m m 9 '7 71 580"372009 RADIO/BREZICE ta 88,7 In 0S,9 MHz 'g. < O z: > te ezj o o- (N oo Številka 186 Leto 8 1 EUR / Cena 239,64 SIT 7. junij 2007 “Pjebi se bodo Posavje - Z naslovnice prve ponovoletne številke našega časopisa so se (tako kot s tokratne) nasmihali trije posavski župani - Molan, Janc in Bogovič. Z roko v roki so dokazovali, daje Posavje enotna regija in bo taka tudi ostala. Toda časi se spreminjajo in kot pravi eden od opazovalcev, se “bodo pjebi pobili med sabo”. Pri tem je mislil na omenjene župane, ki posavski voz vlečejo vsak v svojo smer. Vzrok za prepir je sedež Posavske pokrajine. Brežičani imajo največ upravnih služb, zato želijo biti središče, tudi Krško ima vse pogoje, da to postane. Zato je sevniški župan in poslanec Janc (SLS) na dan privlekel že skoraj pozabljeni sklep občinskega sveta, da se tudi Sevnica poteguje za ta položaj. Vladaje tako kot možni sedež pokrajine zarisala vsa tri občinska središča. Janc pravi, da je tak alternativni predlog dosegel on na zadnji seji koalicijskega usklajevanja, kjer preostalih dveh posavskih poslancev - Pajka in Ruglja (oba SDS) - ni bilo. Iz zapisnika seje to sicer ni razvidno, je pa razvidno, daje na njej bil prisoten Pajk, ki pa je sejo prej zapustil. Bojan Rugelj podpira ta alternativni predlog, saj meni, da je najbolj pravičen, na koncu pa kot možnost še vedno ostane referendum. Stane Pajk, kije tudi predsednik občinske komisije za določitev sedeža pokrajine, pa zagovarja središče v Krškem. “Krčani smo za policentričen razvoj, lahko se dogovorimo tudi za somestje treh, petih občin, a center mora biti v Krškem! Če bo prišlo do drugačne odločitve, bom osebno zahteval posvetovalni referendum,” pravi Pajk. ...na strani 3 Ljubezni je konec, zdaj bo šlo za “kdo bo močnejši (pametnejši) ’ iz vsebine. Koliko bo občina iztržila od vojske ...stran 2 Prašičerejci zahtevajo odškodnino ...stran 4 Vgrajevali “skiminge”, vlom le krinka ...stran 5 Politika pred ogledalom ...stran 6 Intervju z operno pevko Mihaelo Komočar ...stran 8 Podeli občinska priznanja Krško - Krona prireditev ob občinskem prazniku bo slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj. Ob 17. uri bodo v Kulturnem domu Krško ob pestrem spremljevalnem programu podelili dva velika znaka Občine Krško, tri znake in pet priznanj Občine Krško. v Veliki znak. občine Krško bo za Življenjske dosežke ter izredno ustvarjalno delo trajnega pomena za občino Krško prejel Jože Habinc, zlati znak pa bo pripadel tudi Šol- življenja ter za prispevek na področju izobraževanja in kulture, družba Aero Papiroti za 50 let uspehov na gospodarskem področju predelave papirja ter Zveza šoferjev in avtomehanikov Krško ob 50-letnici delovanja na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Podeljenih bo tudi pet priznanj. Prejeli jih bodo Janja Blatnik za voljo do življenja in za izdana knjižna dela, Elizabeta Križanič za uspešno delo na glasbenem področju, Alojz Kerin za prispevek pri razvoju KS Gora in občine Krško, Damjan Pavlin za uspehe na športnem področju ter podjetje Numip ob 10. obletnici uspešnega gospodarskega razvoja. Naziva častni občan letos v Krškem ne bodo podelili. Nada Černič Cvetanovski Sova v Brežicah Brežice - Življenje je nemirna reka z nepredvidljivimi pristanišči in tako se je sredi Brežic pojavila prava naravoslovna senzacija. Na Bizeljski cesti nas je namreč nekaj dni opazovala ena od največjih vrst sov pri nas - kozača (Strix uralensis). Več kot pol metra velika ptica severnih gozdnih prostranstev Evrope in Sibirije, s podvrsto, živečo pri nas predvsem v gozdovih visokega krasa. V Posavju jo zelo poredko lahko opazimo v Krakovskem gozdu, Dobravi pri Brežicah, na Bohorju... Pozimi pride bližje naseljem, celo po večjih parkih se jo da opaziti. Vzrok je seveda v iskanju hrane -predvsem malih sesalcev, kot so miši, voluharice, rovke, pa tudi veverice in manjše ptice. Njeno ime je poslovenil Fran Erjavec leta 1871 na osnovi specifičnega oglašanja - podobnega meketanju koze. Naša gostja pa se je po pripovedovanju opazovalcev oglašala podobno pasjemu laježu. Se pa kozača oglaša s pestro paleto zvokov, ki znajo biti včasih kar malce strašljivi. Sploh ponoči..., ko ima strah velike oči. Dokler so mladiči potrebni starševskega varstva, jih mama kozača zelo energično brani pred vsemi vsiljivci. Tudi človek jo lahko skupi, če se nevede (ali pa vede) preveč približa gnezdu. Toda brez bojazni - kozača skrije gnezdo globoko v gozdu, daleč od ponorelega sveta... Srečno pot kozača, pa pridi še kdaj. Mag. Hrvoje T. Oršanič doze Habinc <-^einu centru Krško- Sevnica ob n j et?.*c* izjemnih uspehov na Področju srednjega izobraževanja. Znak občine Krško bo prejel ranc Rakar za ustvarjalno delo na Področju političnega in družbenega Ob občinskem prazniku občine Krško vsem občanom iskreno čestitamo! Uredništvo Radia Brežice, Radia Sevnica in SavaGlasa Montaža katalizatorjev in izpušnih sistemov Avto I * Rezervirano za slovensko glasbo Radio Sevnica & Veseljak Dolenjska •če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Po petdesetih letih bi tudi lokalna skupnost od letališča kaj imela, ne le hrupa O odmetavanju bomb Občina in vojska sklepata dogovor Brežice - Občina Brežice je z Ministrstvom za obrambo spisala dogovor o medsebojnem sodelovanju glede posodobitve vojaškega letališča Cerklje ob Krki. Za podpis dogovora mora župan Ivan Molan dobiti soglasje občinskega sveta. Ker so svetniki gradivo prejeli šele na seji, so si vzeli mesec dni časa za proučevanje, županu pa naložili, naj pogajanja nadaljuje s pripombami iz razprave. “Pogajal sem se celo leto in še tik pred sejo smo se z Ministrstvom za obrambo (MORS) usklajevali, zato je prišel dogovor na klop,” je pojasnil župan. kdaj drugič Krško - Občinski svetniki bi morali na redni seji govoriti o predvidenem območju za odmetavanje tovora v sklopu letališča Cerklje ob Krki. Ta problematika mora še nekoliko dozoreti, zato so to točko umaknili z dnevnega reda. Občina Brežice je v tesnem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi okrog letališča postavila 81 pogojev, s katerimi pripravljavcu državnega lokacijskega načrta za posodobitev letališča sporoča, kaj lokalna sredina od projekta pričakuje. Z obrambnim ministrstvom pa se je župan pogajal še o medsebojnem sodelovanju oziroma konkretno o možnostih sofinanciranja določenih dejavnosti in infrastrukture v KS Cerklje ob Krki in Skopice. Rezultat je dogovor, s katerim bi se obrambno ministrstvo zavezalo že v letošnjem letu prispevati 150 tisoč evrov za ureditev vodo-oskrbe na tem območju. Letno bo MORS za posodobitev cestne in komunalne infrastrukture zagotavljal do 600 tisoč evrov. Ministrstvo bo finančno pomagalo lokalnim gasilskim društvom pri nabavi sodobne opreme, saj se bo letališče pri zagotavljanju požarne varnosti zanašalo na nji- hovo pripravljenost ter usposobljenost. Tudi načrtovani rekreacijski objekti na območju letališča bodo pod določenimi pogoji odprti za lokalno prebivalstvo. Nemotena ostaja tudi dejavnost letalskega centra. Ministrstvo daje občini štiri stanovanja v Brežicah, v občinsko last prepisuje še funkcionalno zemljišče ob nekdanjem Domu JLA in vse poti v nekdanjem kompleksu Remontnega zavoda Bregana, današnji Slovenski vasi. Občina bi v Slovenski vasi prišla še do nekaj parcel, ki bi jih zamenjala za tri poti na območju letališča. Več javnih poti, v skupni izmeri okrog 5 ha pa bo ministrstvu prodala po ceni 7 evrov za m2, kot znaša uradna cenitev. Molan je izposloval tudi zavezo, da bi v primeru večje obremenjenosti letališča od sedaj predvidenih napovedi reševali najbolj ogrožene prebivalce Zasapa tako, da bi imeli možnost preselitve. Po podpisu dogovora bo imenovana stalna koordinacijska skupina, v kateri bo imela vsaka stran po tri predstavnike. Ker so svetniki ta dogovor dobili na mizo šele pred sejo, ga niso bili pripravljeni kar takoj podpreti. Matjaž Pegam iz LDS je nanizal sedem točk kot iztočnice županu za dodatna pogajanja. Med drugim, da mora MORS letno prispevati vsaj milijon evrov za KS Cerklje in Skopice, občina pa dobivati letno rento za obremenitev okolja tudi v višini milijon evrov. Cena za odkup občinske zemlje na letališkem kompleksu mora po njegovem mnenju znašati vsaj 30 evrov po m2. Jože Avšič iz LDS bi v dogovor dodal še zahtevo po posodobitvi ceste od Budiča v Brežicah do Cerkelj ob Krki. “Pripombe bom proučil in skušal z ministrstvom še kaj doseči. Treba pa je ostati na realnih tleh glede finančnih zahtevkov. Doslej je edino Postojni zaradi vadišča Poček uspe- lo, da dobi nekaj denarja in to bistveno manj od našega dogovora. Vojski namreč po zakonu ni potrebno dajati ničesar za obremenitev prostora. Ta dogovor tudi nima zveze s postopkom priprave državnega prostorskega načrta, ki teče naprej. Glede na začetke pogajanj, ko MORS ni hotel slišati niti o odkupu občinskih javnih poti na letališču, ker jim zakon dopušča razlastitev, smo dosegli zadovoljiv rezultat. Če svetniki menijo drugače, bomo pač ostali praznih rok,” pravi župan v upanju, da bo na izredni seji občinskega sveta 11. junija dobil soglasje za podpis dogovora. Predsednica KS Skopice in svetnica SDS Irena Rudman je svetnike prosila, naj ne zavlačujejo glede podpisa dogovora. Po več kot 50 letih delovanja letališča se namreč prvič nakazuje možnost, da bosta mejni krajevni skupnosti od vojske dobili denar za urejanje kraja. Branka Demovšek Območje za odmetavanje tovora v nujnih primerih je sestavni del letališča. Uporablja se v primerih težav z letalom, ko je pilot zaradi varnosti na letališču in lastne varnosti v tem območju dolžan odvreči tovor, ki bi lahko pomenil nevarnost pri pristajanju letala. Omenjeno območje pa se uporablja tudi za usposabljanje. Obstoječi prostor za odmetavanje tovora je na severnem delu letališča Cerklje in meri 65 ha. Ta del letališča se bo namenil za potrebe civilnega letalstva oziroma za projekt Phoenix, zato bo potrebno poiskati nadomestno območje za odmetavanje tovora. Čeprav je občinski svet Krško na svoji seji pred časom odločil, da tega območja ne želi na ozemlju občine Krško in prav zato ni podal smernic k temu delu DLN, je predlagatelj - Ministrstvo za obrambo - našel nadomestno lokacijo na zahodni strani letališča, v gozdnatem predelu med Gorico in Velikim Mraševim. Člani projektne skupine so o tem že seznanjali prebivalce KS Veliki Podlog, Podbočje in Cerklje ob Krki in krajani jim niso ploskali. Potrebnih bo še veliko razprav in informiranja občanov, zato seje tudi krški občinski svet odločil, da to točko umakne z dnevnegaredain si še vzame čas za premislek. N.Č.C. Občinski svet Krško POSAVSKE m/SICE Mnenje avtorja ni mnenje uredništva. Pokrajina trojček Prišel je čas sprememb. Pomembnih in velikih, saj bomo to našo majhno deželico v obliki kokoške razparce-lirali na štirinajst pokrajin, jim dodali toliko in toliko bleščečih pisarn, toliko in toliko računalnikov ter toliko in toliko novih birokratov. Pa še danes pravzaprav ne vemo, kakšne bodo pristojnosti pokrajin in kaj bo prinesla nova členitev države. Še največ neznank pa je tu doli na jugu juga. Razvpita posavska (ne)-enotnost spet kaže svoj pravi obraz. V posmeh vesoljni državi izstopa v Predlogu območij pokrajin v Sloveniji, z Dolenjski pokrajini. Saj se je tja odpeljala tudi cvičkarija. Imajo pa vinarji z desnega brega Save le nekaj utehe, ker je letošnji kralj cvička Toni Jankovič, in to že v drugo, iz Kostanjevice! Kakorkoli že, Posavje se s svojo enotnostjo o skupni pokrajini in predlogu o treh sedežih smeši pred vesoljno Slovenijo, prebivalstvo pa upravičeno negoduje, ker ima na čelu občine župane, ki ne znajo reči “bobu bob” in raje še naprej slepomišijo. Po svoje je zato tudi upravičena reakcija krškega odbora nacionalne stranke, ki sicer nasprotuje ustanavljanju pokrajin. Huduje se na brežiškega župana Ivana Molana, ki mu sekundira bej želeli davčni urad, saj bi imeli s tem pod nadzorom velike denaije in poslovanje gospodarskih družb. Nekdo je pripomnil, da bi bili Krčani pripravljeni za to odšteti tudi 10 milijonov evrov oziroma ves celoletni znesek, ki ga dobijo Sicer pa imajo v Krškem očitno preveč opravil, da bi se bolj posvetili členitvi Slovenije, saj so sredi občinskega praznika, ko je v odsotnosti župana Bogoviča program uspešno us-meijala podžupanja Ana Nuša Somrak oziroma ženska oblast. Okoljevarstveniki Karl Lipič, Hrvoje Oršanič in Ivan Sušin imeni in sedeži posavska različica, po kateri bi bil sedež bodoče Posavske pokrajine lahko v Brežicah ali v Krškem ah v Sevnici. No, Kostanjevica se o tem ni izrekla, saj ne more biti jeziček na tehtnici posavskega dogovarjanja, zato pa bi lahko izsiljevala drugače in se pripojila tudi k sevniški Kristijan Janc, oba pa se potegujeta za sedež pokrajine v njuni občini. Morda je za Molana to še razumljivo, saj ima v Brežicah zdaj sedež cela vrsta regijskih institucij in v Krškem bi si želeli prenekate-ro nazaj. Kar bi bilo morda celo mogoče, če bi bil pri njih sedež pokrajine. Verjetno bi si pose- Posavski novinarji v Nemčiji na računjprisotnosti nuklearke. Dušan Šiško iz SNS Krško tega seveda ni imel v mislih, ko je brežiškemu županu očital izjavo v TV oddaji Odmevi, prepričan, da je v ozadju odločanja o pokrajinah strankarsko kazanje mišic in torej izključno politični projekt. Čudno je, nadaljuje SNS v izjavi za javnost, da se v Krškem na dogajanje sploh ne odzivajo. Resnici na ljubo tudi oba omenjena župana menda nimata utemeljenih razlogov, ko se pehata za sedež pokrajine v občini Brežice ali Sevnica. V Bistrici ob Sotli in Radečah bodo poslej verjetno dobro premislili, če se bodo odločali za izstop iz Savinjske pokrajine in pripojitev k Posavju. V Brežicah ne praznujejo, a ima župan vseeno dovolj dela, posebej s prenovo občinskega središča, kar vse bolj postaja neizpeta zgodba. Menda naj bi že čez nekaj dni začeli urejati pločnike desno v smeri proti gradu, da bi bili pripravljeni na festival stare glasbe in tradicionalno prireditev “Brežice moje mesto”. Meščani upajo, da bodo granitne plošče bolje položene kot pred novo pošto tlakovci, ki se podajajo pod vsakim korakom! No, v obilici teh in drugih dogodkov v ozadje vedno bolj stopajo drugi pereči problemi. Hrvoje Oršanič in Karl Lipič iz vrst okoljevarstvenikov ter brežiški svetnik in predsednik SLS Ivan Sušin, zaposlen v JE Krško, sicer upadanju števila brezposelnih v Posavju mnogi ostajajo brez Marija Jazbec in Jože Novak opozarjajo na velike posege v posavski prostor, pa tudi okrog Cerkelj je zaradi širitve letališča vse bolj živo, zato pa je vse manj opozoril zaradi gradnje odlagališča radioaktivnih odpadkov. Morda bi bilo vseeno pametno kaj vprašati bolje obveščene novinarje, zlasti tiste, ki so si pred dvema desetletjema ogledali nemške nuklearke in njihove shrambe radioaktivnih odpadkov. Brezposelni svetniki Eden od teh novinaijev, Goran Rovan, dopisnik TV Slovenija, seje pred dnevi že srečal z Abrahamom, kmalu pa se mu bosta pridružili kolegici, novinarki časopisa, ki ga imate v rokah, namreč Branka Der- Goran Rovan novšek in Nada Černič Cveta-novski. Medtem ko se upokojuje Tone Jesenko iz Brežic, ki se bo poslej lahko še bolj posvečal planincem, pa kljub dela. Kar naenkrat so brezposelni tudi trije brežiški svetniki Matjaž Pegani, Stane Radanovič in po zadnji seji občinskega sveta še Rajka Križanac. Vsi trije imajo zdaj dovolj časa, da se lahko bolje pripravijo na razpravo, kar je na zadnjih sejah že dobro izkoristil nekdanji direktor Vina. Do sprememb je prišlo tudi na vrhu posavske gospodarske zbornice in dosedanji direktor Marjan Sunta se vrača v svoje nekdanje podjetje Videm oziroma v njegovo hčerinsko firmo, v zbornici pa ga je začasno zamenjala Aleksandra Bič. Veijetno bosta oba v dobrih odnosih ostala tudi v prihodnje. Tako kot Marija Jazbec in Jože Novak iz Sevnice. Že kot nekdanja predsednica občinskega sveta je Jazbečeva imela posluh za kulturo, taka ljubezen pa traja še naprej, pravi ljubiteljski kulturni delavec Jože Novak. Vlado Podgoršek __________________________________________________________________________________Sava Glas, 7.6.2007 Ena pokrajina, trije sedeži “Trenutna premoč brežiške SDS ne sme vplivati na sedež pokrajine’1^ Posavje ■ Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog razdelitve Slovenije na pokrajine in ga poslala občinskim svetom v dvomesečno obravnavo. Na zemljevidu Slovenije je med štirinajstimi pokrajinami zarisana tudi Posavska pokrajina s predvidenimi občinami Krško, Brežice, Sevnica in Kostanjevica na Krki. Po številu prebivalcev se uvršča na enajsto mesto, po bruto družbenem proizvodu na deveto. Vsaj po nečem pa je na prvem mestu - po svoji neusklajenosti glede določitve sedeža regije. V predlogu so kot predvideni sedeži pokrajine zarisana kar tri občinska središča: Krško, Brežice in Sevnica. Javna objava predloga slovenskih pokrajin s tremi možnimi sedeži Posavske pokrajine je med bolje obveščenimi Posavci zbudila začudenje, saj so se posavski župani načelno dogovorili, da bodo do ustanovitve pokrajine pustili vse tako, kot je. Olje na ogenj pa je prilila televizijska oddaja Odmevi, v kateri je gostoval brežiški župan Ivan Molan, z izjavo pa je sodeloval tudi sevniški župan Kristijan Janc. Odmevi so začeli odmevati in na oddajo se je z izjavo za javnost odzval Občinski odbor Slovenske nacionalne stranke (OO SNS) Krško. Bogovič na študijskem dopustu, Janc obrnil ploščo, Molan se dela norca V imenu OO SNS Krško občinski svetnik Dušan Šiško navaja, daje “kljub številnim lepim besedam in javnim obljubam posavskih županov o dobrih odnosih in sodelovanju v Posavju, resnica povsem drugačna”. Kot pravi Šiško, se v času, kar je bil krški župan Bogovič na študijskem dopustu v Ameriki, v Sloveniji in Posavju dogajajo stvari, ki bodo lahko imele dolgoročne negativne posledice za občino Krško in celotno Posavje. Sev-niškemu Jancu, ki je v začetku tega leta dejal, da bi moral biti sedež v Krškem, očita, da zdaj obrača ploščo, saj je kot možni sedež pokrajine “vštu-Ul” še Sevnico. Za brežiškega Molana, ki je v zadnjem obdobju tudi vodil Svet regije Posavje, pa pravi, da se dela norca iz Krškega in vseh njegovih prebivalcev. “Sicer pa t° ni v Posavju nič novega. Kljub številnim sklepom in dogovorom med župani in občinami, naj v regiji vse ostane tako, kot je bilo do uradne Ustanovitve pokrajin, so nam Brežičani z različnimi pretvezami odpeljali v zadnjih letih m mesecih vrsto služb (dav-cno upravo, carino, policijo, uenter za obveščanje, inšpekcije itd.), mi pa smo dobrohotno pristali, da zelo bratsko delimo denar oz. odškodnino zaradi skladiščenja radioaktivnih odpadkov z vse-?n prebivalci od Lisce do botle,” v pismu navaja Šiško. OO SNS je proti pokrajinam, dokler te ne bodo opredeljene v Ustavi Republike lovenije. Hkrati opozarja, da udi primer Posavja kaže, da gre za povsem politični pro-v r’namesto da bi prevlado-, ah gospodarski interesi in Konstiprcbivaicev pokrajine. b očitni nemoči dogovora ovenski ljudski stranki bo nadaljnjem organiziranju osavske pokrajine in njenem razvoju odločala trenutna premoč brežiške SDS in njena pozicija v slovenski vladi. Občinski odbor SNS in jaz osebno se bomo temu uprli z vsemi silami in tako ravnanje pričakujemo tudi od ostalih kolegov v Občinskem svetu občine Krško,” svojo izjavo za javnost zaključuje Dušan Šiško. “Reševal sem barko pred potopom" Sevniški župan in poslanec v državnem zboru Kristijan Janc, po čigar “krivdi” se je na zemljevidu kot možen sedež pokrajine znašla tudi Sevnica, pravi, da je bil prvi posavski župan, ki je jasno in glasno povedal, kje naj bo posavsko regijsko središče in še vedno trdi, da naj bo to v občini Krško. Razloge za to vidi v zgodovinskih, kulturnih, upravnih in drugih vidikih. A kot pravi Janc, se je v zadnjih mesecih marsikaj zgodilo s službami, kot so inšpekcija, policija in podobne, ki so se mimo dogovora posavskih županov selile v občino Brežice. Dogovoijeno je namreč bilo, da vse regijske institucije do formiranja pokrajine ostanejo tam, kjer so. “Žal je nekdo dogovor kršil,” pravi Janc. “Na zadnjem usklajevanju koalicije v državnem zboru, preden je šlo gradivo o pokrajinah na vlado in kjer sem bil -žal - edini posavski poslanec, je predstavnik največje koalicijske stranke predlagal, da bi bile Brežice bodoče regijsko središče. Tako pripravljeno gradivo - z Brežicami kot pokrajinskim centrom - naj bi šlo tudi na vlado. Jaz sem odločno protestiral proti temu in zahteval, da to ni tako,” pravi Janc in dodaja, “saj večina Posavcev tega ne podpira, temveč to podpirajo le nekateri v vladnih krogih.” Janc je zato predlagal, da gredo vsa tri posavska občinska središča v vladno gradivo in da bodo imela vsa tri enake možnosti za regijski center Posavja. “Z ministrom Žagarjem sem uspel prepričati ostale poslance, da je šel tak predlog v vladno proceduro. Glede na to, da sem jaz potegnil karte iz žepa - imam legitimen sklep Občinskega sveta Sevnica, daje lahko tudi Sevnica pokrajinsko središče - sem tako zavezal koalicijo in vlado, da je tak sklep tudi potrdila.” Kot pravi Janc, je s svojim dejanjem le reševal barko pred potopom, da se ne bi zgodil čudež, ko bi šle edino Brežice v vladno proceduro kot možno pokrajinsko središče in to brez kakršnekoli vednosti Krškega ali Sevnice. Je edini poslanec, ki je spravil zadevo na pravo pot in to stališče zagovarja. Upa, da se bodo Posavci brez referenduma odločili za pokrajinsko središče, ki po Jan-čevem mnenju pripada Krškemu. “Posavje naj se razvija policentrično" Brežiški župan Ivan Molan pravi, da seje Posavje doslej razvijalo policentrično in da obstaja resna bojazen, da bi prišlo do centralizacije regije, če bi prišlo do enega sedeža v Posavju. “Tako bi se nam zgodil negativen učinek. Prav zaradi tega sem predlagal, da se regija še naprej razvija policentrično kot doslej. Enostavno naj ne bi bil določen strogi center,” pravi Molan. “Je pa res, da so usmeritve ministra Žagarja jasne, saj pravi, naj bo središče pokrajine tam, kjer je največ upravnih institucij. “V tem trenutku pa jih je daleč največ prav v Brežicah,” je zadovoljen brežiški župan, ki pravi, da se v Brežicah vendarle zavzemajo za to, da pride do sporazumne rešitve in da se Posavje še naprej policentrično razvija. “Krško naj postane center” Krška podžupanja Nuša Somrak, ki je skupaj s podžupanom Cvetom Sršenom v času odsotnosti krškega župana Franca Bogoviča skrbela za posle v občini, pravi, da so kljub temu, daje bil župan v Ameriki, budno spremljali dogajanja glede pokrajin, vsakodnevno pa so bili na zvezi tudi z županom. Občina Krško je tako vedela o prikritih željah nekaterih, ki so hoteli kot pokrajinsko središče sfor-sirati Brežice. “S skupnim dogovorom med sevniškim Jancem in krškim Bogovičem pa je bilo določeno, da se kot center v vladnem gradivu zapišejo vse tri občine.” Somrakova je prepričana, da ima Krško vse pogoje, da postane pokrajinsko središče in da bo v 60 dneh tak dogovor tudi dosežen. “Dolenjci" so za Krško Na zadnji seji občinskega sveta so kostanj eviški svetniki spregovorili tudi o Posavski pokrajini. Kostanj e vičani se opredeljujejo za Dolenjce in po mnenju poznavalcev bi se jih v morebitni anketi kar 99 odstotkov opredelilo za Dolenjsko pokrajino, kamor geografsko tudi sodijo. Župan Mojmir Pustoslemšek meni, da imajo v politični pokrajini Posavski boljši izhodiščni položaj, lahko pa, da se bodo kdaj kasneje odločili za Dolenjsko. Glede sedeža pokrajine Kostanjevičani malo za šalo in malo zares predlagajo, naj Kostanjevica postane pokrajinsko središče, saj se tri velike občine o tem tako ne morejo dogovoriti. Sicer pa Pustoslemšek kot regijsko središče podpira Krško, ki je nekje na sredini, in bi se za kaj drugega težko odločil. Vsekakor pa se bo Kostanjevica potegovala, da postane turistično središče pokrajine. Sedeži pokrajin bodo težko določeni s konsenzom Občina Radeče in Bistrica ob Sotli sta pred kratkim postali članici Posavske razvojne agencije in sta enakovredno vključeni v Svet regije Posavje. Sedaj si prizadevata, da bi bili vključeni še v Posavsko pokrajino, a ju je vladni predlog uvrstil v Savinjsko pokrajino. Občina Radeče meni, daje formalna izključitev iz Savinjske regije, navkljub korektnim odnosom v preteklosti, smotrna odločitev. Zagovarja namreč stališče, daje enakomerno oblikovanje pokrajin nujen predpogoj za skladen regionalni razvoj Slovenije v prihodnosti. Pri tem vidi pri- ložnost sodelovanja v novi, prostorsko manjši in geografsko zaokroženi Posavski pokrajini, kot nujno izhodišče za svoje uspešno delovanje. Hkrati s tem manjša pokrajina teoretično pomeni lažje doseganje konsenza med občinami pri sprejemanju odločitev na ravni pokrajine. In kje radeški župan Matjaž Han vidi sedež Posavske pokrajine? “O sedežu Posavske pokrajine veijetno ni enoznačnega odgovora. Vendarle, upoštevajoč zgodovinske okoliščine, geostrateški položaj ter upravno vlogo, menimo, da predstavlja občina Krško potencialno najprimernejšo lokacijo sedeža Posavske pokrajine. Ob tem velja poudariti, da ne smemo razmišljati zgolj o sedežu pokrajin; pogoj za dobro in učinkovito sodelovanje je sklenitev dogovora med občinami tudi o lokacijah vseh drugih institucij, ki bodo nastale kot neposreden odgovor na nastanek pokrajin. Pri tem bodo morale biti upoštevane tudi majhne občine, kakršna je občina Radeče.” Kot pravi radeški župan, bodo sedeži pokrajin verjetno težko določeni s konsenzom, kar pa lahko predstavlja potencialno nevarnost in ne preveč spodbudno popotnico za začetek učinkovitega delovanja pokrajin. Mi ne bomo jeziček na tehtnici Svetniki občine Bistrica ob Sotli so se na seji občinskega sveta 31. maja soglasno odločili, da izstopijo iz Savinjske pokrajine in se priključijo Posavski. Tovrstno pobudo so že naslovili na vlado oz. na ustrezno ministrstvo in upajo, da bodo na vladi predlog sprejeli in referendum ne bo potreben. Glede sedeža pokrajine župan Jožef Pregrad pravi: “To se boste že vi trije veliki - Krško, Brežice in Sevnica - med seboj zmenili, mi se ne bomo prepirali in tudi ne bomo jeziček na tehtnici. Nam osebno bi sicer najbolj odgovaijale Brežice, saj imamo do tam 20 km, akceptirali bi Krško, ki je nekako na sredini, nič pa ne bi imeli tudi proti Sevnici. Letošnje poletje bo v Posavski pokrajini očitno vroče vsaj 60 dni, kolikor je predpisan zakonski rok, v katerem morajo občinski sveti obravnavati predlog razdelitve Slovenije na pokrajine. Sedaj se bo pokazalo, kakšna je posavska enotnost, na katero so še ob novem letu prisegali posavski župani. Prvi odzivi kažejo, daje ljubezni med njimi konec, ali kot je rekel eden od opazovalcev: “Vaši pjebi se bodo potolkli med sabo!” Nada Černič Cvetanovski Novi občini pripada denar od rente? Kostanjevica na Krki - Svetniki nove občine so oddelali že 12. sejo občinskega sveta. Če bo šlo tako naprej, bo vsak svetnik s sejninami letos zaslužil približno 2600 evrov bruto. Sprejeli so namreč osnutek pravilnika o plačah in plačilih funkcionarjev, ki je primerljiv z ostalimi manjšimi občinami. Na seji pa so sprejeli tudi osnutek proračuna za leto 2007. Proračun nove občine Kostanjevica je težak 2.347.814 evrov. Presežkov oziroma primanjkljaja niso planirah, niti za leto 2007 ni predvideno najemanje dolgoročnih kreditov. Bilanca je tako izravnana, saj so odhodki povsem enaki prihodkom. Naj večji delež v prihodkih predstavljajo davčni prihodki, medtem ko razni nedavčni prihodki predstavljajo okrog 10 odstorkov proračuna. Božena Venek, vodja proračuna občine Krško, ki je prišla Kostanjevičanom pojasnjevat njihov osnutek proračuna, je posebej izpostavila prihodke, ki so zajeti na podlagi uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta. Kot upravičenke do sredstev, ki jih plačuje Sklad za financiranje razgradnje NEK Krško, so v uredbi navedene le občine Brežice, Krško in Sevnica. V finančnem načrtu občine Kostan- Božena Venek, sposojena moč z Občine Krško: “Upam, da vam prvič in zadnjič predstavljam proračun. ” jevica pa so planirani prihodki tudi s tega naslova. Če bo dosežen dogovor, da se del teh prihodkov - glede na število prebivalcev - prenese tudi na občino Kostanjevica, bo ta v letošnjem letu s tega naslova dobila dobrih 84 tisoč evrov. Občina Kostanjevica si v letošnjem letu ne bo mogla privoščiti omembe vrednih investicij, saj so investicijski odhodki planirani v višini 810 tisoč evrov. Vodstvo občine si želi, da bi v letošnjem letu prodali staro šolo v Črneči vasi, kjer bodo prihodnji mesec sicer obeležili njeno stoletnico, nekaj denarja bo ostalo za posodobitve cest. Že prihodnji mesec bodo ob prisotnosti ministra odprli posodobljeno cesto Malence-Koprivnik. Nada Černič Cvetanovski Hrvaška kuga škodila brežiškim prašičerejcem Kostanjek - Območna enota kmetijsko gozdarske zbornice Brežice, ki pokriva vse posavske občine, je na razširjeni seji pregledala uresničitev sklepov in zahtev s prejšnje seje ter sprejela nekaj novih, predvsem glede odškodnine prašičerejcem zaradi prašičje kuge na obmejnem hrvaškem območju, dotaknili so se zakona o zaposlovanju tujcev in še enkrat izpostavili kot nesprejemljiv sklep državne komisije o državni pomoči zaradi škode po lanski suši, ki sadjarjem zelenjadarjem in pridelovalcem sladkorne pese te škode ne priznava. Razširjene seje območne enote KGZ Brežice so se udeležili predsednik Franc Pri-božič, vodja območne enote Viktor Kožar s KSS Krško, nov direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Jože Simončič, z državne zbornice pa je na seji sodeloval Miran Naglič. Uvodoma so se dotaknili Zakona o zaposlovanju tujcev in se zavzeli, da kvote ostanejo enake, poenostavi naj se postopek pridobivanja dovoljenj za tujce, ki so za Posavje v času sezonskih del izjemno pomembna delovna sila, predlagali pa so tudi, da se veljavnost dovoljenj podaljša s 6 na 9 mesecev. V nadaljevanju so ugotovili, da se država ni v dovoljšni meri odzvala na njihove zahteve glede namakanja, postavljene na okrogli mizi marca letos v Artičah. Izdanih je bilo le nekaj vodnih dovoljenj na ravni celotne države, glav- na ovira pri tem pa je, da država še ni opredelila, kateri vodni viri bodo zaščiteni kot viri pitne vode in kateri bodo v uporabi za namakanje. Oblikovali pa so tudi nekaj novih zahtev, predvsem glede odškodnine prašičerejcem. Zaradi izbruha prašičje kuge na obmejnem območju Hrvaške je bil tudi v predelu brežiške občine razglašen 10-km ogro- ženi pas, kjer so veljali strogi ukrepi in prepoved prometa s prašiči. S tem so prašičerejci utrpeli veliko gospodarsko škodo in če bi se takšna situacija še nekajkrat ponovila, bi kmetije propadle, pravi Pri-božič. Toda evropska zakonodaja predvideva pomoč le v primeru, da bi se bolezen razširila tudi na slovensko območje. Prav tako so znova izpostavili problem državne pomoči za škodo po lanski suši, saj je država kljub njihovi zahtevi in očitkom, da sistem ocenjevanja ni pošten do vseh kmetov, še vedno vztraja, da sadjarji, zelenjadarji in pridelovalci sladkorne pese niso imeli tolikšen škode, da bi bili opravičeni do državne pomoči. Predstavnik KGZS Miran Naglič, ki je tudi član državne komisije za sanacijo škode po naravnih nesrečah, je povedal, da bodo vztrajali pri zahtevi, da se škoda na tistih območjih, kjer jo je mogoče z dokumenti dokazati, še enkrat oceni. Izvedeli smo še, da je bila kljub začetnim težavam letošnja subvencijska kampanja uspešno in predvsem pravočasno zaključena, v Posavju so upravičenci oddali preko 4100 vlog, kar je celo nekaj več od prejšnjih let. Jelica Koršič Država vztraja pri svojem, kmetje pri svojem Posavje - V posavskem kmetijstvu je po oceni regijske komisije znašala lanska škoda po toči, suši in neurju dobrih 6 milijonov evrov. Državna komisija pa ni priznala škode v sadjarstvu, zelenjadarstvu in na sladkorni pesi. Posavskemu kmetijstvu so priznali le dobrih 2.800.000 evrov škode. Po nedavnem sestanku državne komisije, ki je bil na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ), je ta ocena nekoliko popravljena, a sprejeti jo mora še vlada. Posavske dobrote nagrajene Ptuj - V Minoritskem samostanu so pripravili že 18. razstavo “Dobrote slovenskih kmetij”, ki seje uspešno udeležujejo tudi posavske kmetije. Uspešno zato, ker se vsako leto vračajo z nagradami, letos so prejeli kar tri zlate znake kakovosti. Regijska komisija za popis škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu, ki jo vodi mag. Hrvoje Oršanič, je lani popisala škodo na vseh kulturah, prizadetih po toči, neurju in suši. Obravnavanih je bilo 1918 vlog na skoraj 13 tisoč ha prizadetih površin. Državna komisija je iz ocene škode izločila sadjarje, zelenjadarje in pridelovalce sladkorne pese, kar pomeni 50 vlog in 1100 ocenjevanih ha manj. Predsednik brežiške območne KGZ Franc Pribožič je marca sklical sestanek, na katerem so se dogovorili, da bodo pri državni komisiji vztrajali, naj popravi metodologijo ocene lanske škode v kmetijstvu za Posavje. Apelu so se pridružili tudi vsi posavski župani in utemeljeni predlog, naj se v oceni škode upoštevajo sadjarji, poslali na vlado. Državna komisija se je pred kratkim sestala. “Sprejeli smo sklep, naj se seznam kultur razširi še s tistimi kulturami, za katere je komisija že prejela pritožbe glede na ocenjevanje, in ga poslali na vlado. Regijska komisija informacij o tem, kako je ali bo odločila vlada, še nima,” pravi Oršanič. V aprilu je moralo imeti kmetijsko ministrstvo izdelan program odprave škode za Slovenijo. Podlaga zanj je bilo 24 tisoč oškodovancev v 161 občinah. Popravljene ocene škode za Posavje torej ta program ukrepov ne zajema in bo vnesen naknadno, če bo seveda vlada novo oceno potrdila. Branka Demovšek Že v januarju je bil objavljen razpis za sodelovanje na razstavi in ocenjevanje dobrot slovenskih kmetij in sicer mlečnih, krušnih in mesnih izdelkov, domačih olj, kisov, sokov, žganj, suhega sadja, vina, sadnega vina, marmelad, kompotov in konzerviranih vrtnin. Vsi izdelki, ki jih je strokovna komisij a nagradila in so dobili priznanja, so bili tudi razstavljeni. “Pletna košara ” Tonice Jankovič Letos se je ocenjevanja udeležilo 45 posavskih kmetij s skupaj 64 vzorci kmečkih prehranskih izdelkov. Od tega je prejelo 15 izdelkov bronasta priznanja, 11 srebrna in kar 17 zlata priznanja. Zastopane so bile skoraj vse kategorije izdelkov, razen olja, sadnega vina, kompota in konzervirane zelenjave ter mlečnih izdelkov. Najvišje priznanje omenjene razstave pa je “znak kakovosti”; tega si pridobijo izdelki, ki so tri leta zapored prejeli zlato priznanje. Iz Posavja so jih prejeli kar trije in sicer Vojko Sušterič, Vilja Globoko, za olupljene jabolčne krhlje, Martina Pinterič z Bizeljskega za krhke orehove rogljičke in Tonica Jankovič z Viher, Leskovec pri Krškem, za pletenico imenovano “pletna košara”. Zlata priznanja pa so prejeli Cveto Jeler s Senovega za vino “Modra frankinja”, Franc Balon z Bizeljskega za vino -izbor Belogorčan, Edi Geržina s Stolovnika za jabolčno žganje, Vidko Budna s Senovega za žganje “Bohorska tepka”, Slavica Grobelnik iz Za-bukovje za naravni ^grozdni sok iz šipona, Vojko Sušterič iz Globokega je prejel kar pet zlatih priznanj za svoje izdelke in sicer za jabolčni čips, za olupljene jabolčne krhlje, za hruškove krhlje, za ekološki jabolčni kis in za vinski kis, Kristina Golobič iz Gornjega Lenarta za pšenični polbeli kruh, Ivanka Potokar z Gorenjih Skopic za pletenico, Nada Lajkovič s Črešnjic za pletenico, Tonica Jankovič z Viher dve zlati priznanji za pleteno košaro in za svatovsko srce, Jožica Slovenc iz Kapel za kvašene rogljičke in Martina Pinterič z Bizeljskega za krhke orehove rogljičke. Ob sami razstavi so lahko obiskovalci domače dobrote tudi kupili na stojnicah, na katerih kmetije z registrirano dopolnilno dejavnostjo lahko svoje izdelke tržijo. Iz Posavja je bila med njimi kmetija Vimpolšek iz Brežic, kije obiskovalcem ponujala suhomesnate izdelke in še nekatere proizvode svoje kmetije. J.K. Toča, ki je konec maja padala v Posavju, je po preliminarni oceni občinskih komisij naredila zanemarljivo škodo. Izjema je kakšna mikrolokacija. Regijska komisija za oceno škode po naravnih nesrečah od Uprave za zaščito in reševanje ni dobila sklepa, da je škodo potrebno popisati, saj po novem toča ne sodi več v “elementar”. Država namreč subvencionira zavarovalne premije za škodo po toči. Hrvoje Oršanič opozarja, da bomo zaradi globalnega segrevanja planeta vse bolj podvrženi taki vrsti padavin, kot smo jim priča v zadnjih letih; so bolj redke, a takrat obilnejše. Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana Ustanovljena jedra pododborov Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice se je v sredo, 30. maja 2007, sešel na redni 5. seji, na katero so bili povabljeni tudi občani, zainteresirani za delo v pododborih. Ob prisotnosti župana Občine Brežice Ivana Molana je predsednik Vodstvenega odbora Stane Preskar za nove člane pripravil predstavitev delovanja lokalnega partnerstva. Predstavitev je dan prej izvedel tudi svetnikom Občinskega sveta občine Brežice. Kot največja pridobitev tokratne seje šteje konstituiranje jedr pododborov, v katere se vključuje javnost. Oblikovani so Odbor za razvoj, gospodarstvo in družbene dejavnosti, Odbor za presojo vplivov na okolje, zdravje in komuniciranje ter Odbor za tehnično sodelovanje in varnost. V odbore so se aktivno vključili tudi člani Vodstvenega odbora, čeprav po poslovniku za delovanje v več odborih ne morejo prejeti več sejnin. Že takoj so v odborih razpravljali o vidikih dela in pripravili izhodišča za delo. Dogovorili so se, da se že v prihodnjih dneh sestanejo posamezni odbori s predlogi za oblikovanje plana dela. L ■ ■ rvi-■jjS pH mam Sicer so se dogovorili tudi, da se vsi odbori srečajo nekajkrat na leto in seznanijo drug drugega o vidikih dela. Aktivno že deluje Odbor za Dečno selo, ki razčiščuje sume krajanov, da so v rudniku nevarni odpadki. Ta odbor je pred izvedbo odprtja vpadnikov v rudnik in odvzema vzorcev sedimentov. Za to ima že izdelan projekt, čaka le še na potrditev inšpekcijskih služb, odprtje vpadnikov pa v prisotnosti javnosti načrtujejo sredi junija letos. Člani Vodstvenega odbora so za potrebe delovanja pododborov dopolnili poslovnik. Namreč tako kot člani Vodstvenega odbora bodo tudi člani pododborov prejemali nadomestilo za čas in kilometrino za prihod na sejo v viši 40 evrov bruto, vendar je število letnih sej v poslovniku omejeno, prav tako pa višina razpoložljivih sredstev. Direktor Agencije za radioaktivne odpadke dr. Miran Veselič je predstavil predprimerjalno študijo za potencialno lokacijo odlagališča NSRAO v Vrbini - Gornji Lenart, ki izkazuje, da je lokacija primerna in primerljiva vsaj tako kot krška nekaj kilometrov stran. Tudi Ministrstvo za okolje in prostorje študijo ocenilo za primerno, zdaj so v pripravi sklepi za obravnavo na Vladi RS. lokalno partnerstvo brežlca Prostorski načrt za HE Brežice Brežice - Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in direktor Savaprojekta Peter Žigante sta podpisala pogodbo o izdelavi državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno Brežice. Elektrarna bo postavljena nad sotočje Save in Krke. Predmet DPN so vse prostorske ureditve v njenem vplivnem območju, ki obsega površine v brežiški in krški občini in se nanašajo na objekte energetske ureditve, ureditev vodne infrastrukture ter lokalne in državne infrastrukture. Občina Brežice je naročila iz- Andrej Vizjak delavo več študij, od prometne infrastrukture, razvoja turizma do zagotavljanja vode za namakanje in na podlagi teh dognanj bo postavila smernice za DPN. B.D. KRONIKA Cerkev naj plača za župnikove grehe Ljubljana - Odvetniška družba Čeferin je na mariborsko okrožno sodišče v imenu ene od oškodovank vložila odškodninsko tožbo proti škofiji Celje, nadškofiji Maribor in župniji Artiče. Zaradi domnevnega spolnega napada artiškega župnika Karla Jošta na deklico, tedaj staro 7 let in pol, zahteva 140 tisoč evrov odškodnine. To je prvi primer odškodninske tožbe zaradi pedofilije proti rimskokatoliški cerkvi v Sloveniji. Odvetniška družba, ki oškodovanko zastopa brezplačno, je prepričana v svoj uspeh. Artiški župnik Karl Jošt je bil osumljen šestnajstih kaznivih dejanj spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let, zaradi česar so mu sodili na krškem okrožnem sodišču. Zaslišana je bila že večina prič, a sojenje ni bilo dokončano. Jošt, kije bil v hišnem priporu v duhovniškem domu v Mariboru, se je 7. januarja letos zgrudil na hodniku doma in umrl. Postopek na Okrožnem sodišču je bil ustavljen. Za dekleta, ki so bila spolno zlorabljena, seje s tem zadeva končala, saj se zaradi mučnih postopkov na sodišču niso odločila za odškodninske tožbe. Razen ene, ki jo zastopa odvetniška družba Čeferin. Taje v zunajsodni poravnavi od cerkve zahtevala 70 tisoč evrov, a je cerkev zahte-vekzavmila. Odvetniška družba Čeferin seje zato odločila za odškodninsko tožbo v višini 140 tisoč evrov. Namesto prvega obhajila posilstvo V tožbij)roti cerkvi odvetnik Rok Ceferin navaja, da je danes 24-letna oškodovanka, takrat 7 let in pol stara deklica, prišla k prvemu obhajilu k župniku Karlu Joštu. S pretvezo, da ji bo dal sladkarije, jo je zvabil v svoj kabinet v župnijskem uradu in jo posilil. Pretreseni deklici, ki je v joku zapuščala župnišče, je Jošt zabičal, da ne sme dogodka nikomur omenjati, ker bi s tem storila velik greh. Deklica doma ni govorila o posilstvu, ker seje bala, da ji globoko verni ljudje ne bi verjeli in sramovala seje svojega “greha”, kot je rekel Jošt. Dogodek je tlačila v sebi, ob tem pa nepopisno trpela. Starši, ki o tem niso nič vedeli, sojo kljub njenemu odporu, da ne gre k verouku, vseeno pošiljali k Joštu, ki jo je spolno zlorabljal pet let. Takrat je tožnica sodelovala pri pripravah na birmo. Po končanem verouku je Jošt od nje zahteval, da gre z njim v sobo v župnišču. Dekle je zbralo toliko moči, da seje uprlo. Jošta je ozmerjala, zbežala domov, staršem pa dejala, da k verouku ne bo več hodila. Takrat se je Joštovo spolno nadlegovanje do tožnice končalo. Zaradi Joštovega brutalne- ga spolnega napada na takrat 7-letno deklico so se kasneje pri njej razvile številne zdravstvene težave. Oškodovanka je kasneje dogodek prijavila mariborskemu škofu Krambergerju, vendar ta zoper Jošta ni ukrepal in ni ustavil njegovih spolnih napadov na otroke. Škofovo stališče je razvidno iz dopisa, ki gaje konec leta 2005 poslal dekletovi materi. Uničeno življenje Tožba, ki jo je odvetniška družba Čeferin vložila na Okrožno sodišče Maribor, je prva tovrstna v Sloveniji. Rok Čeferin, ki oškodovanko zastopa brezplačno in prosi sodišče, naj zaradi slabih gmotnih razmer oškodovanko oprosti plačila postopka, je prepričan v uspeh. Zakon namreč določa, da če nekdo drugemu povzroči škodo pri opravljanju svojega dela za neko tretjo osebo, odškodninsko odgovarja- ta ne samo neposredni povzročitelj škode, temveč tudi oseba, za katero je povzročitelj delal. V konkretnem primeru to pomeni, da za škodo odgovarja škofija oz. župnija, v okviru katere je župnik delal, vodil verouk in podobno, v času, ko je deklico posilil. Prav zato je tožba vložena proti škofiji Celje, nadškofiji Maribor in župniji Artiče. V času Joštovih spolnih napadov na tožnico je župnija Artiče spadala pod oblast škofije Maribor, aprila lani pa je papež ustanovil celjsko škofijo, dotedanjo škofijo Maribor pa je povišal v nadškofijo. Tako je bil Jošt podložen mariborski škofiji, sedaj pa sodijo Artiče pod celjsko škofijo. Tožba je tako vložena proti vsem trem pravnim osebam. Tožeča stranka zahteva od toženih strank odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 140 tisoč evrov, kar je v skladu s sodno prakso. Sprva je bil odškodninski zahtevek predviden v višini 70 tisoč evrov, a je odvetniška družba naročila dodatni izvedeniški mnenji. Ti sta pokazali, da gre za popolnoma spremenjene življenjske možnosti tožnice, saj so njene življenjske aktivnosti trajno zmanjšane. Vse to pa so posledica nasilnih dogodkov iz mladosti. N.Č.C. Odškodninska tožba, ki jo je oškodovanka zaradi pojava pedofilije vložila proti rimskokatoliški cerkvi, je prva tovrstna v Sloveniji, zato je deležna velike pozornosti. Se pa s pedofilskimi škandali srečujejo v zahodnem svetu, zlasti v Ameriki, kjer morajo cerkvene oblasti za tovrstne odškodnine izplačevati gromozanske vsote. Znanje primer, ko je morala ena od škofij v Ameriki razprodati svoje premoženje, daje poravnala odškodnine na račun pedofilskih duhovnikov. Policista ravnala strokovno in zakonito Ljubljana - 3. marca zvečer seje na Veliki Dolini odvijala drama, ki se je končala s smrtjo 44-letnega domačina Hermana Smrečnika, ki je grozil z bombami in razstrelivom. Ker je ogrožal življenje ljudi, so ga policisti Ustrelili. Posebna komisija, imenovana znotraj Generalne policijske uprave, je ugotovila, da sta policista ravnala strokovno in v skladu z zakonom. Po tragičnem dogodku je na podlagi pravilnika o policijskih pooblastilih generalni direktor policije Jože Rom-Sek imenoval petčlansko ko-rnisijo za razjasnitev okoliščin uPorabe strelnega orožja. Ko-uiisija je delo končala, njen Predsednik Rafael Viltužnik, Pomočnik direktorja unifor-atirane policije, pa je skupaj s sodelavcema Janezom Rupnikom in Vladimirjem Ili-CerH predstavil rezultate pre-lskave. Petčlanska komisija je Ugotovila, da sta policista uporabila strelno orožje na podžgi Zakona o policiji in v skladu s Pravilnikom o policijskih pooblastilih, saj druide ne bi mogla zavarovati Zlvljenja ljudi. . 44-letni Herman Smrečnik Je namreč 3. marca v poznih Večernih urah sovaščanom grozil z eksplozivnimi sred-s.yi in neposredno ogrožal Njihova življenja. Grozdje, da 0 aktiviral 1500 g vojaškega razstreliva PEP-500 in dve °cni bombi, ob tem pa je mel. detonator v ustih. Pri-°tni so ga prosili, naj prene-a s tem nevarnim početjem, Policisti, ki so na Veliko Doli-0 prihiteli na klic občana, pa so s z njim poskušali vzpostaviti dialog in ga pomiriti. Smrečnik se ni oziral na opozorila, ampak seje z dvema bombama v roki bližal so-vaščanki Marjani Hostnik. Kljub opozorilom policistov, da bodo streljali, seje ta bližal sosedi in grozil, da bo vse razstrelil, zato so policisti izstrelili najprej opozorilni strel, kasneje pa je policist ustrelil proti njegovemu desnemu boku. Ker je občan nadaljeval s svojim pohodom, je policist še enkrat ustrelil. Občan je klecnil, iz leve roke izpustil ročno bombo in jo s tem aktiviral ter podrl občanko na tla. Takoj zatem je ročna bomba eksplodirala in Hostniko-vo huje ranila. Po detonaciji se je občan začel dvigovati. Z desno roko, v kateri je še vedno držal ročno bombo, je segal proti prsnemu košu, kjer je imel nameščeno razstrelivo z detonacijsko vrvico in vstavljenim plamenskim detonatorjem. Ker ukazov in opozoril policistov ni upošteval, sta policista skoraj sočasno streljala v njegov zgornji ramenski del telesa. Policisti so streljali v razne dele telesa, da bi Smrečnika onesposobili. Skupaj z opozorilnim strelom so izstrelili osem nabojev. Petjih je zadelo Smrečnika, usoden je bil strel v zatilje. Občan je neposredno ogrožal življenje najmanj devetih ljudi, ki so bili od njega oddaljeni manj kot 10 m, smrtonosni domet ročne bombe M-75 pa je do 12 m. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi občan nameščeno razstrelivo lahko aktiviral tudi z ročno bombo. Ob detonaciji 500 g vojaškega razstrelila PEP-500 bi bilo neposredno ogro- ženo življenje ljudi na razdalji najmanj 30 m, saj je tolikšen domet jeklenih kroglic v ročni bombi. Preiskovalna komisija je -upoštevajoč vse okoliščine -ugotovila, da je bila uporaba strelnega orožja neizogibno potrebna in z milejšimi prisilnimi sredstvi ni bilo mogoče zavarovati življenja ljudi. Policija je tako primer Herman Smrečnik zaključila. Motiva za njegovo pogubno dejanje ni odkrila, po vsej verjetnosti pa so bile v ozadju njegove psihične težave. N.Č.C. Že peta smrt na posavskih cestah Rovišče - Posavske ceste so terjale že peto letošnjo smrtno žrtev. V prometni nesreči, v kateri so bila udeležena tri vozila, je umrl 27-letni Jernej Pucelj iz Smečic pri Velikem Trnu. 22-letni občan iz okolice Sevnice je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz Rovišč proti Studencu. Ko je zunaj naselja Rovišče pripeljal v desni nepregledni ovinek, je zapeljal v levo na nasprotno smemo vozišče v času, ko je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal 27-letni občan iz okolice Krškega. Med vozili je prišlo do trčenja, nato pa je v vozilo 27-letnega občana trčilo še v vozilo 19-letne občanke iz okolice Sevnice, kije vozila za njim. V nesreči seje 27-letni voznik tako hudo poškodoval, daje na kraju nesreče umrl. N.C.C. Vgradili napravo za presnemavanje kodnih zapisov Vlom le krinka za druge nečedne posle Brežice - Policijska uprava Krško je pred dnevi sporočila, da so neznani storilci vlomili v prodajalno Merkur v Brežicah ter ukradli večjo količino tehničnih aparatov. Ukradene predmete so naložili v kombi in se po avtocesti odpeljali proti Ljubljani. Pri Dobruški vasi so jih ustavljali krški policisti. Voznik je ustavil, a je skočil preko visoke avtocestne ograje in pobegnil. Za navidez običajnim vlomom pa se skriva zanimiva zgodba o vgrajevanju naprave za presnemavanje kodnih zapisov s plačilnih kartic. Ko so krški kriminalisti raziskovali vlom, v katerem so nepridipravi odnesli večje število digitalnih fotoaparatov in kamer, LCD monitorjev, televizorjev in DVD predvajalnikov v skupni vrednosti 41.823 evrov, so ugotovili, daje bil vlom v bistvu le krinka. Osnovni namen pa je bil na terminal vgraditi “skiming” napravo, preko katere bi lahko kasneje praznih bančne račune strank, ki s kartico kupujejo v Merkurju. Ukradeni predmeti v kombiju Omenjenega dne sta v prodajalno Merkur vstopila državljana Romunije, da bi v POS terminal vgradila “skiming” napravo. Ker v času obratovanja trgovine tega ni bilo moč storiti, seje 17-letni državljan Romunije skril in počakal, da so trgovino zaprli. Ko je ostal sam, je pričel onesposabljati senzorje alarmnih naprav, da seje lahko nemoteno gibal po trgovini. V dva POS terminala je že skušal vgraditi napravo za presnemavanje kodnih zapisov plačilnih kartic, a ker očitno ni onesposobil vseh senzorjev, seje med njegovim gibanjem po trgovini sprožil alarm. Prihitela sta varnostnik in poslovodja trgovine in zalotila Romuna, ki sta ga zadržala do prihoda policistov. Da bi prikrili vgradnjo POS terminalov, sta 31- in 23-letna nepridiprava iz Ljubljane in verjetno še trije neidentificirani državljani Romunije, vlomili v isto trgovino in ukradli prej naštete predmete. Med nalaganjem “robe” so jih opazili občani, zato so pobegnili. Eden od osumljenih je bil s kombiniranim vozilom izsleden na avtocesti pri Dobruški vasi, vendar je nato peš pobegnil proti Vinjemu Vrhu. Najemnik vozila, ki je naslednji dan na Policijski postaji Šiška prijavil, da so mu ukradli kombi, pa je tako podal krivo ovadbo. Policisti so vsem trem osumljenim (za ostalimi vpletenimi še poizvedujejo) odvzeli prostost in jih s kazensko ovadbo privedb k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem, kije zanje odredil pripor in jih tudi že zaslišal. N.Č.C. T.i. “skiming” je naprava, ki presname kodne zapise plačilnih kartic oseb, ki so plačale nakup ali storitev s plačilno oz. bančno kartico. S pomočjo presnetih kodnih zapisov storilci dvigujejo denar oz. praznijo plačilne kartice oškodovancev. Dvigovanje jim lahko prepreči le oškodovanec, ko zazna prvi dvig in sicer tako, da prekliče veljavnost plačilne oz. bančne kartice. Nevrokirurg umrl v nesreči z motorjem Smuka - 40-letni priznani nevrokirug Gvido Gumzej iz Brežic se je z motornim kolesom BMW R 1200 peljal po regionalni cesti od Kočevja proti Novemu mestu. Pri naselju Smuka je v desnem nepreglednem ovinku zavozil na levo stran ceste, še nekaj časa peljal po levi bankini, potem pa zadel ob varovalno ograjo in padel. Motorno kolo je odbilo nazaj na desno stran in je obstalo šele v obcestnem jarku. Hudo ranjeni zdravnik je umrl na kraju nesreče. N.Č.C. POLITIK^ PRED OGLEDALOM Marjana Planinc Božidar Groboljšek Lado Križman V Ljudski stranki gradite mostove, sadite lipe, po novem tudi trte; kdaj bodo vaša dela obrodila sadove glede enotnega Posavja. Planinc: Pri uresničevanju cilja za enotno Posavje sodelujejo vse stranke, zato menim, da bo s skupnimi močmi cilj kmalu dosežen. Groboljšek: Upanje umira vedno na koncu. Menim, da ne glede kakšna bo končna odločitev glede prestolnice Posavja, organsko spadamo skupaj in zato bi bila recimo neka pametna razporeditev zavodov regijskega pomena po celem Posavju tista prva gesta dobre volje za enotnost Posavja. Bolj bomo enotni, več projektov in višja finančna sredstva bomo dosegli od centra oziroma države. Križman: Prav gotovo. Vendar kot veste se nobena gradnja ne konča čez noč in noben sadež ne zraste, dokler ni dozorel. Zato pa je potreben čas. Mi smo se odločili, da bomo počasi in preudarno gradili in naš nasad skrbno negovali. Veijamemo, da bodo tudi sadovi zato bolj zdravi in da bo na naslednjih lokalnih volitvah naše drevo polno sadežev (volilnih glasov), kakor je to danes na sosednjem vrtu (Krško, Sevnica), s katerim se radi primeijamo. In ko nam bodo volivci namenili svoje zaupanje tudi v naši občini, ni prav nobenega strahu, da ne bi s strankarskimi kolegi, ki vodijo sosednje občine, našli skupnega soglasja o prihodnosti Posavja. Tako lahko sami vidite in slišite, da danes to skoraj ni mogoče, saj je vse preveč politikantstva in premalo dogovarjanja med sosedi, ki zagovarja vsak svoj interes. Bojimo se, da nam bo država določala vse ključne zadeve, kar se tiče tako funkcioniranja pokrajine, kakor tudi sedeže posameznih služb, ki so v njeni domeni. Vse to pa zato, ker se trenutno ne znamo dogovoriti. Vse preveč se stvari počnejo na silo, ki ni bila nikoli dobra, zato mi svojo strategijo gradimo preudarno in previdno, kajti vsaka napačna poteza se nam v bodoče lahko maščuje, ne da bi se zavedali, kar pa vsekakor ne bi bilo v korist našim občanom, ki so nam zaupali mandat, da v njihovem imenu zastopamo skupne interese. Ali ste v sedanjem ali v prejšnjem mandatu glasovali za kakšen občinski sklep, s katerim se osebno niste strinjali, vendar ste ga potrdili v zameno za podporo kateremu od vaših predlogov. Če je odgovor DA, pojasnite, za kaj ste glasovali in kateri od vaših predlogov je bil potrjen v zameno za vaš DA. Če je odgovor NE, pojasnite, kateri od vaših predlogov zaradi tega ni bil sprejet. Planinc: Vedno se o predlogih pogovorimo, da najdemo skupno rešitev, saj vsi delamo v dobro vseh občanov. Groboljšek: Osebno menim, da pri predlogih, ki jih dajejo različni predlagatelji iz različnih strank, ne sme nikoli biti pomembno, katera stranka je predlagatelj, pomembna je vsebina. Pogovarjamo se o pobudah, ki zadevajo naše domače okolje, probleme, ki se tičejo nas vseh, ki živimo v tem prostoru, zato nikoli nisem in tudi ne bom pristal na neko tako trgovino oziroma daj - dam. Važni morajo biti samo argumenti, da se neko stvar podpre ah ne. Kolikor vem, to tudi nikoli ni bil način odločanja o posameznih pobudah že v prejšnjih sklicih našega občinskega sveta. Križman: Kdor koli danes spremlja politiko, naj si bo na svetovni ravni, državni ah pa samo na lokalni ravni, ve, da se sestoji iz mnogo kompromisov, kakor marsikaj drugega v življenju. Prerasli smo obdobje enoumja, ki je bilo še ne daleč nazaj in ki se ga še dobro spominjamo. V tistih časih ni bilo kompromisov in vedelo se je, kdo kaj odloča. Takšen način nam ni bil všeč, zaželeh smo si več svobode in demokracije in danes, ko lahko povemo in usklajujemo razhčna mnenja in stališča, je prav gotovo tudi precej “kupčkanja”, da svetniška skupina doseže svoj cilj, ki gaje obljubila svojim vohvcem. Tudi to razumemo pod definicijo demokracije in kdor koh bi trdil drugače, lahko mimo rečemo, da nam ne govori resnice. V času, ko je na politični sceni veliko strank, ki iščejo svoj prostor v politiki in malo občanov, ki jih ta zanima, je zelo težko zagotoviti večino v občinskem svetu in s tem tudi večino glasov, ki bi lahko o čem odločila. Zato je veliko usklajevanj znotraj političnih strank in sam bi dejal, da je to zelo pozitivno, kajti samo na tak način lahko pridemo do želenih rezultatov, ki so po meri večine. V katero geološko obdobje spadajo Trias, Jura in Kreda? Planinc: Ne bom se spomnila. Groboljšek: Mezozoik. Križman: Zgodovina je moja slabša stran. Pravilen odeovor in nekai zanimivosti: Mezozoik Trias je prvo geološko obdobje v mezozoiku. Pojavilo se je pred248 milijoni let in se končalo pred202 milijoni let z nastopom jure. V tej dobi so nastali prvi plazilci (dinozavri), prvi sesalci in iglavci. Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 55 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem gorovju Jura. Začelo se je pred 195 milijoni let in se je končalo pred 140 milijoni let. V obdobju Jure so morja preplavila obsežna ozemlja severne poloble in na njih odložila usedline. Na kopnem je bila le Skandinavija in posamezni večji otoki. Kreda je najmlajše geološko obdobje mezozoika, ki se je začelo s koncem jure pred 135 milijoni let in končalo z začetkom terciarjapred 65 milijoni let. V tej dobi so se pojavile prve cvetlice in ptiči. Katerega leta je bil ubit John Lennon? Planinc: To je bilo pa po letu 1980. Groboljšek: 1985, ne 1980 je bilo. Križman: Razšh so leta 1970, mislim, daje bilo 1971. Pravilen odgovor in nekai zanimivosti: 8. december 1980 John Lennon je bil eden od štirih mladih Liverpoolčanov, ki so leta 1960ustanovili britansko rock skupino The Beatles. Poleg njega so bili v skupini še Paul McCartney, George Harrison in Ringo Starr. V 60 letih prejšnjega stoletja so bili zelo znani, ustvarili so nov glasbeni slog in povzročili t.i. beatniški način življenja. Po njihovem zgledu so nastajale številne rock ali pop skupine. Bili so simbol gibanja mladih, poimenovanih Otroci cvetja ali tudi hipiji. Skupim je leta 1970 razpadla, vendar so člani mdaljevali s samostojnimi nastopi. John Lennon je bil znan kot glasbenik in velik mirovnik, ubil ga je duševno moteni Mark Chapman z več streli v hrbet. Kako se imenuje znameniti londonski muzej voščenih lutk? Planinc: Tudi tega se ne spomnim. Madame... Groboljšek: MadamaTussauds Križman: Madame Buterfly Pravilen odsovor in nekai zanimivosti: Madame Tussauds Londonski muzej voščenih lutk Madame Tussauds je znan po vsem svetu, vendar pa ima svoje muzeje tudi v New Yorku, Amsterdamu, Las Vegasu, Shanghaiu in Hong Kongu. Glavna atrakcija so voščene lutke znanih svetovnih osebmsti, ki so mre-jene v mravni velikosti. Lutke izgledajo tako žive, da v nekaterih primerih težko ugotovimo, ali gre za zvezdnika ali za lutko. Motiv voščenih lutk, ki krasijo muzej Madame Tussauds, so igralci, glasbeniki, športniki, politiki... Znamenitosti, ki jih upravlja Tussauds, vsako leto pritegnejo več kakor 14 milijonov obiskovalcev. Sami si zastavite vprašanje in odgovorite nanj. Planinc: Kdaj bo zgrajena cestna povezava Krško -Brežice (vrbinska cesta)? Po dolgih letih čakanja in obljubljanja smo sedaj že zelo blizu uresničitve. Groboljšek: Ne želim sam sebi zastaviti vprašanja. Križman: Razvoj občine Brežice z videnja SLS. Že v našem predvohlnem programu smo si postavili cilje, s katerimi smo se predstavili občanom in s katerim smo nastopali na lokalnih volitvah. Mi razvoj naše občine vidimo predvsem v tem, da se enkrat že sprejme strategija, kaj bi sploh želeh imeti in kakšne imamo za to možnosti. Tako, kot se zadnjih nekaj let vodi politika v občini, po naših ocenah prav gotovo ni dobro, saj se vse prevečkrat odločamo od primera do primera. V času, ko se na našem območju pripravljajo veliki državni projekti (gradnja hidrocentral Brežice in Mokrice, širitev letališča v Cerkljah, širitev obrtne cone Phenix...), žal nismo dovolj dobro pripravljen. Manjkajo nam predvsem strokovne podlage, s katerimi bi se kot partneiji z državo lažje pogo-vaijali. Torej občina bi morala sprejeti strategijo svojega razvoja, da bomo natančno vedeli, kaj resnično želimo, ah je to razvoj turizma, ah drobnega gospodarstva, ah morda kmetijstva. Zato je potrebno pripraviti strokovne podlage, na katerih se pozneje lažje in bolj smotrno odloča, vsekakor v korist naših občanov in bodočih rodov. Še veliko je zadev, o katerih bi lahko pisati; od sociale, družbenih dejavnosti pa vse do urbanističnih planov, vendar bomo o tem ob kakšni drugi priložnosti. Rajka Križanac ostaja svetnica Brežice • Po Zakonu o lokalni samoupravi občinski uslužbenci in tajniki krajevnih skupnosti ne morejo biti občinski svetniki. V Brežicah sta po tolmačenju tega zakona sporna dva svetnika - Rajka Križanac in Stane Radanovič. Oba sta sklenila, da bosta za svetniško mesto žrtvovala zaposlitev. Za Križančevo bi se morali njeni svetniški kolegi pred dobrim tednom odločati, naj ostane ah gre. To neprijetno nalogo jim je prihranila, saj je dala na mesto tajnice Krajevne skupnosti (KŠ) Jesenice na Dolenjskem odpoved, torej njeno mesto v občinskem svetu ni več sporno. Takšno odločitev je sprejela zato, ker je bila na listi SD v občinski svet izvoljena s preferenčnimi glasovi, kar pomeni, da jo krajani želijo v tej funkciji. Tudi Radanovič je ocenil, da kot predsednik KS Šentle-nart lahko za svoj kraj stori več, če je ob tem še občinski svetnik in se je odpovedal službi vzdrževalca na občini. Sporni člen zakona, ki določa, kdo ne more biti občinski svetnik, pravniki razhčno tolmačijo. V svojem mnenju dr. Rajko Pirnat Križančevi te pravice ne odreka, služba na Ministrstvu za lokalno samoupravo, ki velja za edino pristojno glede tolmačenja tega zakona, pa meni drugače. Mnogi se strinjajo, da bi moral zakon doživeti popravke in seje na tem že pričelo delati. A je vse obmirovalo, ko je bil podan predlog o nezdružljivosti funkcije župan-po-slanec, saj je v državnem zboru več kot tretjina takšnih “dvoživk”. B.D. Šunta odhaja iz posavske zbornice Krško - Na območni Gospodarski zbornici Posavje je potekel mandat članom upravnega odbora in direktorju Marjanu Šunti. Novoizvoljeni 10-članski upravni odbor je na konstitutivni seji za predsednika izbral Rudija Mlinariča iz NEK, za podpredsednike pa Rudija Beca iz Inkosa, Branka Kosa iz podjetja INO in Božidarja Resnika iz Kosta-ka. Regijske interese bodo v Ljubljani v skupščini Gospodarske zbornice Slovenije zastopati Zdenka Kunej iz Termoelektrarne Brestanica, Marko Šauta iz Vipapa in Tatjana Vresk iz Savaprojekta. Dosedanji direktor območne zbornice mag. Sunta pa se je odločil, da kariero nadaljuje v novem okolju. Odhaja iz zbornice, a ostaja v posavskem gospodarstvu. Zbornico bo do izbire novega direktorja vodila kot vršilka dolžnosti Aleksandra Bič, ki je doslej za zbornico delala kot samostojna svetovalka. B.D. Prihaja Visoka šola za dizajn? Sevnica - Visoka šola za dizajn iz Ljubljane in občina Sevnica sta gospodarstvenikom in podjetnikom predstavila namero, da se tudi v občini Sevnica vzpostavi oddelek te šole. Visoka šola, ki izobražuje v oddelkih modnega oblikovanja, notranje opreme in vizualnih komunikacij razmišlja, da bi Posavju za začetek približala svoj oddelek notranje opreme, saj ima Sevnica na tem področju bogato tradicijo. Kot je na srečanju dejala dekanja Nada Matičič, žehjo v Sevnici oblikovati kakovosten, evropsko primerljiv program za oblikovanje notranje opreme. Arhitekt Janez Rožmane, ki naj bi vodil oddelek notranje opreme v Sevnici, in Nada Matičič V študijskem letu 2007/08 naj bi se na visoki šoli izobraževalo med 280 in 350 študentov, kar krepko presega njihove prostorske kapacitete, zato naj bi v Sevnici uredili tudi prostorske pogoje za izvajanje programa. N.C.C. Sava Glas, 7.6.2007 V Leskovcu in v Dobovi so praznovali Leskovec pri Krškem, Rigonce - V počastitev krajevnega praznika je bilo ta konec tedna praznično v Leskovcu pri Krškem in v Dobovi, že pred tem in še v naslednjih dneh pa se po obeh krajih vrstijo različne kulturne in športne prireditve. V petek zvečer, prav na 1. junija, ko praznujejo svoj praznik v spomin na vrnitev izgnancev po 2. svetovni vojni, so s slavnostno sejo krajevni praznik obeležili v Leskovcu pri Krškem, po seji so pripravili še promenadni koncert Pihalnega orkestra iz Kapel in Fantov z Brezovske Gore, v soboto so se odpravili na pohod po zgodovinskih obeležjih svoje krajevne skupnosti, danes (7. junija) pa pripravljajo še tradicionalno plesno prireditev z naslovom “Zaplešimo v počitnice”. Podobno je bilo v Dobovi, kjer so prav tako pripravili obsežen program praznovanja. Že prejšnjo soboto je bilo veselo na “Večeru glasbe, plesa in petja”, ko so povabili Svečana seja KS Dobova v Rigoncah goste iz Gabine Grede s sosednje Hrvaške. V nedeljo dopoldne so se na svečani seji spomnili zgodovinskih dogodkov v svoji krajevni skupnosti, položili cvetje pri spomenikih padlim borcem, spregovorili so o dosežkih v zadnjem letu in napovedali še nekatere aktivnosti za izboljšanje življenja svojih krajanov, kot so med drugim izgradnja pločnikov in urejanje šolskega igrišča. Na svečani seji so podelili tudi krajevna priznanja, ki so jih prejeli Gasilski pihalni orkester Loče za dolgoletno krepitev glasbene kulture, Prostovoljno gasilsko društvo Rigonce za uspešno 80-letno delovanje na področju požarne varnosti, Ivan Kovačič za delovanje v krajevni skupnosti in razvijanje karnevalske dejavnosti, Marjan Šetinc je dobil pohvalo za promocijo in sodelovanje pri delu v krajevni skupnosti, za dolgoletno in prizadevno delo v vasi Mali Obrež pa so čestitali Stanku Župančiču. Tudi v Dobovi se bo do konca meseca zvrstilo še več različnih prireditev. Sladjana Markovič “Hiške” za ogroženo ptico Kapele - Zadnji dnevi v maju so že tri desetletja posvečeni poudarjanju pomena gozdov. Ob letošnjem tednu gozdov je 14 območnih enot Zavoda za gozdove po Sloveniji pripravilo čez 90 različnih prireditev. Območna enota Brežice je z Zavodom za varstvo naravne dediščine v Kapelah predstavila edinstven projekt “100 eko celic”, s katerim ščiti domovanje ogrožene ptice srednji detelj. Ideja se je porodila dr. Mirjam Galičič in mag. Hrvoju Oršaniču. Pri projektu gre za zaščito Pred posekom 100 starih hrastov z dupli v gozdu Dobrava, kije eno od treh območij v Slo-yeniji, kjer živi srednji detelj. Ornitologi so z monitoringom °cenili, da tod živi od 25 do 30 Parov te ptice, ki si zaradi nežnejšega kljuna od svojega “velikega brata” lahko domovanje naredi le v trhlejšem lesu. varstvo naravne dediščine želi, da bi se čez desetletje te pogodbe obnovile. Upa, da se bo po vzoru tega projekta zaščitil še kakšen prostor za ogrožen živalski ah rastlinski svet. Kapele v brežiški občini so v zaščiti naravne dediščine vodilne v Posavju. Skozi njihovo Info točko v stari šoli seje sprehodil že tisoči obiskovalec. T°ne Lesnik, Mirjam Galičič in Hrvoje Oršanič . Brežiški gozdaiji so najprej Zaščitenim j ovsom, koščevi lž kart in stanja v naravi pri- učni poti, učni mlaki in omi-Pravili situacijo, mrežo hrastov tološki opazovalnici se sedaj Z dupli, razporejeno čez dob- pridružujejo še hrasti z duplom. [a,Vski gozd. Nato so se lotih Dostop do vseh teh naravnih draguljev je možen z avtobusom in predsednik KS Kapele Tone Cerjak je prepričan, da je prihodnost njihove sredine v promoviranju naravne dediščine kot delu turistične ponudbe v občini Brežice. Branka Demovšek ,skanja lastnikov in pripravljanji ZalcuPn'l1 pogodb, ki so klenjene za vsako drevo pose-bej in za “najemnino” 170 ev-r°v je lastnik zavezan drevo P-tih pri življenju 10 let. Pro-Jekt je sofinanciran iz evropskih sredstev. “Danes so lastniki po-°sni, da sodelujejo v naravovarstvenem projektu in v os- Pfedju sploh ni ta simbolični enar. A pred letom dni, ko smo ^akcijo začeh, ni bilo odziva, jernno delo obveščanja in repričevanja je naredil revirni ^zdar Jože Gerjevič in to v avnem po službi, v svojem ostem času. Veliko lastnikov def ”rva^e’ Par je zapletalo « ° s pogodbami in plačili,” ,V| ^ršanič in dodaja, da Pi bilo^3 ProJe^la v Evropi še Dr- Galičičeva z Zavoda za Mednarodni projekt “Znanje ne pozna meja” zaključen Velika Dolina - Osnove šole Podbočje, Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice na Krki, Cerklje ob Krki in Velika Dohna ter hrvaška šola Milana Langa Bregana zaključujejo dvoletni projekt “Znanje na pozna meja”, kije potekal v okviru evropske pobude skupnosti Interreg oz. sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška. Projekt so zaključili s taborom na Veliki dolini, ki se gaje udeležilo okoli 70 otrok iz omenjenih šol in njihovih mentorjev. Po spoznavnem popoldnevu so se naslednjega dne udeležili okrogle mize svetovalnih delavk na temo “Poklic je moja pot”, pripravili pa se tudi prodajo izdelkov, nastalih v projektu. Po besedah ravnatelja OŠ Velika Dolina Florijana Berganta so projekt izpeljali v sodelovanju s Podjetniškim centrom Krško. Izvedli so izobraževalne delavnice o osnovah podjetništva in računalništva, s katerimi so spodbujali ustvarjalnost učencev, nastale izdelke so morali kot podjetniki tudi prodati, organizirali pa so še izobraževalno video konferenco, s katero so predstavili izobraževanje in zaposlovanje na obeh straneh meje. Bergant je še povedal, daje bil dvoletni projekt vreden okoli 15 milijonov nekdanjih tolarjev, omenjenih pet šol pa je s tem pridobilo računalniške učilnice. M.M. Sparky obiskal vrtičkarje Brežice - Spar Slovenija ima skupno že 63 trgovin. Po tržnem deležu se uvršča na drugo mesto med trgovinskimi podjetji v državi, trenutno ima že več kot 3300 zaposlenih, kar ga uvršča med naj večje delodajalce v državi. V trgovinah ponujajo široko izbiro blaga domačih in tujih blagovnih znamk živilskega in neživilskega blaga. Kakovostna znamka Spar obsega že več kot 1100 različnih izdelkov, od tega jih več kot polovico proizvedejo ugledni slovenski proizvajalci. Kakovost izdelkov trgovinske znamke Spar tudi redno preverjajo pri neodvisnih slovenskih institucijah za preverjanje kakovosti živil. Ena njihovih trgovin je svoja vrata pred letom dni odprla tudi v Brežicah, zato so minulo soboto prvi rojstni dan obeležili z glasbo narodno-zabavnega ansambla in s pogostitvijo vseh obiskovalcev, niso pa pozabili tudi na najmlajše. Maskota Sparky jim je pripravila zabavo z baloni in bonboni, torto velikanko, ob tej priložnosti pa so se v Šparu odločili tudi za donacijo; malčkom vrtca Mavrica so podarili električne klaviature. Sicer pa je Sparky vrtec obiskal že prejšnji četrtek in otroke razveselil z različnimi igrali in didaktičnimi pripomočki. J.K. B , Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil Škoda In Citroen ■m&m montaža plinskih napeljav polnjenje klima naprav od koder se je Marko priženil v Posavje. Ker smo bili radovedni, kje sta se spoznala, nam je Melita zaupala še to - v krškem Pacifiku na enem od srečanj podeželske mladine. Rojstva od 21. maja do 5. junija Deklice so rodile: Melita Kovačič z Gorice pri Raztezu, Vanja Redenšek z Mrtovca in Darja Kalin iz Brežic • Dečke so rodile: Barbara Pavlovič Plevanč iz Gorenje vasi pri Leskovcu, Marina Zakšek iz Sel pri Dobovi, Marjana Galic z Breg, Natalija Kos Vogrinc iz Krškega, Petra Kavčič iz ŠerU' lenarta in Asmira Našič iz Krškega. Sava^te, 7.6.2007 Vabimo Vas, da se nam pridružite pri izgrackij rove in edinstvene storitvene znamke! Smo podjetje, ki že 10, leto uspešno deluje na področju trženja priznanih blagovnih znamk stanovanjske opreme! Uveljavili smo se v tu želimo naše znanje in izkušnje predstaviti tu< Za izvedbo našega najnovejšega projekta k sodelovanja OBLIKOVALCE PROSTOROV - IIMTERIERISTE f • Končano ustrezno izobrazbo V. stopnje; - Ustrezna znanja s področja oblikovanja in načrtovanja prostora • Zmožnost učinkovite in optimalne predstavitve produktov; Profesionalen pristop do strank ter usmerjenost k uspehom in rezuita dodatno izobraževanje; [niso obvezne) nam pošljite izključno na e-naslov: inf o@interijer.si, najkasneje do 30.0E3.S007I Vse prijavljene kandidate bomo povabii na informativen razgovor! zaslužek! Interijer Brežice d.o.o,, C. b. Milavcev 61,8250 Brežice Zgodovina gradu in okolice v stalnih zbirkah Večerni pogovori na deželi Šentjanž - Društvo za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) iz Sevnice nadaljuje z večernimi pogovori na deželi z znanimi Slovenci. Po prvem, ki so ga organizirali na sevniškem gradu, se selijo po različnih krajevnih skupnostih in zadnji tak pogovor je bil v Šentjanžu, ko so na pogovore povabili znanega duhovnika Izidorja Pečovnika, ki službuje v Berlinu, in predsednika Zveze prijateljev mladine Slovenije in hkrati predsednika uprave Fundacije “Z glavo na zabavo” Franca Hočevarja. Ker organizatorji izberejo zil svoje prepričanje, da se zanimive goste, so ti večeri vodilnih funkcij ne da oprav-vedno dobro obiskani, tudi v ljati brez vpliva politike, še Šentjanžu je bilo tako. V po- posebej ne v javnih zavodih, govoru z novinarko Marjano Dejal je še, da se ne bo nikoli Grčman so obiskovalci lah- sam upokojil, razen če ga ko izvedeli mnogo zanimi- bodo drugi, je hudomušno vosti iz življenja obeh gostov; pripomnil, toliko ima še de-tako je Pečovnik povedal, da lovnega elana. Na očitek, da je bila njegova premestitev v ni pravi “Dolenje”, ker nima Berlin zaradi modne revije v trte na svojem vikendu na Cir-cerkvi politično motivirana, niku (tudi svoje korenine ima “Šlo je za dilemo, ali odstopi v okolici Mokronoga), pa je škof, ali grem jaz,” je pove- odgovoril z anekdoto iz ot-dal Pečovnik in seveda j e šel roštva. Povedal je, da sta z °n. Ministru, ki si je takrat mamo, ko je bil star 12 let, tako zelo prizadeval za njego- celo leto sama obdelovala vi- Tri sestre: Branka Pirc, Irena Videnič in Majda Arh Prireditev in življenjski jubilej pa so Branki popestrili še sestra Majda Arh, kije zapela nekaj vedno zelenih pesmi, na klavirju jo je spremljala Estera Cetin, na harmoniki pa se je predstavil Tomaž Rožanec. Razstavo so popestrile tudi fotografije razstavljenih del, ki jih je naredil akademski slikar Rajko Čuber, o avtorici pa je spregovorila tudi njena mentorica akademska kiparka Vladimira Štoviček. Razstava “Sopotniki” bo v Dvorani v parku na ogled do 10. junija. M.M. hidor Pečovnik, Marjana Grčman in Franc Hočevar premestitev, pa je nekoč kasneje dejal: “Ti že zdavnaj ne boš več minister, ko bom Jaz še vedno župnik.” Čeprav ni znal besede nemško, se je v novem okolju odlično vži-Vef in pred dvema letoma lU(B najvišje državno odlikovanje takratnega nemškega predsednika Johanessa aua za povezovanje med e'kvarni v Berlinu. Tudi Franc Hočevar, kije o' dolgo časa direktor raha-nuitacijskega zavoda Soča in atek čas tudi direktor Klicnega centra, je jasno izra- nograd, saj je oče zbolel, brat je bil v vojski, drugi brat v šob, sestra še majhna, in takrat se je zaobljubil, če bo kdaj zrasel, ne bo imel vinograda. Na vikendu pa kljub vsemu ima dve trti. Še mnogim duhovitostim so se lahko tisti večer nasmejali obiskovalci v kulturni dvorani v Šentjanžu, ob tej priložnosti so bila predstavljena tudi vsa društva, ki delujejo v kraju, gosta in prijatelja pa je prišel pozdravit tudi sevniški župan Kristijan Janc. / z? / iV" zi fč^ zireiV' Ob abrahamu kiparska razstava Krško - 25. maja smo nekoč obeleževali dan mladosti, Krčanka Branka Pirc, ki je mladost preživela na Borštu, pa je na ta dan praznovala svoj rojstni dan. Letos je napolnila 50 let in ob tem jubileju je svoje sorodnike, prijatelje in druge presenetila, saj je v dvorani v parku v Krškem pripravila svojo prvo kiparsko razstavo, pred tem pa je kot članica Društva likovnikov Oko že razstavljala kot ljubiteljska slikarka. Tokrat seje predstavila s kipci iz žgane gline, ki jih je poimenovala “Sopotniki”. O njenih delih je na odprtju razstave spregovorila Alenka Černelič Krošelj. Restavriran kip Franca Jožefa I. Sevnica - V šolskem muzeju na sevniškem gradu je odslej na ogled kip Franca Jožefa I. v nekdanji podobi. Močno poškodovan kip je na svoje stroške restavriral Posavski muzej Brežice kot darilo sevniški občini. Posavski muzej in Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) kot upravljavec sevniškega gradu bosta v projektih še naprej sodelovala, pravita Tomaž Teropšič in Petra Pozderec. ____________________________ V -7 ustnem izročilu prišel pogle- BBKJ i j°- “Uspelo nam je žlft&Vnekštj' dat tudi takrat prečudovito 1 originalnih predme Od kod oziroma ob kakšni priložnosti je nekoč Sevnica dobila doprsni kip cesarja Franca Jožefa, ki je na prestol Avstro-Ogrske monarhije sedel leta 1848, umrl pa je v letu 1916, ni znano. Pisnih virov o tem ni, je med drugim v zanimivem predavanju o vlogi Franca Jožefa povedal zgodovinar dr. Janez Cvirn. Cesar iz družine Habsuržanov je bil precej samoljuben, tako da so njegove podobe in kipi v obdobju njegove vladavine morali krasiti prostore državnih ustanov po vsej monarhiji. Ker je bil cesar večkrat v slovenskih krajih, naj bi po urejen park sevniškega gradu, za kar zopet ni pisnih virov. Lahko, da so se govorice porodile in ohranile zato, ker je bila zadnja sevniška grofica, poročena Trenkl, sorodnica dunajskega dvora. Manj znano je bilo, da se je dvor distanciral od plemenite gospe, ker je pri poroki sledila srcu in vzela vojaka, ne plemiča. Direktorica Zavoda KŠTM Petra Pozderec pravi, da mora sevniški grad sedaj, ko je tako lepo obnovljen, polno zaživeti z vsemi zgodbami iz zgodovine, saj ljudi zanima- jv iane> kdanjega obdobja tega Do oktobra jih bomo s pomočjo arhitekta namestili kot stalno zbirko v lapidariju grajske kapele. Strošek postavitve zbirke bo 6.000 evrov. Mnogo dražji in večji projekt je zbirka “Kamni govorijo”, ki bo obiskovalce s pomočjo kamnitih spomenikov seznanila s predniki iz rimske dobe. Sporočila, kijih ti kamni hranijo v besedi in podobi, bodo posredovana še z multivizij-sko projekcijo z besedilom tudi v angleščini. Arheološkemu najdišču Ajdovski gradeč pri Vranju pa bo posvečen dokumentarec v režiji Bojana Kostevca, v katerem bo ta pozno antična naselbina predstavljena na osnovi odkritih najdb in animacijske grafike. Strokovno bo pri filmu sodeloval arheolog dr. Timotej Knific. Predvidevamo, da bo dokumentarec pripravljen do novembra”. Zbirka “Kamni govorijo” se bo postavljala več let, saj je projekt stroškovno ocenjen na 40 tisoč evrov. Letos je zavodu uspelo od kulturnega ministrstva pridobiti 7.000 evrov. Branka Demovšek Tamburaši spet zlati Osijek - Tamburaški orkester iz Artič se je tudi letos udeležil desetdnevnega festivala tam-buraške glasbe v Osijeku na Hrvaškem in kljub konkurenci 30 orkestrov za svoj nastop prejel najvišje priznanje. Za festival tamburaške glasbe v Osijeku velja, daje to največja manifestacija tamburaške glasbe na svetu. Lptošnji je bil jubilejni - že 30. in v desetih dneh se je predstavilo skupaj 30 orkestrov, predvsem s Hrvaške, artiški orkester pa je bil edini iz Slovenije. Festival je tekmovalnega značaja, zato nastopajoče ocenjuje posebna strokovna komisija. Pogoj za sodelovanje je ena nova skladba - torej praizvedba, kar je pripomoglo k temu, daje v 30 letih nastalo preko 1400 novih skladb za tamburaške sestave. Dve skladbi sta obvezni, od tega je ena iz slavonskega festivala, eno pa izbere orkester sam. Kljub okrnjeni sestavi, saj so nekateri člani imeli delovne ali študijske obveznosti in jih je nastopilo le 24, je orkester spet dosegel izredno lep uspeh - osvojili so zlato plaketo tambure Paje Kolariča. Dirigent prof. Dra-gutin Križanič z veseljem pove, da so odigrali kar tri skladbe slovenskih avtoijev, kar kaže, da se tamburaška glasba vrača v notne zapise. Sicer pa čaka artiške tamburaše pred zaključkom sezone še nekaj pomembnih nastopov; nastopih bodo na svečanosti ob občinskem prazniku občine Krško, 22. junija bodo kot gostje nastopili na zaključnem letnem koncertu brežiških pevcev, 7. julija pa so povabljeni na mednarodni festival v Dobreč, kamor bodo prišli tudi orkestri^ z Madžarske, Češke in iz Črne gore. J.K. S kreditom do svoje stal ce V življenju se včasih znajdemo na točki, ko z lastnimi finančnimi sredstvi ne moremo plačati tistega, kar potrebujemo, zato skoraj vsakdo vsaj enkrat v življenju najame kredit. Običajno imamo več ugodnosti, če imamo odprt račun pri banki, pri kateri se odločimo za najem kredita. Poleg tega najem kredita vključuje tudi ostale stroške, poleg cene nepremičnine, ki jo nameravamo kupiti. Torej pretehtajte ponudbe več bank, seznanite se z ugodnostmi za komitente, potem pripravite potrebno dokumentacijo. Preverite tudi dodatne stroške. Posojilo ali kredit Posojilo ali kredit je poznana in uveljavljena oblika financiranja pri nakupu, ko si ne moremo zagotoviti lastnih finančnih sredstev. Različne banke ponujajo kredite in vsaka na svoj način privablja kupce. Preden se odločite za kredit pri določeni banki, dobro pretehtajte možnosti in pogoje. Vsaka banka ima kreditne svetovalce, ki vam bodo naredili informativne izraču- ne. Vsekakor pa je najugodneje kredit najeti pri banki, s katero tudi sicer poslujete, saj bo tako obrestna mera nižja. V slovenskih bankah se pojmovanje hipotekarnega kredita razlikuje. Klasični hipotekami kredit temelji na dolgoročnih virih in ima poudarek na vrednosti zastavljene nepremičnine (v manjši meri na višini rednih prihodkov kreditojemalca) in je nekaj povsem drugega kot stanovanj ski kredit, zavarovan z zastavo nepremičnine. Vrste kreditov Seveda pa poleg kredita, ki ga najamemo ob nakupu nepremičnine, obstaja še vrsta drugih kreditov. Pri Novi ljubljanski banki so nam povedali, da poleg stanovanjskih kreditov, ki so namenjeni izgradnji, nakupu ali obnovi nepremičnine, nudijo še najem namenskega ali nenamenskega NLB osebnega kredita. Kadar je namen kredita znan, se znesek namenskega kredita nakaže kar na račun prodajalca ali izvajalca storitev. Namenski krediti, kot so NLB avtokredit, NLB kredit za znanje, šport in rekreacijo, NLB študentski kredit, NLB kredit za študij, NLB krediti na podlagi varčevanja mladih pa imajo tudi bolj ugodno obrestno mero. Ponudba zajema še NLB premostitvene kredite na podlagi vezanih denarnih sredstev, blagajniških zapisov NLB, različnih oblik varčevanja, NSVS sheme, zastave vrednostnih papirjev, točk vzajemnih skladov NLB skladi. V ponudbi Abanke pa so naslednje vrste kreditov: izredni limit na osebnem računu, BanKredit, hitri kredit, potrošniški kredit za različne namene ali nenamenski, študentski kredit, stanovanjski kredit, hipotekami kredit, premostitveni kredit in lom-bardni kredit. S kreditom na počitnice V predpoletnem času so priljubljeni tudi t. i..počitniš-ki krediti ali hitri krediti, ki nam omogočajo, da si privoščimo počitnice, ki si jih sicer ne bi mogli. NLB ima v obdobju od 7. maja do 29. junija posebno ponudbo NLB osebnih kreditov po zelo ugodni obrestni meri in če stranka najame kredit v višini najmanj 5.000 evrov ter hkrati sklene katero koli NLB postopno varčevanje, ji v času akcije podarijo tudi darilo. To ponudbo so usmerili še v financiranje počitniških želja njihovih kreditojemalcev. Počitniški kredit pri banki Koper pa lahko najamete za dobo 3 let. Do 50 odstotkov kredita vam lahko nakažejo na vaš osebni račun pri banki Koper. Tako si zagotovite gotovino za prijetne počitnice. Samo do konca julija pa lahko v posebni ponudbi izkoristite ugodnosti posebnega počitniškega kredita. Najamete ga lahko za obdobje enega leta. Primer: 1000 evrov kredita lahko brez stroškov odobritve najamete za obdobje 6 mesecev. Mesečni obrok kredita znaša 169,99 evra, obresti kredita pa 19,94 evra. Tako skupno vračilo znaša 1.019,94 evra. Ko najemamo kredit je potrebno preveriti posebne ponudbe za posamezne kredite, upoštevati, kolikšno anuiteto bomo zmogli odplačevati glede na ostale tekoče stroške ter izbrati ustrezno obliko zavarovanja kredita, saj so od tega odvisni tudi stroški zavarovanja. Kreditojemalec naj preuči možnost vključitve soplačnika v odplačevanje kredita, še posebej, če gre za dolgoročnejši kredit oziroma višji znesek kredita. Postopek odobritve Najprej bo banka želela preveriti vašo kreditno sposobnost. Za to boste morali banki predložiti bančne obrazce, ki jih je predhodno potrdil vaš delodajalec, s čimer boste dokazali stalnost svoje zaposlitve, višino povprečne plače in morebitne že obstoječe obveznosti. Pri izračunu plačilne sposobnosti nekatere banke lahko upoštevajo tudi druge prihodke (npr. avtorske honorarje, plačilo preko pogodbe o delu...), ki pa jih boste morali dokazati. Osebe samostojnih poklicev (npr. notarji, odvetniki, zasebni zdravniki, osebe svobodnih poklicev) bodo morali predložiti dokazila o dohodku iz dejavnosti. Če se boste odločili stanovanjski kredit zavarovati s hipoteko na nepremičnini (lahko je to nepremičnina, ki jo že imate v lasti ah pa nepremičnina, ki jo boste s kreditom kupili ali zgradili), boste morali dokazati lastništvo in zemljiško-knjižno urejenost nepremičnine. Kadar je nepremičnina že vpisana v zemljiški knjigi na ime aktualnega lastnika, kije hkrati tudi kredito- jemalec ali zastavitelj nepremičnine (npr. pri gradnji ali adaptaciji stanovanjskih hiš ah stanovanj), je zadeva preprosta. Če pa taka nepremičnina še ni zemljiško-knjižno urejena, je potrebno to pred vzpostavitvijo zastavne pravice urediti. Če to zaradi dolgotrajnega postopka ni možno, zadostuje tudi (zgolj v nekaterih bankah) predložitev vseh kupoprodajnih pogodb, ki so sposobne vpisa v zemljiško knjigo ah sklenitev pogodbe o zavarovanju kredita. Ta bo sklenjena v obliki notarskega zapisa, podpisati pa boste morali, da se strinjate z neposredno izvršljivostjo te pogodbe, kar pomeni, da bo banka v primeru neizpolnjevanja obveznosti nepremičnino lahko prodala in se iz kupnine poplačala. Za sam postopek obravnavanja kredita zadoščajo fotokopije zahtevanih dokumentov, medtem ko mora biti v obliki originalnih dokumentov zagotovljena do naroka za sklenitev sporazuma strank za vzpostavitev zastavne pravice pri notarju. Kaj pa dokumentacija? Dokumentacija, ki jo moramo predložiti pred najemom kredita, se razlikuje od vrste kredita pa tudi od banke. Pri potrošniškem kreditu Abanke je potrebno predložiti naslednje dokumente: • osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list); • davčno številko; • prošnjo za odobritev kredita, potrjeno pri delodajalcu ali kopije plačilnih list za zadnje 3 mesece pred odobritvijo kredita ter dokument, ki dokazuje status zaposlitve (zaposleni); • kopije plačilnih list za zadnje 3 mesece pred odobritvijo kredita (zaposleni v manjših družbah in zaposleni v tujini); • upravno izplačilno prepoved, potrjeno pri delodajalcu (zaposleni); • potrdilo matične banke o prilivih kreditojemalca za zadnjih 6 mesecev ah kopije izpiskov prometa po osebnem računu za zadnjih 6 mesecev pred odobritvijo kredita (zaposleni nekomitenti); • kopijo delovnega dovoljenja (komitenti, zaposleni v tujini); • zadnji dve obvestili ZPIZ-a o pokojnini in potrdilo o odtegljajih preko trajnega naloga za plačilo kreditov za zadnji mesec pred odobritvijo kredita ah izpisek prometa JUrnott* fovaff/ffi. LTefefon 07/49-91-250 ^a naitočnike je cenejši! po osebnem računu za zadnji mesec pred odobritvijo kredita (upokojenci): • veljavni računi ah predračuni (v primeru namenskega črpanja kredita). tudi daljši. Vsekakor se prej dobro pozanimajte o vseh stroških, da ne bo kasneje neljubih presenečenj. Stroški najema kredita z zavarovanjem s hipoteko Kako do nižje obrestne mere? Praviloma velja pri kreditih ugodnejša obrestna mera za komitente bank. V NLB Banke postopka za najem kredita ne opravljajo brezplačno in poleg obresti (plačilo uporabe denarja) zaračunavajo tudi stroške odobritve kredita (plačilo njihovih storitev). Ti so od banke do banke različni in znašajo od 125 do 300 evrov. Poleg tega boste morah plačati še stroške notarja, ki so odvisni od višine odobrenega kredita, gibljejo pa se v povprečju med 170 do 350 evrov. Nosili boste tudi stroške za vpis zastavne pravice v zemljiško knjigo, okrog 70 evrov. Stroške cenitve nepremičnine bo praviloma nosila banka. Celoten postopek od sprejetja popolne vloge za kredit z vsemi dokumenti do črpanja kredita traja običajno približno 10 delovnih dni, če pa se v postopku odobravanja kredita še ureja zemljiško-knjižna dokumentacija, je čas realizacije lahko imajo posebno ponudbo obrestnih mer za stranke, ki ima-jo v NLB osebni račun, prejemajo nanj plačo ah pokojnino že več kot 6 mesecev in poslujejo z NLB plačilno kartico. Prav tako bodite pozorni na posebne ponudbe bank, ki v določenem obdobju ponujajo kredite z nižjo obrestno mero. Vendar pa nižja obrestna mera ni vse, primerjati je potrebno vse stroške, povezane s kreditom. Alternativa - lizing em času trajanja lizinga. Ko jemalec lizinga plača zadnji obrok hzinga, lahko lastništvo nepremičnine z dajalca hzinga preide na jemalca hzinga. Torej lastnik stanovanja ni več banka ampak mi sami. Ker z lizingom banka pridobi lastninsko pravico za sta-novanje, ponavadi zahteva manjša zavarovanja v primerjavi s kreditom ah pa hipotekarnega zavarovanja sploh ne zajema. Prav tako ponavadi niso potrebna dodatna jamstva. Druga prednost hzinga pa je ta, da je delež lastnih sredstev, kije potreben pri nakupu, manjši. Povprečna udeležba pri najemu nepremičnine je okoli 20 do 30 odstotkov lastnih sredstev, kar je prednost, če nimamo dovolj lastnih finančnih sredstev. Nekateri ponudniki li-zinga omogočajo možnost celotnega financiranja investicije. Lizing je pogodbeno razmerje med dajalcem hzinga (to je banka) in jemalcem li-zinga (to smo mi). Dajalec li-zinga nam prepusti v uporabo predmet hzinga (v našem primeru stanovanje) za dogovorjeno časovno obdobje in mu tako prizna ekonomsko lastništvo na nepremičnino, za kar jemalec hzinga plačuje obroke hzinga v dogovorjen- Ko ne gre več In kaj se zgodi, ko zaradi izgube službe ah drugih objektivnih razlogov kredita ne moremo več odplačevati? Banke svetujejo, da se čim prej oglasite pri njih. Take primere z vsakim posameznikom rešujejo individualno. Andreja Jernejčič » Ta sestra Franja! Nekam skrivnostna je zadnje čase. Kar naenkrat izgine za pol ure. Nazaj pa se vrne s šopom evrov. Pravi, da je skočila na banko, kot da bi to šlo tako - ck, ck! A pravi da gre. Pri Novi KBM.« Kredit takoj. Tudi za nekomitente - v gotovini in brez stroškov odobritve. Ob najemu kredita vam podarimo tudi letno članarino za kreditno kartico. Akcija traja do 30. junija. ©080 17 50 £7- ^š^Nova KBMdd Letno članarino prejmejo, ob najemu kredita »Kredit takoj«, samo komitenti Nove KBM, ki še kartice nimajo in izpolnjujejo pogoje za njeno pridobitev. Znesek kredita, doba odplačevanja in stroški so odvisni od poslovanja kreditojemalca. www.nkbm.si ZANIMIVOSTI, NASVETI za mlade... Dr. Romana Jordan Cizelj na obisku V okviru Pomladnega dne smo se v letošnjem šolskem letu odločili, da povabimo v goste dr. Romano Jordan Cizelj, evropsko poslanko, da nam predstavi evropski parlament in delo v njem. povsem napačne predstave. Izvedeli smo, da je njen delavnik izjemno naporen, saj traja vsaj 12 ur, da se v Slovenijo iz Bruslja ali enkrat mesečno iz Strasburga vrača vsak petek in potem vikend Gostja se nam je najprej predstavila, povedala pa je tudi, da so si v evropskem parlamentu zadali nalogo, da v mesecu maju obiščejo čim več mladih, tudi vrtičkarjev, da jim predstavijo delovanje parlamenta. Tako smo spoznali veliko novega in si ustvarili pogled, kaj evropski parlament sploh je. Ugotovili smo, da smo imeli preživi z družino, zato so ti trenutki še bolj dragoceni, da so Slovenija in naši politiki v Evropi cenjeni, spoštovani in upoštevani, da pa je po njenem mnenju v slovenski in evropski politiki še vedno premalo žensk. Razloge za to vidi v orientiranosti družbe in medijev, ki ženske nekako zapostavljajo. V Evropskem parlamentu deluje 7 slovenskih poslancev, vendar med njimi močno izstopa kultura dialoga, ki je v nekaterih drugih sferah mogoče primanjkuje - predvsem vsi stremijo k pozitivnemu delovanju za Slovenijo ne glede na politično pripadnost. V drugem delu so učenci gostji postavljali različna vprašanja, na katera je z veseljem odgovorila. Srečanje je minilo v izjemno prijetnem vzdušju, saj je dr. Jordan Cizeljeva prijazna sogovornica z ogromno znanja in izkušenj, ki jih je delila z učenci. Za spomin so učenci dobili kapice in čokoladice z njenim znakom. Srečanja so se udeležili tudi nekateri vabljeni gostje; župan Ivan Molan in učenci OS Globoko z mentorico. Tudi v prihodnje si želimo tovrstnih srečanj, saj je živa beseda tista, ki učencem za vedno pusti sledi. Prepričana sem, da so o Evropskem parlamentu tako izvedeli veliko več, kot če bi se tega učiti iz učbenikov. Mateja Jankovič[ Curie, OŠ Artiče V ponedeljek, 28. maja, smo na OS Brežice pripravili tradicionalni dan odprtih vrat. Učenci so v šolo pripeljati svoje starše in se jim predstaviti skozi različne dejavnosti. Tako so podrobneje spoznati dosežke svojih otrok na področju razvoja pismenosti in pri osvajanju bralnih zbirk, za katere so se truditi celo šolsko leto. Spoznati so projekt Brez dreves ni gozda - ptice pri nas, pri katerem so nekateri otroci sodelovati od septembra 2006 dalje. Nastajala so ptičja pisma, ptičje karte in monopoli, likovni izdelki z motivi ptic in še mnogo drugega. Za starše so učenci in njihovi mentorji v učilnicah, na hodnikih in v večnamenskem prostoru šole pripraviti vrsto razstav -likovne (likovni krožki na razredni in predmetni stopnji), fo- Dan odprtih vrat tografsko (Črto Lipej), iz odpadnega materiala (izdelki otrok, ki sodelujejo v ustvarjalnih delavnicah. ..). Pripraviti so tudi zanimive kulturne programe, s katerimi so razveseliti starše, stare starše in svoje učiteljice in učitelje. Dobro obiskana je bila kratka dramska igrica tretješol-cev z naslovom Sapramiška. Ostalo pa je tudi časa za sproščen klepet med vsemi udeleženci. Želimo si še veliko podobnih prijetnih druženj. Alenka Godler Drugi Otroci, med tistimi, ki ste poslati pobarvanko, je bila izžrebana Tadeja Perčič, Stranje 34,8292 Zabukovje nad Sevnico. Za nagrado prejme darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga poklanja Kopitarna Sevnica. Iskreno čestitamo! Tudi to pobarvanko pobarvajte po svoji najbolj bujni domišljiji, mamico ati očka pa prosite, dajo pošljeta na naslov: Radio Brežice, (za SavaGlas) Trg izgnancev 12,8250 Brežice najkasneje do petka, 15.6.2007. Pa ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in naslova. Spet bomo eno pobarvanko izžrebati in nagraditi z lepo nagrado. KOPITARNA ju O) e- in M % % 5** sce Telefon 07:49-92-312 g TV N Počit Novo mesto, d.o.o. -Jbevškova 1 2 L tel.: 07/39 30 860 trženje: 07/39 30 872 faks: 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si let: www.tv-nm.si e-f sp ^ ...na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju Z' NAROČILNICA SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek_____ \ Podjetje(naziv in naslov)_ Davčna številka podjetja. Zavezanec za DDV_________ Kraj_____________________ Ulica______________ Datum_________________ Število izvodov Poštna št. Telefon Podpis I Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR (210 SIT), i | Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic \Taročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. S mali oglasi Prodam mlin za koruzo s tro-faznim motorjem in obojestranskim delovanjem. Pokličite 041-936-275. Prodam čistokrvne pritlikave pudlje, stare 6 tednov, črne in srebrne barve, lastne vzreje, ter enega pudlja srednje rasti, bele barve. Pokličite 031-461-013. V SPOMIN Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnice ne da se verjeti. Se ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. 1. junija sta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil RUDI ČERNELIČ iz Podgorja pri Pišecah Tisti, ki jih imamo radi, nikoli ne umrejo. Le v naša srca se preselijo in naprej živijo. So in tu ostanejo. Iskreno hvala vsem za vsako prižgano svečko, cvet, posvečen trenutek, lepo misel in spomin nanj. Vsi njegovi ZAHVALA Srce tvoje je zastalo zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, svaka in bratranca STANKA KOVAČIČA z Orešja na Bizeljskem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč in za svete maše. Posebno zahvalo smo dolžni osebju oddelka intenzivne terapije novomeške bolnišnice za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala g. Zičkarju za pogrebne storitve, g. Ervinu Kovačiču in gospe Silvi Zertuš za poslovilne besede, župniku za lepo opravljen pogrebni obred, PGD Orešje in sosednjima gasilskima društvoma za organizacijo pogreba, pevcem za zapete žalostinke ter gospodoma Zagmajstru in Petelincu za zaigrano Tišino. Še enkrat iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem tistim, ki ste nam kakor koli pomagali, pa vas nismo posebej imenovali. Žalujoči: vsi njegovi jetno zaradi tiščanja glave v pesek odgovornih nazadnje tudi uspela. In kdo so njeni pomočniki? To je najbolj zanimivo. Da bi si zagotovila pozitivno mnenje v občinskem svetu, je baje gospa skupaj s svojo kolegico Romano napisala “umazano pismo”, ki ga je g. Alojz Zalašček, občinski svetnik SLS, delil na sami seji občinskim svetnikom. Pismo, ki je, obsojanja vredno in ki se nanaša na večino zaposlenih učiteljev na šoli, naj bi te učitelje ozmerjalo za lenuhe in nesposobneže. To razlago naj bi Zalašček na seji občinskega sveta še dodatno okrepil. Njegovo sprenevedanje v izjavi, da o tem ne ve nič, tako ne pozna meja. (Laži so značilne za ovaduhe UDBE). Veliki pomočniki Vidičeve naj bi bili še neka gospa s pošte z njenim soprogom, potem g. Železnik, LDS, ki naj bi celo izjavil, da bo kot tajni agent 007 sledil vsakemu koraku učiteljev na tej šoli ter njihovo ravnanje in življenje uporabil pri njihovi diskredi-taciji. Najmočnejšo podporo pa naj bi gospa Vidičeva imela baje pri g. županu Jancu, ki skupaj s svojimi člani v SLS in skupaj v navezi z LDS z znanimi igricami lobira po Sevnici in v Ljubljani za imenovanje Vidičeve za ravnateljico OŠ Boštanj. Navkljub hudim nepravilnostim, ki jih je ugotovila inšpekcija na šoli, kljub nesoglasju ministra k imenovanju za ravnateljico, vsi akterji z županom na čelu nadaljujejo spletkarski ples do konca. Gospa kandidatka naj bi baje na nesoglasje ministra celo izjavila - dobesedno, da se “poščije ” na ministrovo mnenje. Iz dobro obveščenih krogov pa se je izvedelo, da naj bi kandidatki učenje otrok močno “smrdelo” in da tudi s tega stališča za vsako ceno želi postati ravnateljica, s čimer bi si tudi popravila svoj hišni proračun, kar je baje celo javno izjavila v kolektivu pred svojimi sodelavci. Vse to in še veliko več so mi povedali prizadeti, žal zaradi strahu pred maščevanjem nihče ne upa javno spregovoriti. Končno sodbo si ustvarite bralci sami. Moja dolžnost in poslanstvo na tem svetu je, da vam povem resnico, če zanjo zvem, in da zagovarjam pravico. Tudi sam sem zaradi zagovarjanja teh vrednot zaničevan in izoliran, vendar je moje prepričanje tako trdno, da sem ga pripravljen braniti tudi s svojim življenjem. Branko Kelemina, Blanca 48, borec za pravico in resnico JmL o" *i zvr*s »mntAipiimc-vmciMmoPii-POJO- Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT). Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.geijevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: naročnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. ŠESTNAJSTA Sava Glas, 7.6.200' fAfckpč, že dolgo tega, so nekje nad Savo zgradili prečudovit grad snežno bele barve. gospoda je Sila uglajena, prijazna in doSrosrčna. Prebivalci so častili svojo gospodo ter se s plesom, veselili vsakega dne. Ozkega dne pa so na obisk, prišli tujci iz prifiodnosti. Gospoda je tujce iz prihodnosti pogostila in počastila s svojo dragoceno pijačo ■ cvičkom. 9fo zdravje tujcem iz prihodnosti/. Lepo, lepo..., še kakšen most zgradimo in nekaj . posadimo, pa bo še lepše. / slabo tukaj-. ^ mal' piha, sam / /Kangler, ne se zajebavat; spij, ko* so ti dali, tvojega bomo pa posadili. ” / Jaz bom kflr svojega pil, na zdravje. Po bogati gostiji so se tujci iz prihodnosti lotili svojega skrivnostnega načrta. Saj nimam nič proti trti, ampak, zdi se mi, da bi lipa bolj pasala. ¥ Daj, \ Kristijan, migaj malo In potem so veselo pili zabušavatl. Pust ’ lipo. Lipo naj sadita Joška in Janez, ^midva bova pa trto/^ Misli in z ustnic bral: MCMLXXXiV Poze lovil: M.M. Pozirali so: grajska gospoda in tujci iz prihodnosti ZRAVEN VSEH FOT « f * vam Se , POTUJE, L " IN KAŠIRN št n d i o NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 7. junij 2007 Danes in jutri bo več son- ? čnega vremena, vendar bodo sredi dneva in popoldne še krajevne plohe in nevihte. Sobota Nedelja VREME ROZMAN spomina v k nem albninu, fotografije pa so izdelane na klasični foto papir, ki ima obstojnost več generacij. V digitalnem zapisu se ustvarja dvom vzdržljivosti medijev, zato klasični fotografski postopek in slika na foto papirju daleč prekaša vse ostale lastnosti in prednosti v digitalni fotografiji. m Uh HjK<' " 1 J PR K ■P*>V - 1 §||£TT‘,»- wrW' H i