Vključimo se v tekmovanje slovenskih turističnih krajev pod naslovom POMETIMO PRED SVOJIM PRAGOM VITOMARCI UREJENI IN CISTI Kot smo zapisali že v prvi Številki časopisa, turizem ne pomeni le velikega števila gostov in hotelov, ter ostalih lokalov. Ljudje, ki potujejo, vse bolj cenijo pristnost, domačnost in individualnost - torej tisto, kar ne stane veliko, zahteva pa poseben odnos do svojega okolja. Ob prijaznosti, domačnosti in pristnosti pa ne smemo nikoli pozabiti na urejenost in čistočo. Le v urejenem in čistem okolju se lahko obiskovalec, kupec, sorodnik na obisku, pa tudi mi sami dobro počutimo. To je tisto, za kar bi v Vitomarcik lahko najprej poskrbeli. Saj ne, da so Vitomarci neurejeni in umazani ! Navaditi se bomo morali, da so pri urejanju našega bivalnega prostora pomembne tudi malenkosti, še posebej, če želimo svoj kraj predstaviti širši javnosti. Tudi od doma vsi vemo, da poskušamo v hiši kar najbolj natančno urediti ob pričakovanju gostov, da ne bi imeli o nas slabega vtisa. Preden povabimo kupce, turiste, sorodnike, politike ipd. k sebi, moramo kraj za to pripraviti. Zato smo se odločili, da naredimo vse, da Vitomarce do naslednjega leta uvrstimo slovensko tekmovanje turističnih krajev v urejenosti in čistoči Akcija že leta poteka pod naslovom: POMETIMO PRED SVOJIM PRAGOM - TAM SE PRIČENJA NAŠA DEŽELA Ptuj je lani zasedel 1. mesto med turističnimi mesti Kraje na terenu ocenjuje posebna komisija Turistične zveze Slovenije. Prav tako bomo mi organizirali akcijo : POMETIMO PRED SVOJIM PRAGOM - TAM SE PRIČENJAJO NAŠI VITOMARCI Cilj naše interne akcije bo pripraviti se na naslednje leto, ko se bomo prijavili na vseslovensko tekmovanje. V okviru naše akcije bomo organizirali posebno komisijo, ki bo ocenjevala urejenost posamezne vasi kot celote in tudi najbolj urejene zunanjosti hiš. Za ocenjevanje vasi bodo pomembni naslednji kriteriji: urejeni robovi cestišča, pokošena trava ob cesti, čistost, urejenost okolice kulturnih znamenitosti, cerkva, križev, kapelic, prijaznost prebivalcev, splošna urejenost vasi. Za ocenjevanje posameznih hiš (tudi gostinskih, trgovskih ter ostalih lokalov) pa je pomembno naslednje : urejenost fasad, streh (tipičnost kritine), tipična arhitektura, rože na oknih urejen in negovan vrt, pokošena trava pred vhodom in na vrtu, čistost ipd. S posebno komisijo bomo do jeseni dvakrat izvršili ogled na terenu in iz vsake vasi izbrali približno deset najbolj urejenih hiš. Prav tako bomo proglasili tri najbolj urejene vasi v Vitomarcih. Lastniki izbranih hiš bodo ob koncu jeseni povabljeni na nagradni izlet v enega od vzorčnih turističnih krajev, kjer si bodo pridobili izkušnje za nadaljnji razvoj turizma oz. urejanja kraja v celoti. Član IS SO Ptuj za turizem, gostinstvo in trgovino _________________________________________Peter VESENJAK ■_______________________________________ Naši Vitomarci - «ran z Drage krajanke in krajani Zadnjič sem začela nekako tako, da upam, da bo vaših predlogov in pripomb čim več. Zal moram danes napisati, da ni bilo velikega odziva. Ne vem, morda bo tako le v začetku in se boste še opogumili m vsi nekaj prispevali za izboljšanje našega kraja. Moram pa povedati, da naša skupina dela. Kakor vidite je časopis spet izšel Dogovorili smo se za številne akcije in vsi bi želeli, da bi nas bilo vedno več. Trudimo se, da bi povezali celoma KS, zato ste še posebaj vabljeni krajani Slavšine, Novinc in Gibine. Tudi spodbuda čistega kraja že teče. Vedno več je lepo urejenih hiš -zdi se mi, da so rože na vsaki domačiji, še malo dobre volje, da pokosimo grdo travo ob cestah in naši Vitomarci bodo že veliko lepši. Lepo bi bilo živeti v kraju, za katerega bodo rekli: "Poglejte, kako čisti in lepi so Vitomarci, pa čeprav na koncu občine, ob krajl”letm CeStl’ Pa Vendar 2 liudmi' katerim je nekaj do svojega 26. junija 1993 bomo na našem pokopališču izvedli delovno akcijo. Skoraj vsakima tam nekoga od svojih bližnjih in v zahvalo za to, kar so oni v življenju storili za nas, jim vrnimo vsaj s tem, da jim uredimo njihov poslednji dom Nenazadnje bo to tudi najdaljši dom nas vseh. Po akciji bo piknik, na katerem bomo poklepetali in se malo raz\’edrili. Do sedaj smo po vaseh izvolili v odbor te ljudi: DRBETINCI Kolar Mateja - Ivanka Ljubi Anica Druzovič Marta Vršič Mojca Kuri Milan Druzovič Irena SLAVŠINA Vogrin Milena in Tona Kocüvan Marija Anželj Štefan Z vsemi predlog se obračajte nanje, še vedno pa bomo zelo veseli, če se vas vključi čim več takih, ki bi bili pripravljeni sodelovati Lidija Čuček VITOMARCI HVALETINCI Cigula Slavko Braček Marjana Rebrec Milan Ilešič Silva Čemel Milan Pučko Olga in Ivan Čuček Milena Petrovič Mimika Toš Slava Skurjeni Drago NOVINCI GIBINA Danko Mirko Rebrec Hanželj Ivan ŽEJNI TURISTI V gostilni "ROLA" se je 5. junija 1993 ustavila skupina turistov -planincev iz Meljskega hriba. Njihova posebnost je, da se že 6 let zapovrstjo vsak prvi petek v mesecu juniju, odpravijo peš na pohod po lepih Slovenskih goricah. Ob 12 uri se zberejo na Meljskem hribu - Peklu, pot nadaljujejo čez Malečnik, Koreno, prespijo na seniku na Dolgih njivah. Po obilnem kmečkem zajtrku nadaljujejo zjutraj pot preko Voličine, nato pa po dolini Pesnice proti Sv. Andražu, oz Vitomarcem. Ko smo jih povprašali o vtisih, ki jih dobijo o našem kraju, šo povedali, da jih zelo moti smetišče v Peklu in da so bili presenečeni, levi trnu t-s d w^IL* l**-.*^1 Ni „ j„ r'»v . •• POROČILO Z NAŠIH SREČANJ Že v prvi številki našega časopisa smo pozivali naše prebivalce na sestanke, ki smo jih imeli v gostilni "ROLA". Žal je bila udeležba skromna,saj se je le 10 -15 krajank in krajanov odzvalo vabilu. Do sedaj smo imeli dva sestanka (04.06.1993 in 11 061993) katerih seje udeležil tudi član IS SO Ptuj, minister Peter Vesenjak, ki je predstavil svoje poglede na razvoj turizma v Vitomarcih. Povedal je, da na območju občine Ptuj poteka akcija označevanja krajev in raznih znamenitosti in akcija izbire najbolj urejenih domov v posameznih krajih, ter podal kriterije za to ocenjevanje. Izbrali smo odbor; iz vsake vasi 3 do 4 predstavnike. Le ti naj bi se udeleževali naših sestankov, ki bodo vsakih 14 dni na različnih mestih po vsej KS. Ko se bo ta skupina utrudila, se lahko ustanovi turistično društvo, kar bi pomenilo uraden začetek turizma v Vitomarcih. Zapisali smo vse prednosti in slabosti naše KS. Prednosti, ki jih ima naša KS pred drugimi bi morali maksimalno izkoristiti - v mislih imam Miklavževanje, dramsko skupino, tamburaše... Vnos turistični razvoj pa moramo vključiti tudi našega duhovnika ki bi o potekih naših akcij oznanjal tudi v cerkvi. Bili smo si enotni, da bi z našmi akcijami morali začeti čim prej. Najprej smo si zadali nalogo urediti vodovodno zajetje v Poleni in ureditev pokopališča. Dotaknili smo se tudi vprašanja ustanavljanja občin na našem območju. Bili smo enotnega mnenja, da v Vitomarcih ni možna nobena združitev, oz povezava s sosednjimi KS, in da moramo o tem seznaniti tudi širšo (občinsko) javnost. Že sedaj imamo probleme glede sodelovanja s sosednjimi KS na področju strelstva in lova pa čeprav imamo lastno strelišče in lovišča, Id so znana daleč naokrog. Dogovorili smo se, da moramo drugim in samim dokazati, da lahko skrbimo sami zase. V razpravi sn.o govorili tudi o našem časopisu in sklenili, da moramo imeti svojo rubriko: Pisma bralcev, Iger bi lahko bralci objavljali svoja mnenja, pohvale in kritike. Glede spremembe imena Vitomarci - Sv. Andraž, pa moramo počakati na odziv naših krajanov, zato nam napišite vaša mnenja. Na sestanku je bila izražena želja, da bi začeli zbirati stare stroje in druge vrste starin, ki bi jih lahko nekje razstavili. Gospod Peter Vesenjak je pohvalil našo željo in povedal, da na območju občine Ptuj ni nobenega etnološkega muzeja in če bi imeli primeren prostor za razstavljanje, bi bil to zadetek v polno, ker bi s tem privabili še več turistov. Pohvalili smo tudi akcijo renoviranja avtobusnih postaj v Slavšini, kar tudi sodi k razvoju turizma. Čeprav je pri akciji sodelovalo malo ljudi, bodo akcijo speljali do konca. Ob koncu našega srečanja je. g. minister poudaril, da se lahko turizem razvija le tam, kjer ljudje med seboj sodelujejo, torej tudi pri nas. 18. junija 1993 smo se ponovno sestali na kmečkem turizmu "Pri kapeli" v Drbetincih. Udeležba je bila znatno boljša, saj so bili prisotni predstavniki iz vseh vasi. Skupaj zg. ministrom smo naredili dokončni načrt razvoja turizma. O podrobnostih vas bomo obvestili v naslednji številki. Milan Čemel t .. 7 J -------- ■r * m* ois uiti j;/vAcriCLCru, ^ - . ^ . . 1 ..... "■ —^ lt;oDZjSZiZ "rTi JaZ kmetje v Rjavcih in Gibini, kamor so __________-__ Glede na t0' da 50 10 nasi stalm %os,Je’ upamo, da bo takšnih skupin . ' ff* . _ ■ .. _ / S I „ f 'J ‘J.d st S~l t S n 24 Kž a — n A a" kmetje v Rjavcih in Gibini, kamor so tudi nadaljevali pot. Njihova končna postaja je na domačiji v Mali Nedelji Letos sta skupino prvič spremljala zakonca iz Črnomlja, ki sta bila navdušena nad našimi lepimi kraji in upata, da bomo te lepote znali izkoristiti tudi v prihodnje. Vsi pišejo kroniko o prihodih in upam, da jim bomo drugo leto - ko spet pridejo k nam - prijazno sprejeli. Obljubili so IčcmKC It« v1 1 žp, ■yAL I 'ihi. vedno več. Pokažimo našo dobro voljo že s tem, da ob srečanju z njimi spregovorimo nekaj lepih besed. Helena Čuček «rani- NašiVitomarci Sifp: Že v prvi številki našega časopisa ...... smo vam obljubili, da vas bomo sproti obveščali o delu sveta KS m realizaciji posameznih nalog. illlll Ker je realizacija zastavljenih planov v veliki meri odvisna od fizične pomoči širše družbene g [ skupnosti, so si člani sveta že v začetku svojega mandata zastavili nalogo, da bodo, kolikor bo le mogoče, sodelovali z odgovornimi predstavniki občine na posameznih področjih. Tako je bilo sedaj če več srečanj med člani sveta in predstavniki posameznih resorjev v občini. Med prvimi srečanji je bil sestanek z občinskim ministrom za turizem g. Petrom Vesenjakom v mesecu marcu. V aprilu je sledil sestanek z ministrico za družbene dejavnosti, ki pokriva področje razvoja šobtva, izobraževanja,kulture in športa -gospo Kristino Šamperl- Purg v začetku maja pa je bil sestanek predstavniki Republiškega zavoda za šolstvo, predstavnika občine, OŠ Mladika in sveta KS. Namen tega sestanka je bil seznaniti odgovorne v občini, republiki in šoli o naših željah: o popolni OŠ »s;1:® lili Ifiilili iÄiliSBliSii SSBRliaiiSBil ililiiillil» iillilll ililili illiiii Pod drugo točko - razvoj . komunalne infrastrukture v kraju, je tekla najprej razprava o rešitvi § vodooskrbe na območju naše KS. Na ravni občine se pripravlja gg dokumentacija za izgradnjo % javnega vodovoda iz smeri I Cagona. Po zagotovilih odgovornih je to primarni vod, ki bo napajal del KS (Drbetinci, Vitomarci), ostali deli KS oz. vasi pa bi se napajale iz zgrajenih primarnih vodov iz smeri Juršinčev. | Na tem sestanku je bil sprejet dogovor, da naj direkcija za gospodarsko infrastrukturo v reševanje te problematike vključi tudi strokovnjake, ki naj proučijo možnosti sanacije naših lastnih zajetij, ter povezavo javnega vodovoda in priključitev le tega na naša lokalna zajetja. V nadaljevanju sestanka so člani sveta izpostavili problematiko reševanja telefonije v kraju. Trenutno je v KS čez 100 novih interesentov za telefonski priključek S strani predstavnika direkcije je bil podan predlog da se moramo v kraju odločiti za prioritetni razpored reševanja v' • V Isis U wlfll ksO V ... - Eden.ume,d Predlogov je bil da KS priskrbi potrebno Kljub temu pa je bil sprejet dogovor, da naj KS pripravi poročilo o dokumentacijo, kar bi se potem štelo kot naš delež k investiciji, problematiki telefonije, ter ga dostavi na direkcih ldPbo zadeve vendar bomo morah najprej dobiti zagotovilo, da bo izgradnja tega posredovala na PTT podjetje. Organiziran naj bi bil tudi sestanek V^orek Z^maiaob 18 SOur^s^evnrmtnrihlčk™ V zt ■ predstavnikov PTT podjetja, Direkcije za gosp. infrastrukturo občine ““ SJ ljdeležtli: župan SO Ptuj g. Vojteh Raj her, predsednik Na končuje stekla razprava glede realizacije modernizacije lokalnih {S SO Ptuj g. Branko Brumen, direktor direkcije za gospodarsko in krajevnih cest na območju KS Vitomarci v letošnjem letu. V tem ütrZtTl naČeMca, °ddeJka Za °bČO easu so nekateri odcepi že modernižir™ ' ^F'Wri -^ cä äs c,m ^ ^ si°™° “ vfden^m Irzanizl0anlsdbodeoi foTnt semanili 5 našim ' dda se izvaiaj° ‘“di na lokalni cesti Gibina in sicer na celotnem km «a m”bi nai “ d° ce to ne bo mogoče, da še naprej ostane v sklopu občine Ptuj. V drug polovice letošnjega leta naj bi modernizirali še krajevne ceste oinSZrcYai bi “ ^ ^ ^ ^ ftevulm Ljutomera m Lenarta ^ skupnim Vsa nadaljnja realizacija planov pa je odvisna od sofinancerskega ^*nma,„ihKs,w ^™ sääää’*" obtin uko’d" “ ~ /’<>™ “ ÄÄittrr? sr»v bbt; •**« ^ 'Snldtlhktodi f""žno»“F Kliko, ena poirebno Ovajalcem pred izvedbo dei naSSuiZaj SO %ammik lobnaiabofa^nl’da rT’ ‘e pa bom° lahk° nakazali’ če se b°sle držali pogodbenih terminov in ceZ^ZlfaVoTe^bme^ »^li indi svoje ,o,nanc^ deiela. 'vosameznika ^ ^ " nasProt^ z interesi Vernega Prav tako vas prosimo, da redno poravnavate položnice, ki jih Namen ,e?a ses.anka in razprave na ,o ,emo ni bil dokončna rešnev ffleTsZ^oiZez^ tega problema, temveč le seznanitev odgovornih v občim z našimi obrti. Edini vir dohodka KS je namreč krajevni samoprispevek, V miz, 0 “ poJroii"f ,o ^ ____________ ________________________ AÜS Vitomarci Naši Vitomarci - stran 4 Tudi vaščani Novinc so dočakali že dolgo željeno in težko pričakovano boljšo cesto. Dolgo so čakali in končno dočakali. Ta nova "asfaltna preproga" pa poteka od "Cikovega klanca", čez "Kobošak", mimo Kovačečovih, do odseka za "Bukošak". Ljudje, ki živijo ob tej cesti, so bili navdušeni ob pogledu na delovne stroje, za katerimi je ostajala črna, gladka površina. Uresničila se jim je velika želja, ki je bila globoko v srcih vseh ljudi, kateri so vezani na to cesto. Vsi vemo, kakšno je življenje ob prašni cesti. Vsem tistim, ki pa še živijo ob takšnih poteh, pa ostane upanje, da bodo tudi oni dobili to težko pričakovano črno preprogo. _____________________________________ Milan ČERNEL STARI STUDENEC Suša. Povsod primanjkuje vode, borimo se za vsako kapljico vode posebej, pa čeprav je ponekod vode dovolj. Ljudje vedno šotno tarnamo, a nikoli ne pogledamo okrog sebe, kjer se skrivajo še mnogi neizrabljeni viri vode. Koliko je še takšnih vodnjakov v naši KS, kot je ta na sliki, ne ve natanko nihče. Koliko jih je že načel zob časa, a se na njih nihče ne spomni. Mi pa iščemo vodo in kopljemo nova zajetja, ti vodnjaki pa se nam sami ponujajo. Upamo lahko, da se bo v prihodnje tudi to spremenilo, da bomo vse take in podobne vodnjake ohranjali in skrbeli za njih, ne pa jih obsodili na propadanje. _____________ Milan ČERNEL ... . Z--- ------- s NAŠE DRUŠTVO V KS je več organizacij in društev, med katere spada tudi GD. Ustano vljeno je bilo leta 1938. Več o preteklosti društva v prihodnji številki, predstavili bi vam radi kroniko društva. V GDje vpisanih 48 članov, od katerih je precej aktivnih in delavnih. GD Vitomarci ima aktivne, častne, podporne člane, pionirje in pionirke, in mladince, ki pridno vadijo in se pripravljajo- na tekmovanje, ki bo 4. julija v naši KS. Pokrovitelj tekmovanja je KS. Pridite in spodbujajte naše mlade - še posebaj starši. Naši pionirji so v lanskem letu dosegli dobre uspehe, saj so na državnem tekmovanju dosegli najboljše mesto v ptujski občini Društvo vodi: - matično knjigo društva - tajniško knjigo društva - blagajniško knjigo društva Društvo se srečuje z raznimi problemi,ki so finančne in kadrovske narave in tudi s problemi, ki se tičejo društva samega. Probleme premagujemo z dobro voljo in našo pot nadaljujemo tam, kjer smo jo začeli. Na pobudo predstavnika Marjana Korpar, smo se odločili, da operemo farno cerkev. Za to akcijo smo porabili 20.000 litrov vode, ter nekaj prostovoljnih ur. Naši načrti za letošnje leto so naslednji: - nabaviti vozilo TAM- kombi, za potrebe društva -pridobiti več članov v naše vrste (še posebaj ženskega spola) - napraviti opremo za ureditev kuhinje Omeniti moramo še našo trojko v Slavšini, ki je primerno opremljena, a kadrovsko nesposobna, zato bomo na tem področju morali nekaj ukreniti. Naše društvo ima svoj ŽR. Če ne veste, kako pametno potrošiti denar, se oglasite pri našem blagajniku, saj bi vam bili hvaležni za vsak tolar. Naj vam predstavimo še naše vodilno GD Vitomarci: - Vinko Toš, poveljnik - zadolžen za delo mladine - Srečko Horvat, podpoveljnik - zadolžen za člansko desetino - Vinko Kocuvan, blagajnik - skrbi, da nam ne zmanjka denarja - Silva Kocuvan, tajnik - da nam kaj zapiše - Slavek Toš in Stanko Lovrec - skrbita za orodje, vozila in opremo Čuš Alojz _________/ 19. junija so se krajani Vitomarc v polnem številu udeležili delovne akcije sanacije vodovoda. Očistili so stara zajetja. S pomočjo delovnega stroja pa so napeljali nove vrelce vode v stara zajetja. Ob dobri volji in uspeli akciji krajani zatrjujejo, da vode več ne bo primanjkovalo. Slavko C1GULA , stran s - Naši Vitomarci PRVO OBHAJILO 6.6.1993 je bilo v naši lepi cerkvi prvo sveto obhajilo. Prvoobhajencev je bilo 25. Cerkev je bila pretesna za vse, ki so prišli pogledat svečani trenutek naših prvoobhajencev. Vse je bilo zelo lepo, najbolj ganljivo pa je bilo slišati, ko je iz 25 mladih grl z pomočjo našega gospoda župnika, izvenela pesem "Jezus med notni prebiva". ____________________________Lidija Čuček 4i|p: lili lili lili v rv* IZTEKLO SE JE SOLSKO LETO NA MORJE- Deževnega jutra smo se odpeljali na morje. Že teden dni prej smo bili razburjeni. Koje ati spravljal kovčke v avto je rekel, da jih je preveč in da ne gremo na morje. Na dravskem mostu se je mama spomnila, da je pozabila kopalke. Odpeljali smo se nazaj domov. V Pragerskem nam je počila guma. Ati je kričal, kot že nikoli, a jo je vseeno žel popravljat. Mama mu je držala dežnik. Končno smo prispeli preko pragerske železnice. A tam so nam odpadle gume in vozili smo se po platižčih. VTepanjih smo žli na sladoled. Seveda je sestri pade! na tla. Ati je žel v avto in tako kričal, da so spokale žipe. V Celju sem sestro sunila v vrata, da so se odprla. Ko so se prikazali sončni žarkije odpadel izpužni lonec. Dim seje začel kaditi v notranjost. Atije rekel :"Se sreča, da so razpokale žipe!" V Ljubljani je odpadel prtljažnik. To smo opazili žele, ko smo prispeli na morje. Seveda smo se vrnili v Ljubljano. Čez dobro uro smo se pripeljali nazaj v Portorož, a tam je atiju naenkrat v rokah ostal volan. Vseeno smo srečno prispeli. _________________________________ Maja Kumer KAJ BOM POSTALA Hodim v četrti razred. Včasih mi misli odhitijo za nekaj let naprej. Razmižljam, kateri poklic si naj izberem. Občudujem učitelje pri njihovem delu. Potrebujejo ogromno vztrajnosti, znanja in sočutja z otroki. Želela bi postati učiteljica ali vzgojiteljica v vrtcu, vendar je to le želja, ker je pred menoj že več let osnovne žole. Zavedam se, da bi bilo moje delo težko, a vendar lepo, saj bi bila srečna, če bi se otroci z mojo pomočjo veliko naučili in bili zadovoljni. Do tega poklica me vodi veliko učenja in dolga pot v žolo. _________________________________________ Magda Arnuš DAJO JE POMLAD Posijali so prvi sončni žarki, začela se je pomlad.Narava in vreme sta se spremenila. Pive spomladanske cvetlice so vzklile. Ptice selivke spet prepevajo v nažih krajih. Zaspanci so se prebudili iz zimskega spanja. Gozd je prepoln pesmi in cvetja, jutra so razkožna in kar bohotna. Čežnje so zacvetele v snežnobeli barvi. Kmetje so začeli sejati in saditi semena. Letožnja pomlad se je začela že 20. marca 1993. ___________________ Albina Druzovič KO BOM VELIKA Leta hitro minevajo.Kmalu bo prižel čas, ko se bom morala odločiti, kaj bom postala. Zelo rada bi postala zdravnica. Ta poklic me zelo veseli. Rada bi postala otrožka zdravnica. Zelo rada imam majhne otroke. Bila bi zelo prijazna z njimi, saj se zelo bojijo ljudi v beli obleki. Bela obleka jih spominja na tisto najhujže - na injekcijo. Poklic otrožke zdravnice je zelo težak. Imaž opravka z otroki, ki ležijo v bolnici in so zelo bolni. Ko jih bom pregledovala,se bom potrudila, da jih ne bom preveč preplažila. Zelo si bom prizadevala, da bom naredila zahtevne medicinske žole. S svojim znanjem in pridnostjo bom lahko režila mnogo življenj majhnih otrok. ___________________________________________ Karmen Krajnc Ni je domačije v naši fari, ki ne bi bila kakorkoli povezana z gospodom Zadravcem. Z nami je 19 let delil dobro in hudo. On nas je poročal, krstil naše otroke, se trudil, da bi jih spravil k sv. obhajilu, jih naučil, da so lahko sprejeli zakrament sv. birme in nenazadnje veliko naših krajanov spremljal k večnemu počitku. V vsaki hiši je veliko njegovih slik, ki nas bodo še dolgo spominjale na gospoda in m njegova dobra dela. Nič večjih ne bomo videvali med našimi vinogradi, polji, gozdovi, kjer so dan za dnem ob vsakodnevnih sprehodih krepili svoje zdravje. Ustavljali so se ob naših domačijah in kako prijetno je bilo poslušati njihove prijazne besede in dobre nasvete. Ohranimo jih v spominu takšnega, kot so bili: nadvse dober duševni pastir, ugleden duhovnik, dober sosed in zelo priljubljen krajan naše KS. Nikoli jih ne smemo in ne moremo pozabiti, da, res nikoli. ___________________________________LIDIJA ČUČEK Matija Zadravec Jv «£-*.# Matija Zadravec je bil rojen 16. decembra 1892 v Šalovcih pri Središču ob Dravi. Obiskoval je drugo klasično gimnazijo v Mariboru. 30. junija 1917 je v Mariboru postal mašnih. Leta 1923 se je mariborski škofiji pridružilo Prekmurje. 1. avgusta 1924 je bil tja postavljen za kaplana, v župnijo Črenšovce. Prvo samostojno delaje dobil 1926 leta v Hotizi pri Dolnji Lendavi. Katehiral je na treh šolah. Otroci so govorili madžarsko, kar je poučevanje otežkočalo. 1933 leta je prosil za mesto duhovnika v Črenšovcu. Madžarska vojaška oblast "prišlekov" ni trpela, posebno še Slovencev. Dala jim je izbor med odhodom in izgonom. : Drugo svetovno vojno je preživel v nemški župniji Felsörönök. S farani so se razumeli vse dokler se ni k njemu zatekel mlad študent. Oba so zaprli leta 1944. Iz zapora so ga izpustili 25. aprila 1945. Postavljen je bil za župnega upravitelja v Stari trg pri Slovenj Gradcu. Tam je bil vse do leta 1970. Padel je iz lestve in si v kolku zlomil desno nogo. Zaprosil je za manjšo župnijo, ker je težko hodil Tako je L oktobra 1970 leta prišel v Vitomarce. V zasluženi pokoj je vstopil 1. junija 1983. Pri nas je bil do 8. novembra 1989, ko se je naselil v duhovniški dom v Maribor. Kot gospodinja je bila 60 let z njim Marija Brumen in tudi njej gre zasluga za dolgo, zdravo življenje. 12. junija 1993je zastal dih Matije Zadravec, ki je lani praznoval 100 let življenja. Pogreb je bil v Središču ob Dravi. Na zadnjo pot ga je pospremilo 33 duhovnikov in množica ljudi, ki je pričala o njegovem vzornem krščanskem življenju. Iz Vitomarc sta peljala dva avtobusa. Spomin na njegovo življenje je tudi avtobiografska knjiga "Oko, ozri se nazaj", ki je izšla ob 75. letnici mašniškega posvečenja ____________________________ MATEJA KOLAR Naši Vitomard Trgovsko podjetje libra KEMIKALIJA OB DRAVI Dravska ul. 7 62250 Ruj telefon / fax 062 776-586 NAJUGODNEJŠE CENE: •jupol -valit -laki »vs© vrsta barv -čistila -bavalit -nivaian-lepila - izravnalnemase -pralniprah PREVOZ BREZPLAČEN Kje ste stari dobri časi, ko še?' peli smo na vasi, .... Zdaj pa je utihnila pesem, odšli so vsi, skoraj vsi, stari običaji Le redki so še ljudje, ki gojijo stare obrti. Lahko bi jih prešteli na prste ene roke. Eden takih je tudi naš sovaščan FRIDERIK ŠPRINZER, ki že dolgo vrsto let izdeluje razne lesene pripomočke, pa tudi razne okraske. Izpod njegovih spretnih rok so prišla marsikatera držala za kose, lopate, sekire in druge podobne reči. Kako bi kosili, če bi imeli koso brez "retišča", kako kopali z lopato brez "stila”? Ne to ni in ne bo mogoče. Njegove roke so izdelale tudi veliko klopotcev, ki krasijo naše vinograde in oznanjajo čas trgatve. Vsa ta in še razna druga dela, ki spadajo k drobni lesni obrti, opravlja z veseljem in ljubeznijo. Mislim in upam si trditi, da g. Frideriku ni pomemben tisti skromni tolar, ki ga dobi s prodajo svojega izdelka. V njem je bila in bo ostala ljubezen do lesa in dela, ki ju združuje in s svojimi spretnimi in marljivimi rokami ustvarja te občudovanja vredne lesene izdelke. ___________________ Bogdan BERLAK HRGA' TRGOVINA doo GABRNIK 28 62256 JURŠINCI TEL./EÄX 062 7S8-042 GRADBENI IN KMETIJSKI MATERIALI (ODGOVORNI UREDNIK: Peter Vesenjak ^ GLAVNI UREDNIK: Bogdan Berlak TEHNIČNI UREDNIK Aleksander Belca UREDNIŠKI ODBOR: Lidija Čuček, Milan Černe!, Slavko Cigula, Mojca Verčič, Mateja Kolar, FOTOGRAFIJE: Ivan Lorenčič Časopis Naši Vitomard je brezplačen TRGOVSKO PODJETJE doo trgovina s kletarsko in vinogradniško opremo obrtna cona Rogoznica, PTUJ tel., fax: 062 772-879 V današnjem času si ne moremo predstavljati kmetije brez traktorja. Ljudje kar |H tekmujejo med sabo, kdo bo imel večjega, močnejšega, ... Franc Suhač pa je edini v naši KS, lastnik takšnega traktorja, ki ga nikoli ne pusti na cedilu in kateremu nikoli ne zmanjka bencina. Temu "živemu" traktorju je ime Mira. || Mira je prelepa pribli-žno 18. let stara kobila, ki svojemu gospodarju služi že od rojstva. G. Franc je s pomočjo svojih konj obdelal že mnoge hektarje svojih in tujih njiv, vršil razne prevoze, vsi pa se ga spomnimo po tem, da je s svojimi konji opravljal pogrebne prevoze. Kar 128 naših pokojnih sovaščanov je odpeljal k večnemu počitku. Čeprav so traktorji danes povsem izrinili konje, sem prepričan, da g. Franc svoje kobile ne bi zamenjal za noben traktor. Milan ČERNEL JONSERED HUSQUARNA STSHL PAN-AGRA (M. Sobota) SOLO TRGOVINA in SERVIS malih kmetijskih strojev ANTON KRAJNC motorne žage, škropilnice, kosilnice 62250 PTUJ, Črtkova 7, telefon 062 773-965 ELEKMIINSTALATERSTVO ANDREJ ČEH Rotman 58a, Juršinci te!.: 062 758-057 -elektro instalacije - strelovode -previtje elektromotorjev Izvajamo: servis pralnih strojev, el. štedilnikov, T.A. peči meritve elektro in strelovodnih instalacij Če želite sodelovati včasopisu JNaŠi Vitomard s pisnimi prispevki, z malimi oglasi ali pa bi želeli koristiti reklamni prostor,, se oglasite v gostilni ROLA