Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 19. novembra 1957 Štev. 264. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel uredništva in uprave 24-55 r_i in nrnzniknv vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno preieman JUTRA se sprejema oglasni Židovsko vprašanje Palestina ne more do miru; napetosti noče biti konec. Iz dneva v dan padajo človeška življenja. V zadnjem času se celo trdovratno vzdržujejo vesti, da bo končanih ramazanskih slovesnostih sledila razglasitev arabske »svete vojne« Droti Angliji. Vsebolj se vsiljuje vtis, da Palestina pretvarja v nevarno ognjišče komplikacij in možnih usodnih posledic. Zakaj ne more priti do miru? Od-SOvor je v tesni zvezi s celotnim razvojem. Pred približno četrtstoletjem je presenetila ves svet utopistična, fantastična Herzlova zasnova samostojne židovske države. Gionizem, ki se mu je tedaj krohotal ves svet. je zmagal. Ni zmagala stvarnost, hladnost presojanja ter odločitve. V tem slučaju bi se stvari najbrže drugače zasukale. Zmagale so mistika, literatura, fantazija, saj je realizacijo te Zasnove forsiral le manjši del židovstva, Povezan v cionističnem pokretu, dočim [e imela pretežna večina Židov za ta na-gluha ušesa. Vse pa bi bilo nazaduje v redu, če bi se skušal ta načrt samostojne židovske države pod britanskim varuštvom uresničiti temeljito in do slednjih podrobnosti. Mesto tega pa je za-Dlul v novo državo razmeroma le majhen d°tok židovstva, tako da je vse to oblikovanje nove državne skupnosti bolj na-likovalo kakšnemu Putnikovemu potovalnemu in prevažalnemu načrtu kakor Pa ustvarjanju države. Kali eksplozije so bile zasidrane že v sami rojstni listini nove države. Balfou-rova deklaracija je sicer ustvarila osnovo formiranju nacionalnega židovskega °snjišča v Palestini. Ni pa v^ ničemer skušala urediti problema odnošajev ne-židovskega prebivalstva napram vrhnji Pjastj židovskih kolonizatorjev. Poudarek zidovskega nacionalizma je nujno vodil do razvnetja arabskega nacionalizma; elektriono ozračje nad Palestino se je še bolj zgostilo, ko so se tem čisto natur-konfliktom nacionalizma in protina-cionalizma priključili še momenti socialne ter svetovnopolitične prirode. Sicer borbeni in fanatični Arabci, ki Pripadajo pretežno nižjim družbenim plastem, bj morebiti že odjenjali v svoji npornosti, ko bi se v ozadju ne spletale druge niti in ko bi za vsem tem ne bili drugi znani činitelji, ki imajo interes na ;eni. da majo angleški državniki skrbi Judi s tem delom britanskega imperija, jz te strani naj bi doživela britanska kolonialna politika svojevrsten udarec, Pijavo borbenost arabskega življa pa Podžiga še nekaj drugega. Protižidovsko J^zpoloženje v nekaterih evropskih dr zavah (Poljska, Madžarska) ter izganja Zidov (Nemčija) sta povečala število zidovskih emigrantov, ki so so zatekali ^ Palestino. Ta dotok novega kolonizatorskega življa je Arabce znova vzne-^'ril. Interesi gotovih narodov oz. dr-av> da se s kompaktnejšim doseljevanjem Židov v Palestino izločijo predponi in posledice protisemitske miselnosti, se tukaj križajo z interesi avtohto-| *j'2ša arabskega prebivalstva, ki se čuti °2roženega v svojih življenjskih interesi1 in ki ga iz ozadja ščuva tretji čirni-‘elj. , Kje je izhod? Mar je sploh kakšen iz-‘od? v Palestini padajo žrtve; na obeh *lraneh padajo. Precej pristransko in na-^no bi bilo govoriti o židovski ali arab-krivdi. Vzroki so v sami paradoksni Osnovi židovske države v tem razbur-n.Vern delu sveta Židovskega vprašanja mogoče reševati po sedanjih palestin V Londonu gluha ušesa za posojilo Italiji LONDON, 19. novembra. Havas poroča: »Da»iy Herahl« prinaša vest, da se bivšemu italijanskemu finančnemu ministru in predsedniku fašistične industrijske zveze De Volpiju ni posrečilo, da izvrši misijo, ki mu jo je poveril Mussolini, da sklene z londonskimi iinančnsmi krogi posojilo. Mussolini ve, da bi bilo takšno posojilo politične prirode , Krogi, ki simpatizirajo z Italijo, povdarjajo, da odobritev posojila italijanski vlad? v tem trenutku ne bi bila pripravna. U& udavih ft&t&ldk vit SetoukaM fdat-ptmem tafme PARIZ, 19. novembra. V zvezi z odkritjem zarotniške akcije so na važnejših točkah postrojenj odredi m ob/ .j garde, zlasti okoli vojnega ministrstva, mornariškega ministrstva, letalskega ministrstva in predsedništva vlade. Odredi mobilne garde čuvajo tudi Francosko banko. Po poročilih se nahajajo glavni krivci te zarote na begu ter se je ugotovilo, da so v zadnjem času v pariški okolici nakupovali številne vile, po vrtovih pa eacuMZvafM so se izgrajevale betonirane platforme za topove. Neki lastnik takšne sumljive vile je pobegnil na Madžarsko. Ni še ugo tovljeno, kdo je nosil te ogromne stroške. Ugotovili so, da so bili kletni zidovi, kjer je bilo orožje, pokretni. Polsluž-beni »Petit Parisien« zatrjuje, da gre za velikopotezno akcijo, ki je bila naperjena proti politični strukturi francoske države. LONDON, 19. novembra. Trgovinski minister Oliver Stanley je poročal spodnji zbornici, da pripravlja britajska vlada za slučaj vojne organizacijo razdelitve živil in kontrolo. Britansko otočje se z izjemo Londona razdeli na 15 okrajev, po katerih bo vodila razdelevanje živil posebna komisija. Te komisije so že imenovane in so že dobile nalog, da stopijo v stik z lokalnimi oblastvi, da organizirajo preskrbo živil v posameznih okrajih. V to svrho je bilo natisnje- Hotamie, sudetski Mmd Ud. nih že 40 milijonov živilskih izkaznic in so dobili zadevna navodila razni živilski producenti. Med drugim je dobil urad za preskrbo mleka navodilo, da pripravi iz dnevne mlečne produkcije rezervo za 6 mesecev. V obrambo proti zažigalnim bombam pri zračnih napadih bo vsako stanovanje opremljeno s posebnim gasilskim aparatom, in je 6 tvornic že dobilo nalog, da izdela 10 milijonov takšnih aparatov. PARIZ, 19. novembra. Doznava se, da je Hitler v svojem razgovoru z lordom Halifaxom posvetil svojo pozornost predvsem sledečim točkam: 1. Nemčija je trdno sklenila, da dobi nazaj svoje bivše kolonije, ne misli se pa radi tega spuščati v kakšno vojno. 2. Nemčija želi uspešno zaščito sudetskih Nemcev, ven' dar noče pri tem ogrožati integritete Češkoslovaške. 3. Nemčija noče ogrožati nedotakljivosti angleškega imperija, ven dar pa želi Nemčija svoje želje uresničiti diplomatičnim potom in ne z vojno silo. Jugodevmka vojska msije ftd fHussa- titaui RIM, 19. novembra. Havas poroča: Predsednik italijanske vlade Mussolini je sprejel jugoslovensko vojaško misijo pod vodstvom generala Beliča. Musso- lini je izrazil svoje simpatije za jugoslo venski narod in za njegovo oboroženo silo. Sedai sa na mtt din&mati... LONDON, 19. novembra. »British United Press« poroča, da sta bila ruski poslanik Asmus in ruski vojaški ataše pri ruskem finskem poslaništvu Ivanov od- poklicana v Moskvo in takoj po prihodu tamkaj aretirana. Obtožena sta, da sta imela stike s finskimi nacionalisti v ruski Kareliji. skih in podobnih receptih. Rešiti pa ga je treba: Ne samo radi žrtev, ampak predvsem zato, da se izloči novo nevarno ognjišče svetovno političnih konfliktov. A/lar ni dovolj Abesinija? Mar je poleg Španije in Kitajske treba še Palestine? Tudi teza, da je mogoče židovsko vprašanje rešiti edino v Evropi, ne bo držala. Protisemitske struje so danes v nekaterih državah tako visoko vzvalo-vale, da bi bilo takšno reševanje podobno gašenju požara brez — vode. Nehote se usiljuje asociacija z znanimi svetopisemskimi napovedmi glede židovske usode. Brezposelnost med grafiki stalno narašča. V letu 1929 je bilo med 2.624 kvalificiranimi člani organizacije grafikov 586 brezposelnih (ali 22.4%), med pomožnimi člani (1648) 175 brez namešče-nja. V letu 1933 je odpadlo na 2.956 aktivnih kvalificiranih članov že 1.090 brezposelnih (37%) ter med 1.878 pomožnimi člani 672 brez dela. Koncem 1. 1936 je bilo stanje zaposlenosti in nezaposlenosti v vrstah grafikov sledeče: Beograd: 1792 članov (396 brezp.), Ljubljana 804 člani (123 brezp.) Novi Sad 493 čl. (180 brezp.) Sarajevo 311 čl. (11S brezp.), Zagreb 1.948 članov (676 brezp.) Na brezposelnih podporah je bilo Izdanih od leta 1931 do konca 1936 — 13,596.793 dinarjev podpor organiziranim 'brezposelnim članom. Sp&tski nameščenci zahtevajo vigjje plače. Združene splitske namešSsnske organizacije so se obrnile na tamkajšnje udruženje delodajalcev s posebno vlogo, v kateri utemeljujejo svojo zahtevo po zvišanju dosedanjih plač. Cene življenjskih potrebščin rastejo iz dneva v dan, istotako tudi cene obutvi in stanovanjem so ponekod presegle že 30— 40% nekdanje osnove. Nameščenci zahtevajo, da se jim povišajo plače do one višine, ki odgovarja življenjskim potrebam ter da se v trgovinah uvede 8 umi delovnik. V pisarnah pa naj se uvede 40 urni tedenski delovnik. Za rudarske nameščence naj se uveljavi pragmatika. V Beogradu bo 6. dec. posebna anketa pri centralni bratovski skladnici glede načrta novih pravil, ki naj stopi v veljavo za vse bratovske skladnioe. Na tej anketi bodo poleg zastopnika ministrstva za gozdove in rudnike tudi predstavniki delodajalcev in delavcev ter uradnikov. Obravnavala se bo ob tej priliki tudi pragmatika rudniških in topilniških nameščencev. POžarevac in Obrenovac dobita podružnico Borze dela. Letna skupščina Delavske zbornice v Beogradu je zaključila svoje delo in se bosta ustanovili dve novi podružnici v Požareveu in Obronovcu. Budžet beograjske borze dela znaša za tekoče leto 1,675.000 Din, 50.000 Din je votiranih za dovršitev stavbe dečjega doma v Divčibaramu. Privatni nameščenci zahtevajo povišanje plač. V Zagrebu je bila te dni skK-cana konferenca Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih nameščencev, pri kateri so obširno razpravljali o povišanju dosedanjih nameščenskih plač. V posebni resoluciji utemeljujejo nameščenci zahtevo po povišanju z ozirom na^ splošno podražitev življenjskih potrebščin. Plače naj sc povišajo tako nameščencem, kakor tudi slugam in to v razmerju s cenami na tržišču življenjskih potrebščin. Konferenca se je zavzela tudi za one nameščence, ki radi krize ali iz katerihkoli razlogov niso mogli doseči one višine plača, ki jim po številu službenih let pripada. Delo za 24.000 ljudi! V kratkem se bo realiziral načrt grandioznega kanala med Labo, Odro in Donavo. Stroški prve etape načrta, to je gradnje kanala med Odro in Donavo, so preračunani na 1530 milijonov Kč in bo pri tem delu zaposlenih 24.000 delavci skozi osem let. Z realizacijo tega načrta se bo tovornina pocenila za 40%. Stroške za graditev kanala bodo nosile občine in mesta, ki .so zainteresi* rana na tem, da pride do realizacije pro- Nazadnje pa je težišče problema na drugi ploskvi: Ne gre namreč palestinskega problema istovetiti z židovskim. Klic naših dni je: Pravično in modro rešiti palestinsko vprašanje; pomiriti Palestino. Reševanje židovskega problema pa je le spored nega značaja in je izven palestinskega okvira. Morebitne korekture znanega angleškega delitvenega načrta bi koncem koncev utegnile vendar' le pripomoči k vpostavitvi znosnega sožitja med židovskim in arabskim življem. Te korekture bi se morale seveda izvršiti pod vidiki skrupulantne pravič- ’ jektiranega kanala, potem še’ industrija uosti in modre pretehtanosti. 'in druga pridobitna združenja. Stran >. Mariborski »Večernik« Jutra V Maribor u, dne 19. XI. 1937. hdedu Odsevi... V »Pohodu« št. 37. beremo: »In med »odseve davne prostosti« šteje Glasnik JRZ z a Savsko banovino stalno in dosledno \ se pojave današnjosti, ki gredo po starem avstrijskem tiru za razbijanje celine, za ustvarjanjem vedno novih »narodnih'individualnosti« samo zato, da se zavira normalni razvoj naše mlade države in našega jugoslovanskega naroda, ki sta postala svobodna le ootom ideje jugoslovanskega unitarizma in moreta obstati v teh težkili časih svetovnega vrenja k pod zaščito te ideje.« Marpurški petelin V »Kmet. iistu« št. 46. beremo: »Hudi gospod! Akrament, kako ga je speklo! Koga neki? No, marpurškega petelina, tistega, ki se je zatekel namesto v kur-nik, k umazanem cajtengpapirju. Zavoljo Tomaža Kempčana je hud name, kakor purman na rdeč facov. Ni mu prav, če povem kaj iz tega cerkvenega pisatelja. ne ugaja mu, če odprem sveto pismo ali katekizem, zmeraj sem laži-libe-ralec in kaj jaz vem še kaj. No, mene to s cepm srčno veseli. Zakaj? Zato, ker j« po novem hud. ko sem mu povedal, naj tudi 011 kaj stori za nebesa, ne pa samo mi kmetje! To ga je speklo. Seveda, fraka in rejenega trebuha človek ne dobi od' upanja v onostranstvo. Treba je denarja in vseli sort maščob. Saj pravim, da je lepo na onem svetu, samo prosim tega petelina, naj ne dela razlik. Ce velja kaj za nas, naj še zanj. Kadar bodo nam kmetom drugi vse tako točno in drago plačevali, kakor moramo mi, borno tudi mi bolj dostopni za tolažbo. Za enkrat moram povedati, da me noben še tako krepak fičfirič ne užene v kozji rog, pa maj bo to fiškal ne vem kašne pasme.« Poka... Rešeta rska pamet se je v zadnji ste-, vilki mariborskega tednika Jugosloven-ske radikalne zajednice takole razpihnila: »'Nekateri so izdali neko pismo kot bivši. Jaz se res ne morem navduševati za bivše! Ljubše bi mi bili bodoči, pa seveda ti 'to niso in tako gremo vsak svojo pot.« S temi besedami je Peter Rešeta;' nehote prizmi to, kar je »Slovenec« tajil, da v slovenskih »katoliških« vrstah nekaj temeljito poka . . . Morebiti pa bo kedaj tudi Petra Rešetarja doletela usoda nekega »bivšega«. Oh zdaj, oh zdaj, pa nikdar več... »Slov. beseda« piše v št. 421 pod tem naslovom: .lerezovsko stoodstotno prepojeni in prenasičeni »Domoljub« piše, združeno z globokim vzdihljajem: »Naše gibanje je bilo pred pol stoletjem zgrajeno -na tri vrhovna načela, to je na slovensko, na katoliško if> na demokratično.« — Danes pa žal ni več. Bratenje z najhujšimi centralisti v JRZ in za vladno mizo logično ne more biti niti najmanj v skladu s citirano »triglavo načelnostjo«. Omenjena trojna načelnost je bila včasih, pred petdesetimi leti, Zdaj naj pa »Domoljub« tožno intonira ono mehko, ginljivo nardno povečico: »Oh zdaj, oh zdaj, pa nikdar več, veselje naše preč je, preč ...« Eni..drugi po kleteh in hlevih V »Del. politiki« št. 92 beremo: »Sledila je debata, ki je bila živahna in vseskozi na višku. S. Jelen je govdril o koalicijski svobodi iti navajal številne kazni, ki jih izrekajo upravne oblasti nad referenti in razen tega tudi često prepovedujejo posameznim referentom govoriti, dočim se delodajalcem, ki na anketah jav na izjavljajo, da se ne bodo pokoravali socialno-zaščitnim zakonom, ne zgodi ničesar. Dalje je ožigosal postopanje mariborskega občinskega odbora, ki je oddal prostore namenjene za delavski azil nekemu klerikalnemu društvu za dobo 15 let v najem, z motivacijo, da so ti prostori neprimerni za delavski azil. — Poslopje je bilo zgrajeno iz posojila borze dela Dopotujoči delavci, zlasti pa izgnanci iz Avstfije morajo radi tega po-;to-i pania prenočevati po kleteh in hlevih.< Umetnostni teden 21. — 27. novembra Pfelfesor Ptecard v Zagreb** Predsednik Umetn. kluba v Mariboru dr. Ivan Šorli Poročali smo že o organizaciji prvega Umetnostnega tedna v Mariboru od 21. do 27. novembra i 1. To je velika hvalevredna pobuda, menda prva te vrste v naši državi, ki priča o delavoljni in de-1 a«možni kulturni tvornosti našega obmejnega Maribora. Velikopotezno je zamišljen ta prvi Umetnostni teden v okviru številnih pri-reditev Umetniškega kluba v Mariboru. Obsega prikaz umetniške produktivnosti vseh onih umetnostnih področij, ki jih predstavlja in združuje po posameznih zastopnikih Umetniški klub v Mariboru. Zunanji okvir tega umetnostnega tedna tvori slikovit in bogat program, ki obsega umetnostno razstavo z otvoritvijo dne 21. t. m. ob 11. uri dopoldne v veliki kazinski dvorani, kjer razstavljajo mariborski likovni umetniki Fran Golob, Karel Jirak, Ivan Kos, Zoran Mušič, Albert Sirk in Vladimir Stoviček. Nadalje literarni''-večer v sredo 24. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. ■Na tem večeru bodo brali svo.a v okviru umetnostnega tedna deloma nagra- jena, deloma še neobjavljena dela dr. Ivo Šorli, dr. Ivan Dornik, Ivan Potrč, Ra-divoj Rehar, Anton Ingolič in drugi. Glasbeni del bo zastopan z velikim godalnim in vokalnim koncertom dne 26. t. m. v veliki unionski dvorani, pri katerem sodelujejo poleg Ljubljanskega godalnega kvarteta še pevska društva »Glasbena matica«, »Maribor«, »Jadran« ter »Drava« in na katerem bodo izvajali dve nagrajeni še neizvajani deli. Ob zaključku tedna dne 27. t. m. pa bo v Narodnem gledališču premiera treh dr. Šnuderlovih skečev pod naslovom »Lopovščina« in sicer v režiji J. Koviča. Nagrajena Potrčeva »Kreftova kmetija« se namreč radi nepredvidenih težkoč ne more vprizoriti, prav tako ne nekatera druga nagrajena dela, tako da se je našel izhod v navedenih Šnuderlovih skečih. Po predstavi pa bo zaključeni večer, na katerem se bodo razglasile odločitve posameznih žirij, za najboljša dela mariborskih umetnikov na področju književnosti, slikarstva, glasbe, igranja s priključeno razdelitvijo razpisanih nagrad. r Rudolf Golouh, eden izmed ustanovi tel jev Umetniškega kluba v Mariboru 1SSK Maribor, nogometna sekcija. Po zivam prvo moštvo, rezervo in mladino, da se udeleži drevi ob 20. uri zvečer sestanka v teiovadnici deške ljudske šole v Gosposvetski ulici. Vljudno vabljeno je tudi ostalo članstvo in simpatizerji. — Načelnik. Tek Osvobojenja skozi Maribor. ISSK Maribor priredi dne 1. decembra t. 1. skozi mariborske ulice tradicionalni tek Osvobojenja — za Vahtarjev pokal. Izločilne rokoborbne tekme za prvenstvo Evroae bodo od 20. t. m. naprej v veliki unionski dvorani. Nastopijo rokoborci iz skoro vseh evropskih držav. Sodniki med seboj. V »Službenem vest niku« LNP čitamo: Po § 94. točka 4 pravilnika sodnikov JNS.se na prijavo ss g. Reinprechta z dne 3. t. m. uvede kazensko postopanje proti ss gg. Petelini in Kasperju s takojšnjim suspenzom ss. g. Petelna. Vsa potrebna zaslišanja izvrši poverjenik v Mariboru -,30 pismenih navodilih. V obravnavo se vzame prijava g. Petelna proti gg. Reinprechtu Danes predava v zagrebški radijs®.’ oddajni postaji svetovno znani profesor I bruseljskega vseučilišča in sloviti sira-| tosferni letalec Avgust Piccard. Predaval bo o svojih, stratosfernili letih ter o vseh dosedanjih dognanjih stratosfernili; tajinstvenih kozmičnih žarkov, kakor tudi o pripravah za svoj ponoven vzlet v j stratosfero z naviin balonom v meseci) januarju 1938. Med Zagrebčani vlada za to predavanje veliko zanimanje in b£.;' profesor Piccard po današnji radijski oddaji ponovil svoje predavanje še v tem-kajšnji Ljudski univerzi. :z dne 2. novembra. Zaslišanje se izvrši po končanem postopanju, navedenem i>° preje. Zanimivo bi bito vedeti, kaj se £*•. sodniki drug drugemu očitajo^ Predzadnja prvenstvena tekma v mariborski skupini LNP bo v nedeljo 21. t m. v Čakovcu, kjer bosta pomerila svoje moči Cakovečki SK in Gradianski. j Lov za poverilnicami se je že pričel- Dne 12. decembra bo v Beogradu redna letna skupščina Jugoslovenskega nogometnega saveza. Kakor smo doznali. gotove klube že obdelujejo, da bi svoje poverilnice zročili gotovim osebam. 75.000 dinarjev podpore je dobil J LAS v Zagrebu od ministrstva za telesno vzgojo naroda. Vsota se je včeraj že izplačala. FIS 1938. Tekmovanje za smučarsko svetovno prvenstvo v smuku in slalomu bo 5. in 6. marca 1938 v Švici. Jadranski poka;. Obmorski klubi i? Sušaka, Splita, Šibenika, Dubrovnika in Kotorja so se radi pomanjkanja prave konkurence z nogometnimi nasprotniki v zaledju dogovorili za medsebojno nogometno konkurenco pod imenom »Ja* dranski pokal«. Klubi so razdeljeni v se verno in južno skupino. Ne pozabi naročnine! h ZM$*4a 'm sveto 10.000 ženinov, prav toliko nevest Vsakdo, ki bo prebral ta nas*lov, si bo mislil, da je kaj takega najbrže nemogoče v današnjih težkih časih. Tem manj, da bi se zbralo vseh teh 10.0000 mladeničev in ravno toliko mladenk z namenom, da sklenejo vsi na en dan zakonsko zvezo. Povemo vam, da se ta največja poroka, kar jih pomni zgodovina, ni izvršila v t! v ropi, temveč tam v dalj-njem Maroku in tudi ne letos ali lani. temveč že pred davnim časom, to je leta 1690. Takrat je sultanova! v Maroku sultan Mulai Ismael. V prostranih pragozdovih je zbral takrat 10 tisoč najlepše zraščenih črncev in 10.000 mladih zamork z namenom, da ustvari iz njih zdra vo zamorsko pokolenje. Največja in naj-svečanejša poroka 20.000 mož in žena je res rodila potomstvo, iz katerega je maroški sultan izbira! svojo telesno gardo. Ob smrti sultana Mulaja Ismaela se je izbrani zamorski rod 'številčno dvignil že na 40.000 mož, ki je tvorilo osnovno jedro današnje »črne s sultanove armade. Od leta 1690 pa do ,danes je ta armada čistokrvnih zamorcev narasla na ’ milijon mož, na katerih opazi lahko že danes ostro opalevaleevo oko sledove ci- ste .in zdrave zamorske rase, iz katere se rekrutira tudi današnja, toli občudovana sultanova garda. Miss Amerika in njene družinske zmede Še ni dolgo temu, ko je bila vsa Amerika navdušena nad svojo novo kraljico vseh ameriških lepotic, mlacjo, komaj lTletno gospodično Betty Cooper. Mladenka je bila namreč na zadnji izbirni tekmi ameriških lepotic . izvoljena za »miss Ameriko 1937«. Navdušenje ameriške publike pa se je kaj kmalu poleglo, ko se je razvedelo, kakšne homa-tije je povzročil ta naslov v družini Coo-perjevih. Lepa Betty je pričela vidno hirati in je njen oče v velikih skrbeh za njeno zdravje in njeno lepoto. Ce pojde tako naprej, pravi oče Cooper, se bo moja hčerka kmalu pretvorila v skelet. Odkar je postala »miss Amerika«, nimamo v hiši več miru. Dan za dnem jo oblegajo poročevalci raznih listQV in zastopniki raznih filmskih podjetij, tako da gre vse to že vsem Cooperjevira na živce. Oče je bil končno prisiljen, da zapre hčer v njeno sobo, ker jo hoče na ta način prisilit’ k temu. da se njenemu najnovejšemu naslovu čim preje odpove. Tako je torej naslov, po katerem hrepeni toliko žena, zanesel v prej tako mirno družinsko življenje toliko brige, krbi in zmede, da se starši letošnje kraljice arne-’ riških lepotic na vse pretege trudijo, da bi napravili temu.izjemnemu, da pe re' čemo »obsednemu« stanju v družini skorajšnji konec. Strupena kača brani svojo gospodarico V britanski Indiji se je pripetil edinstven slučaj, kakršnega zlepa ne pomni* jo. Neka Angležinja, ki stanuje v Hu*1' pulti, je imela na svojem posestvu' mala kobro. Kača se je je tako privadila, da >c neprestano lazila z njo. Zgodilo se je, da je nekega dne vlomil v stanovanje gležitije neki razbojnik ter zvezal lastnico z vrvjo v namenu, da bi medtem iz* ropal njeno stanovanje. V trenutku, je imel drzni vlomilec opravka z vrvjo* ki jo je ovijal okrog telesa angleške ž°' spodarice, se je priplazila v njegovo bi1' žino ta udomačena kobra ter zasadi < svoje strupeno želo v vlomilčevo nogo-tako da se je ta. žc po nekaj minu a zgrudil mrtev na tla. Na ta način je res * la kača kobra svoji gospodarici življe11 in premoženje. Je to prav redek'slučaj življenja strupenih kač, ki navadno ne čijo dobrih ter slabih ljudi in imajo rade vedno pripravljeno določeno mn žino strupa za vsakega, ki se jim P bliža. MmŠms&š m .akdiške B—inmwwim *rrM—w i him irngc—a—m—e——■—— Prepozno ? Pred nekaj dnevi je drastično slikal nek slovenski dnevnik opustošenje telefonskega omrežja v Ljubljani. Tudi pri nas opozarjamo vsako leto pravočasno »merodajne kroge«, da naj ob večjem naletavanju mokrega snega pošiljajo po ulicah delavce z dolgimi bambusovimi drogovi, kateri otepajo sneg s telefonskih žic tako kakor delajo to v vseh mestih, kjer se morajo boriti s sličnimi kalami-letami — razvem v Sloveniji. Kar sproti pozabljamo, kakšno škodo in motenje gospodarskega in javnega življenja, koliko jeze, prerekanja in preklinjanja ter koliko ostre in trpke kritike povzroča vsakokrat večdnevna ali tedenska prekinitev telefonskih zvez. Ca ne govorim o nedoglednih nesrečah in katastrofah, ki bi lahko radi tega nastale. Ob prvem večjem mokrem snegu bo zopet pretrganih na stotine žic im dan za dnevom bomo videli plezati po strehah možičke v smrtni nevarnosti, ki bodo lovili po zraku zarjavele žične konce — ter jih vezali. Ponovile se bodo stare znane scene in velika vsestranska škoda, napram kateri bi bili miniaturno majhni stroški za delavce, ki bi po dnevi ali pa tudi po noči pravočasno stepali sneg z omrežja. Vendar izziva, prizor, ki smo ga imeli priliko opazovati po letošnjem prvem mokrem snegu, ostro kritiko. V sredini mesta, na Aleksandrovi cesti, naši najprometnejši in najlepši aveniji, ki je ponos in kras Maribora, .te bil pred letošnjim prvim snegom nasad topolov nad vse lep in občudovan. Kot enakomerno slikovite piramide so se dvigali ti topoli samozavestno proti nebu. Ta redko posrečena kombinacija nasada je kaj hitro zamašila usta mariborskim nergačem, ki dolgo niso mogli pozbiti starih divjih kostanjev. Prepričali so se, da je novi nasad tako edinstveno lep, da se miti primerjati ne da s prejšnjimi kostanji. In kaj se je zgodilo? Letošnji prvi sneg. se je vsedel z vso pezo svoje snežne mokrote na nežno, mlado vejevje ter ga neusmiljeno polomil in zdecimiral — pred našimi očmi. Nikjer ni bilo najti usmiljenega človeka, ki bi le nekoliko stresel vsako drevesce ter na ta način ohranil cel nasad takšen, kakor je bil pred tem snežnim napadom. V poštev nahajajoči nastavljene! so radi dnevne utrujenosti menda spali. Tega jim končno tudi nihče ne more zameriti, saj najbrže tudi niso imeli drugega naloga. Pogled na polomljene topole na Aleksandrovi cesti po prvem snegu je marsikoga živo spominjal na neštete slike nasadov, katere smo videli v svetovni vojni po bombardiranju z granatami im šrapneli. Naš pr' most kmet na deželi nikdar ne čaka. da mu sneg po zimi polomi drevje ter mu morda m. ta način prihrani trud in .delo za obrezovanje drevja, kakor bodo sedaj opravičevali prizadeti ta dogodek, temveč on vzame prekio ter ga otepe! In pri nas, v našem centru kulture in civilizacije? — Dr. D. Iz policijske službe. Za vodjo politi-čno-kriminalnega oddelka pri tuk. pred--■fojništvu mestne policije je imenovan konceptih pripravnik Ciril Belšak, ekse-kutivno službo pri omenjenem oddelku Pa je prevzel podnadzornik Jurij Smodej. Vodstvo odelka za potne liste je Prevzel podnazornik Avgust Jelen, za vodjo krminaine razvid,niče pri tukajšnji Policiji pa je imenovan višji policijski nadzoruk Janko Goršič, ki je bil doslej Pri obmejni policiji. K obmejni policiji ,ie Premeščen podnadzornik Mihael Šrok. II’men! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Hadtier Ivan, tkalski pom. Tezno, id Ferš Angela, navijalka, Tez-no; Karel Strmšek, tov. ključavničar, Pobrežje, in Kramberger Marija, služkinja, Pobrežje: Melanšek Štefan, tkalec, Studenci, in Kolačko Jožefa, bivša tkalka, Zg. Radvanje; Petovar Dragomir, bančni uradnik, Banjaluka, in Legat Ma-rba, bivša kontoristinja, Metelkova 54; yendroniin Viljem, šofer. Radvanjska 27 bi Lebar Marija, šivilja, Rečica pri Bledu; Serap Friderik, ključavničar art. r, zavoda, Kragujevac, in Robič Marija. tov. prvUd-jla vka, Linibiiš; Iirdaik Jo- žef, čevljarski pomočnik, Studenci, in Primec Marija, šivilja, Studenci; Vrabl Vincenc, pom. delavec; in Lah Marija, bivša kuharica, oba Pobrežje; Janežič Franc, pom. delavec drž. žel., in Klemenčič Marija, navijalka, oba Pobrežje; Ser-tič Mile, trgovski potnik, Zagreb, in Petek Marija, šivilja, Studenci; dr. Lampret Maksimilijan, sodni pripravnik, Stritarjeva 21, in Izgoršek Hilda, trgovska sotrudnica, Kranj; Fideršek Ivan, tov. delavec, .Tezdarska 8, in Sodec Marija, tov. delavka, isto tam; Dolinšek Viktor, čevljarski mojster, Radvanje, in Gojčič Ana, natakarica, Sp. Radvanje; Tomše Franc, tov. delavec, Tezno, in Ipavec A. predilka, Studenci. Jarc Anton, točilec, in Ornik Angela, posestnica, Mlinska 7; IJrbanič Dominik, tov. nastavljenec, in Potočnik Marija, kuharica, Prešernova 34; Škorjanc Jožef, strugar, in Klippstat-ter Berta, manipulantinja, Tomšičeva 22. Stibilj Franc in Dvorša Adela, Žolger J. in Juršič Adela. Bilo srečno! Dobro spiš le v čedni in prijetno zakurjeni sobi. V hotelu »Mariborski dvor« dobiš take sobe že od Din 16 - naprej povrhu še z mrzlo in toplo vodo. Poleg tega imaš ob sobotah in nedeljah koncert s pojedino prima domačih' klobas, raznovrstno divjačino in vsem kar ti srce poželi. Putnkovo vremensko poročilo. Klopni vrh in Senjorjev dom -4, oblačno, jugoza padni veter. Snega 45 cm na stari podlagi. Izgledi za smuko zelo dobri. Krošnjarenje z jajci v apnu. Kakor nam poročajo, se množijo v zadnjem času slučaji, da kupujejo ženske pri trgovcih jajca vložena y apnu po 0.50 par komad ali še ceneje. Te ženske oziroma prekupčevalke se izdajajo pri prodajanju v hišah za kmetice in prodajajo ta jajca za sveža po dinarju komad. Ker so korv zumenti in trgovci z jajci s tem oškodovani, opozarjamo občinstvo, da pazi pri nakupu jajc. Oblasti se pa naprošajo, da napravijo konec temu protipostavnemu prodajanju. Izvrstna smuka na Pohorju. Putnik prireja avtobusni izlet v Ribnico na Poh. Odhod jz Maribora (Onel) v soboto ob 15. uri, odhod iz Ribnice v nedeljo ob 17. Cena Din 45. Pohitite s prijavami. Zadnji čas jo da se prijavite za »Put-mikov« izlet s kurjenim avtokarom v Graz v četrtek, dne 25. t. m. Vožnja in vizum le 100 Din Prodajaln« Benko svinlski kare Din 10a—, Sveže pečenice, jeternice in krvavice. Nova pridobitev Maribora! V prelepi novi palači Ljudske samopomoči na Aleksandrovi cesti nasproti kolodvoru se bo v kratkem otvoril nov, domačno-stno in privlačno urejen bufet. Kakor ču-jemo, prevzame vodstvo tega bufeta znani strokovnjak na polju gostinstva ugledni mariborski restavrater in hotelir g. Adam Črešnar. Martinovo gos bodo licitirati »Drava-š>« med plesom in petjem v Grmekovi gostilni v Studencih v soboto dne 20. t. m. z začetkom ob 20. uri. Vljudno vabljeni vsi na to prireditev! Najcenejša priložnost obiska Dunaja s posebnim vlakom »Putnika« od 11. do 16. decembra. Vožnja le Din 265.—. Prijavite se čim preje pri »Putniku« Mari-bor-Celje-Ptuj, kjer se dobijo prospekti in nadaljnje informacije. Obrtniki! Vljudno vas vabimo, da pošljete svoje vajence iin vajenke na poučno predavanje, ki se vrši v soboto.-dne 20. t m. ob 7. uri zvečer v gostilni Renčelj na Pobrežju. Predavanje bo spremljal film in je velike važnosti za obrtniški naraščaj. Obrtnim nadaljevalnim šolam! V soboto, dne 20. nov. 1937 se ob 19. uri vrši v dvorani gostilne Renčelj na Pobrežju s kiriofilmom. To predavanje je namenjeno obrtniškemu naraščaju. Zato vljudno prosimo vse obrtne nadaljevalne šole. da se vajenci na to predavanje OPOZOtljč). Smrt blage ž&ne. V Svečini je preminila daleč naokrog spoštovana gospa Ana Arhova, soproga tamkajšnjega ugled nega trgovca in zavednega narodnjaka g. Arha. Pokojnica je bila dobra mamica, skrbna gospodinja in vzorna žena, ki jo je vse življenje odlikovala velika usmiljenost do revnih in pomoči potrebnih. Bila je svojemu možu tako v trgovini, kakor tudi v gospodinjstvu močna opora, ki jo bo sedaj zelo težko pogrešal. Vzorni in zgledni ženi narodnjakinji, usmiljeni dobrotnici revnih in pomoči potrebnih, vzorni materi, katere zlato srce je, utripalo do zadnjega utripa za drage svojce, ohranimo svetal spomin, globoko užaloščenemu soprogu in svojcem naše iskreno in toplo sožalje! Iz učiteljske službe. Premeščeni so: Ida Kocuvan iz Marije Reke v Gornjo Radgono, Nada Kosmatin iz Št. Janža v Slov. gor. v Šinkov Turn, Stanislava Zdešar iz Št. Vida v Senovo, Amalija Cede iz Pristave v Ljutomer, Zora in Viktor Švajger iz Bolenšaka v Sv. Bol-fenk v Slov. gor., Danijel Perenič iz Kroga k Sv. Križu pri Rogaški Slatini, Andrej Šavli od Sv. Križa v Krog, Marija Štubelj iz Kroga v Kupšince, Hilda Nedeljko iz Velike Nedelje v Slivnico pri Mariboru, Martina Šijanec iz Slivnice v Veliko Nedeljo, Avgust Kržiišnik iz Apač v Brežice, Koloman Bučar iz Bodoncev v Fokovce, Adolf Draksler od Sv. Andraža v Marenberg, Željko Križnar iz Črenšovcev v Železnike. Odprta noč in dan so groba vrata... V Wilsonovi ulici 11 je preminil v lepi starosti 71 let vpokojeni uradnik drž. ž. Ivan Šiker. Bil je blag mož, poštenjak in dobričina. Pokopali ga bodo jutri pop. ob dveh. — V franč. samostanu je umrl p. Anton Avbelj, star 48 let, v splošni bolnišnici pa 74 letna zasebnica Marija Habjaničeva in 26 letni posestniški sin Franc Jurša iz Dupleka. Žalujočim naše toplo sočutje! Iz poštne službe. Premeščen je kontrolor Vil. skupine Franc Urbič iz Murske Sobote k pošti Maribor I. Prj rokoborbah, ki se vršijo vsak večer v Unionski dvorani se nahaja letos tudi ziiani in popularni češki rokoborec František Erna, ki ima letos v bojih po Evropi izvanredne uspehe. Kakor smo izvedeli nastopi pri tukajšnjih borbah svetovooznani jugoslov. rokoborec Pero Kop, ki je leta 1935 v Berlinu, kjer je bilo zbranih 35 najboljših rokoborcev vsega sveta, odnesel II. nagrado ter s tem častno zastopal našo trobojnico. Kop ima v Lašarakovcih pri Mitroviči lepo posestvo in se je tam naselil. Odpovedal se je rokoborbi, na prošnjo prijateljev pa se je sedaj odzval in pride v Maribor. Tovariši se svidenja z »ženijem rokoborcev« zelo veselijo. Iz železniške službe. Premeščen je k delavnici v Zagrebu za višjega tajnika V. skupine inž. Josip Gruden, doslej pri delavnici državnih železnic v Nišu. Vreme. Dunajska vremenska napoved pravij Oblačno, padavine, zmerno toplo. , Nočno lekarniško službo imata čanes Albaneževa in Konigova lekarna. Pol metra pršiča na Pohorju. Da bi čim večje število Mariborčanov uživalo lepoto zgodnje zime pa Pohorju, odpelje mestni avtobus v nedeljo ob 7. uri zjutraj do odcepa pod Pohorskim domom. Voznina Din 20. Prijave sprejema prometna pisarna na Glavnem trgu. Tel. 22-75. Gimnazijsko podporno društvo. Vabilo na občni zbor. Podporno društvo na drž. klasični gimnaziji priredi v sredo, ■dne 24. XI. 1937 ob pol 18. uri v zbornici klasične gimnazije svoj redni letni občni zbor. Ako hi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši prihodnji občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov, ob 18. uri istotam. Dnevni red; 1. Odborovo poročilo. 2. Določitev let-nine za novo poslovno leto. 3. Volitev odbora za novo poslovno dobo. — K udeležbi vabi: Odbor. Družino posestnika Gorška, p. d. Koca v Ravnah je v sredo zadela težka nesreča ,ki je iztrgala iz objema staršev ir* | ostale družine jedva 3 letno hčerko Ani-! co. Prejšnji večer se je otrok kretal ob | svoji materi v kuhinji. Ko je mati za hip ; zapustila kuhinjo, je že nesreča brezobzirno šegla no otrokovem veselju in živ Him Union kino. »Ramona«. Prelepi fihn v naravnih barvah v nemškem jeziku. — Film doživetja, ki navdušuje vsakogar. tUtoO&Mi- i Petek, 19. novembra; Zaprto. Sobota, 20. novembra ob 20. uri; »Pesem s ceste«. Red B. Nedelja, 21. novembra ob 15. uri: »Bela bolezen«. Delavska predstava. Ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. K°nec tedna v Mariborskem gledališču. V soboto zvečer se vprizori izvrstno sprejeta igra s petjem in godbo »Pesem s ceste« (ab. B.), v nedeljo popoldne kot delavska predstava ob globoko znižanih cenah Čapkova »Bela bolezen«, zvečer pa nadvse zabavna kmečka veseloigra »Trije vaški svetniki«. Cene znižane! G°ri! Posestniku Antonu Mavriču pri Sv. Duhu pri Dravogradu je ogenj vpe-pekl stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Zgoreli so tudi vsi gospodarski stroji in so le s težavo rešili v zadnjem trenutku pohištvo, obleke in nekatere druge predmete. Radi požara trpi Mavrič nad 50.000 dinarjev škode. Kako je ogenj nastal, se točno ne ve, domnevajo pa, da ga je podtaknila zlobna roka. Lažni zavarovalni agent. V zadnjem času obiskuje zlasti na periferiji našega mesta mlajši moški razne stranke, ki se jim izdaja kot agent neke zavarovalne družbe. Ta agent sklepa razne zavarovalnine in .zahteva povsod tudi akontacijo na premijo. Tako je tudi zavaroval kurjača Antona Langa v Koseskega ul. 46 na 5000 dinarjev in zahteval 60 Din akontacije, ki mu jih je Lang tudi izplačal. Tudi Jakob Horvat, stanujoč v Bet-navski ulici 18, je sklenil zavarovalno pogodbo in sicer za 5000 dinarjev in mu je tudi on izplačal 100 dinarjev akontacije. Na sličen način je zavarovalni agent izvabil od Antona Rozmana v Sp. Radvanjski cesti 30 znesek 50 Din. Ko pa stranke delj časa niso dobile obljubljene police, so se obrnile na dotično zavarovalnico, kjer so pa izvedle, da so nasedle sleparju, za katerim sedaj poizveduje policija. Brezplačno predavanje s filmom! V dvorani gostilne Renčelj na Pobrežju priredi GUZD brezplačno predavanje s ki-nofilmom, ki se vrši v soboto, dne 20. novembra 1937 s pričetkom ob 19. uri zvečer. Film je vzgojne vsebine ter nazorno prikazuje posledice nepravilnega življenja. Dalje vsebuje pouk o obrambi proti spolnim boleznim itd. Prireditev je predvsem namenjena delavstvu, to je zavarovancem OUZD. Ghih«nemi pozor! Kakor smo vsako leto obdarovali najrevnejše gluhoneme za božičnico, tako ImČemo tudi letos izpolniti svojo skrb za gluhoneme otroke za zimo z najpotrebnejšim ter se z vljudno prošnjo obračamo na dobra srca, da pripomorejo k temu namenu. Tem potom vabimo vse gluhoneme straše, otroke ali starše gluhonemih otrok k odborovi seji dne 21. XI. 1937. v prostorih hotela »Za-more, Maribor, Gosposka ul. 35 ob 9. uri dopoldne do 12. ure, kjer naj prijavijo svo je gluhoneme otroke v svrho obdaritve oz. podpore ob božičnici. — Odbor. Smrtna kosa. V hiši št. 70 na Ptujski cesti je preminil v sredo 17. t m. eden najstarejših tezenskih posestnikov, upok. železničar g. Breznik Mihael, star 83 let. Imenovani je bil daleč naokrog znan in splošno priljubljen, vedno dobre volje, ki je rad vsakemu pomagal. Zadnja leta ga je bolezen priklenila na posteljo. Naj v miru počiva! Težko prizadetim sorodnikom, zlasti rodbini Visočnikovi, naše iskreno sožalje! ljenju. Najbrž se je Anica preveč približala štedilniku ali kotlu kjer je bil ogenj, ki ja oplazil spodnji del oblekce. V trenutku je bilo nesrečno dekletce v plamenih. Na kričanje so prihiteli starši in pogasili ogenj, ki je pa med tem že opravil svoje delo: Anica je dobila tako hude opekline, da je naslednji dan podlegla. Strašna smrt triletne deklice: Živa zgorela .50 Vprašati SPALNI DIVAN Ogromna izbira. Gosposka ulica 14 ZAHVALA! Zapustil nas je za vedno naš dragi nepozabljen! soprog in oce SIKiR IVAN naša ljuba ženka ter dobra mamica, gospa Umrla ie preskrbna in Prodam soproga trgovca in posestnika v 45. letu starosti. Pogreb nepozabljene bo v boto, dne 20. novembra ob pol uri iz hiše žalosti v Svečini na mače pokopališče. Svečina, dne 19. novembra 1937, Mafija Arh, soprog. Dobri in Lea, otroka, IMfefe ieiejtekiute vesti Pole sr desničarske tudi ko-m&smstiina zarota?! 1500 ARETIRANCEV, MED TEMI VELIKO VISOKIH ČASTNIK: \ Mmske die danes v veliki izbiri, posebno morski raki, škampi in ribji rižoto, polenovka na tržaški način SKI TISK: UNIČITE FAŠISTIČNE ORG A NIZACIJE! JE SAMO OBRAMBA.., DESNIČAlJL' ..o..; BILA PARIZ, 19. novembra. Razkritja o nameravanem desničarskem puču v Franciji ka žejo, da se je tudi v Franciji pripravljala ideološka razcepljenost, ki bi lahko privedla do strašnega kaosa, če ne bi bila obla-stva prišla pravočasno in čisto slučajno na sled organizirani zaroti. Izkazalo se je namreč, da niso pripravljali zarote samo desničarji, ampak tudi komunisti in anarhisti. O sedanjih rezultatih preiskave stva molčijo, vendar se doznava, da so zarotniki organizirali po vsej zemlji podzemska skladišča orožja, radijske oddajne postaje itd. Doslej je bilo zaplenjenih več milijonov zabojev, celi vagoni bomb in granat in več tisoč strojnic. Samokresov in pušk je bilo zaplenjenih za več polkov. Zdi se, da je bila zarota organizirana iz inozemstva in so zarotniki razpolagali z ogromnimi finančnimi sredstvi. Okoli 600 policijskih komisarjev je polno zaposlenih s preiskavo, ki se je razširila tudi na ban- V Parizu so bili izdani obsežni varnostni ukrepi. Levičarski tisk zahteva od vlade popolno uničenje fašističnih organizacij. Zarotniki bodo, kakor je izjavil notranji minister D o r n a y, brez pardona postavljeni pred sodišče. Doslej je bilo aretiranih okoli 1500 oseb, med njimi veliko visokih aktivnih in neaktivnih častnikov. Desničarski tisk očita vladi, da ho-popolnoma zabrisati drugo zaroto, glede katere je pravkar preiskava v polnem Gre za zaroto komunistov ter anarhistov proti premalo radikalni levičarski vladi, mesto katere so hoteli proglasiti sovjete. Priprave desnice predstavljajo le obrambno akcijo proti boljševizmu. Vss francoska javnost spremlja z ogromno pozornostjo potek preiskave. Vina viška, nova in stara, ravno prispela „vugava“ in „p!avac“ je letošnja specijaliteta. Gostilna „@TpK VIS*4 Sodna ulica 16, M. Lozic Ravnokar je prispela nova pošiljatev prvovrstnega in pristnega črnega ^ vina z otoka «VIS • ki je priznano kot zdravilno ter istega priporočajo o-g. zdravniki. Istotam dobite vsak dan MORSKE RIBE na razne načine pripravljene in nešteto drugih nih specijalitet. Resiavracisa „Now«-3>ve* pri naših tnseyen» klipiljte ter oglašuP® Mmrde MGvke T\T ir "V tT-- pa jo bilo prignanih 252 svinj in 138 pra-scev, skupaj 390 komadov. Od tega jo bilo skupno prodanih 77 repov. Cene so bile sledeče: prasci od 6 do 12 tednov stari od 60 do 130 Din, za komad; pršu-tarji 6.25 do 6.50, debele 6.75 do 7 in plemenske od 5 do 6 Din za kg. Gledališke uov*ce. Drevi je v mestnem gledališču premiera »Kvadrature kroga« _ v J. Borkovi režiji. Na živinski sejem v Ptuju je bilo prignanih 156 konj, 7 žrebet, 117 volov, 9 brkov, 37 juncev, "126 krav, 123 telic in 3 teleta; skupaj 879 glav. O tega je bilo prodanih 23 konj, 4 žrebeta,’ 35 volov, 5 bikov, 4 junci, 115 krav, 46 telic in 1 tele. 8 konj je bilo prodanih v Avstrijo. Skupaj je bilo prodanih 233 glav. Cene živini so bile sledeče; konji od 500 do 5.000 Din za komad, žrebeta od 1000 do 2000 za komad, voli od 4 do 5.80, biki od 4 do 5 jtfnci od 3.80 do 4.25, krave od 3 do 4.75 telice od 4 do 5.25 za kg. Na svinjski sejem, ki se je vršil dne 17. t. m. Mmme vedi 15CB«aSHr Iz šolske službe. Za inšpektorja srednjih šol pri prosvetnem oddelku banske uprave je imenovan prof. Marko Bajug, za banskega šolskega nadzornika pa je imenovan prof. Milko Jeglič. Jože Urbanč na varnem. V hlevu neke pristave pri Kostanjevici so orožniki izsledili zloglasnega razbojnika :Jožeta Urbanča,' ki se mu je, kakor smo svoj-čas poročali, posrečilo, da je pobegnil Razno NAJDITELJ OČAL na koncertu Firkttšnv se naproša da jih odda pri Glasbeni matici. 6600 Fianele perilo Tem potoni izrekam primariju dr. Benčanu prisrčno zahvalo za njegov trud in paž-njo ter za prostor v bolnišnici, da sem lahko porodila. — Ogrizek Marjeta. 0662 Prvovrsten CVETLIČNI MED a Din 10.—, pri odieinu 10 kg Din 15.— dobite pri Kmetijski družbi, Meljska c 12. 6626 KROMPIR pitanje na prodaj kg Din • Vetrinjska 9. mala decimalna tehtnica se proda pri Kravos-u. Aleksandrova 13. 6664 Topi® spodnje peHI© vas varuje prehlada Maribor, Gosposka ul. 14 $