Acrocephalus 34 (156/157): 105−136, 2013
109
Bobnarica Botaurus stellaris
Bittern – one individual observed on 27 Mar 2012 in 
Postojna (UTM VL36, SW Slovenia)
Dne 27. 3. 2012 sva se z B. Vilharjem ob ca. 10.45 h namenila 
prečkati tako imenovani “polotok” ob mrtvem rokavu reke 
Pivke pod naseljem blokov Zeleni biser v Postojni, v bližini 
klavnice. Dan je bil jasen in miren s temperaturo okoli 10 
°C. Prijatelj je na drevesu opazil velikega detla Dendrocopos 
major, ki je ravno priletel in pričel iskati hrano. Ko sva se ga 
nagledala in hotela prečkati travnik, je prijatelj na poti kakih 
10 m pred nama na tleh zagledal večjo ptico, tik pred vzletom. 
Sprva je po obarvanosti in velikosti pomislil, da gre morda za 
kanjo Buteo buteo. Vendar sem sama, ko sem ptico opazila 
v letu od strani, po drži glave in kljuna ugotovila, da gre za 
vrsto čaplje. S pomočjo priročnika sem doma ugotovila, da 
gre za bobnarico, kar sem posumila že na terenu. Bobnarica je 
odletela kakih 100 m stran in pristala na travniku. Takoj sva 
se odpravila v njeno smer in ko naju je med približevanjem 
opazila, je v sklonjeni drži stekla v gozdiček ob mrtvem 
rokavu reke Pivke v neposredno bližino vode. Stekla sem 
ta njo, da bi jo fotografirala. Ko sem se ji približevala, se je 
poskušala skriti ob deblu drevesa. Pri tem je glavo dvignila 
navpično in se s telesom nekako pozibavala. Posrečilo se mi jo 
je fotografirati, vendar je na posnetku le za silo opazna njena 
silhueta v navpični drži. Kakor koli že, ko sem se ji približala 
na razdaljo vsega 10 m, je odletela v smeri Postojnske jame.
Brigita Mingot, Jenkova 18, SI–6230 Postojna, Slovenija
Kravja čaplja Bubulcus ibis
Cattle Egret – one 1st-year individual found dead 
on 3 Jan 2013 on the coast between Piran and Fiesa 
(UTM UL84, SW Slovenia); presumably, it died in 
the second half of December 2012. This is the first 
record for the species outside coastal wetlands on the 
Slovenian coastline. The record was confirmed by 
the National Rarities Committee – KRED as 21st for 
Slovenia (Category A).
Čeprav kravja čaplja spričo velikega števila opazovanj od 
leta 2005 dalje ne sodi več med redke vrste v Sloveniji, pa 
so opazovanja te čaplje pri nas kljub vsemu lokalno zelo 
omejena na vsega tri lokacije (zbrano v Hanžel & Šere 
2011). Na Obali na dve večji priobalni mokrišči in njuno 
neposredno okolico, Sečoveljske soline (Škornik 2012) in 
Škocjanski zatok (Mozetič 2010). Dne 3. 1. 2013 sem 
na delu morske obale med Piranom in Fieso, natančneje v 
bližini piranske cerkve, našel kadaver prvoletne kravje čaplje, 
ki ga je naplavilo morje. Gre za prvo opazovanje na Obali 
zunaj priobalnih mokrišč, kar je bilo sicer spričo naglega 
povečevanja števila opazovanj po letu 2005 pravzaprav 
tudi pričakovano. Kadaver je bil po oceni star teden ali 
dva, torej je ptica poginila nekje v drugi polovici decembra 
2012. Primerek je sedaj shranjen v ornitološki zbirki 
Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kadavri pretežno morskih 
oziroma vodnih ptic, večinoma onemogle ali v ribiške 
mreže zapletene ptice, ki jih naplavi morje, so že od nekdaj 
vzbujali pozornost ornitologov (Makovec 1989). Odsek 
obale med Piranom in Fieso je v tem oziru, verjetno zaradi 
lege, še posebej zanimiv, saj so bile tod najdene tudi nekatere 
redkosti (Rubinič & Vrezec 1999). Na tem dober kilometer 
dolgem odseku sem tega dne našel kar šest kadavrov vodnih 
ptic, poleg kravje čaplje še rdečegrlega slapnika Gavia stellata, 
polarnega slapnika G. arctica, rečnega Chroicocephalus 
ridibundus in dva rumenonoga galeba Larus michahellis. 
Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti – 
KRED kot 21. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A).
Al Vrezec, Pražakova 11, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, 
e–mail: al.vrezec@nib.si
Rjavi škarnik Milvus milvus
Red Kite – one individual observed on 17 Dec 2011 
in flooded grassland at Mali otok (UTM VL37, SW 
Slovenia); very rare winter record from Dec–Jan 
period for Slovenia
Dne 17. 12. 2011 je bilo ob 16. uri jasno, z zelo dobro 
vidljivostjo in rahlim vetrom pri temperaturi 2,5 °C. Tri 
dni pred tem je močno deževalo, tako da je pod vasjo 
Mali Otok reka Nanoščica prestopila bregove in poplavila 
travnike med to vasjo in vasjo Zagon. Ptice, kot so kanje 
Buteo buteo, vrane in krokarji Covus corax, so na travnikih 
vzdolž roba poplavljenega območja lovile male sesalce, 
ki so iz svojih lukenj bežali na suho, in se prehranjevale z 
lahkim ulovom. Ko sem se med opazovanjem tega dogajanja 
ustavila v bližini pod lovsko prežo, je mojo pozornost 
pritegnila večja ptica, ki je zletela s starega drevesa vrbe ob 
reki Nanoščici nad poplavljen travnik in pričela krožiti nad 
vodo. V njeni neposredni bližini je bila tudi postovka Falco 
tinnunculus, tako da sem lahko videla, da gre res za občutno 
večjo ptico. Takoj sem se ji začela približevati in prišla do 
roba poplavljenega travnika, oddaljenega 30–40 m od ptice, 
kjer sem si jo lahko zelo dobro ogledala s spodnje strani in 
ugotovila, da gre za zelo redkega rjavega škarnika, ki ga pred 
tem nisem še nikdar videla. Rjavi škarnik je še nekaj časa 
krožil nad poplavno vodo, nato pa odletel na drevo ob reki 
Nanoščici, v neposredni bližini mesta, od koder je malo 
prej vzletel. Rjavi škarnik se v Sloveniji pojavlja na selitvi 
(npr. Tome et al. 2005, Bordjan & Božič 2009a, Bordjan 
2011c), zimski podatki iz obdobja december–januar pa so 
izjemno redki (Sovinc 1994).
Brigita Mingot, Jenkova 18, SI–6230 Postojna, Slovenija