Gta*ci •»;# i Kagi. .. ]n vobis est.... Rekli smo ! Konffrua. ii. Marsikedo bi morda hotel dvomiti, da so po novi postavi naši vika i ijati ponižani v ekspositure. A to je povsem gotovo. §. 2. pravi med drugim tudi takole : Ta minimalni dohodek (govori tu o kapetanih, kateri bodo vživali visoko pla čo letnih 300 f.) se poviša za 160 f. onim kapelanom, kateri opravljaju du-hovsko siužbo pri kaki cerkvi, 'katera leži zunaj župnijskega sedeža (auBerlmlb Pfal'iortes). Torej v zadnjem članku imenovani vikarjati so po novi postavi ka-planije pri cerkvah zunaj župnijskega sedeža. Tu opomnim, da sem se držal pri naštevanju vikarijatov letošnjega škofijskega direktorija. Lahko je mogoče, da je kaka pomota. Kobiljaglava in Nabrežina sti menda kuraciji. V slučaju pomote naj blagovole č. gg. vikarji naznaniti to uredništvu. Slišal sem tudi, da nekemu vikarju, kateri je nastopil službo lansko jesen, ko o novi postavi ni bilo ne duha ne sluha, Prač. kn. n. Ordinarijat ni hotel dati spričevala o samostalnosti. Njegovi predniki so vživali 1. 600 f. A spričeva- lo je prašal še le potem, ko je državni zbor že bil skrpal novo postavo. Preč. .Primorskega Lista11. T i s k a kn. n. ordinarijat se je menda skliceval na novo postavo, §. 14 nove postave pa določa, kakor bomo videli, v prid dose-dajniin vikarjem. Ali je dotični vikar vsejedno ugovarja! na ministerstvo proti odloku namestništva, ne vem, o vikar ijati močno prizadeti po novi postavi, ker se preč. ordinarijat nanjo sklicijj&;;.še preden je sankcijonii>ana. Ta degrad^ačija od strani vlade je povsem krivični*.' Naši vikarija-ti niso bili nikakor ekspositure, ampak so bili dosedaj župnikom skorej enako-veljavni kolikor pred vlado tolikor pred ordinarijatom. Odvisnost od župnikov je bila malenkostna in brez pomena. Vendar pa niso bili instalirani. Ordinarijat jih je lehko prestavil svojevoljno. A vendar niso bili nikedar kapelani. kakor jih sedaj nova postava imenuje Poleg gmotne škode, bodo imeli tudi moralno ponižanje Da je nova postava v gmotnem o-ziru stvar za goriško duhovščino poslabšala, smo videli že zadnjikrat. Preglejmo stvar bolj natanjko. Vstanove se ne bodo vštevale. Res je, da nekoje ž u pni je imajo mnogo vstanov. A vendar vse vstanove ne dosezajo uiti polovice, kar vikarji zgube. Govorimo konkretno. Župnija Kanal bi morala imeti toliko vstanov, kolikor zgube Plave. Deskle, Gorenje Polje, Zapotok, Srednje in Avče. torej nad 800 f. Nemški Rut, toliko, kolikor zgubita Stržišče iu Obloke. Podmelec, kolikor zgubi Grahovo, Kobarid, kolikor zgube, Kred, Borjana, Sedlo, Terimvo, Šentviška Gora kolikor zgubita Pečine in Ponikve, Devin, kolikor zgube Doberdob, Jamlje Temnica, Brestovica, Mav-binje. itd. itd. Vsak pa dobro vč, da je le malo župnikov, kateri bi imeli vstanove do 100 f. ali pa še več. Navadno imajo župnije male vstanove. Ako vzamemo za vsa-cega župnika povprečno 50 t' vstanov, mora vsak pripoznati, da smo previsoko segli. Glede vstanov vikarjev in kuracij pa lehko po vsej pravici trdimo, da nimajo povprečno niti po 20 f. Morali bi od 140 f. za katere bodo vikarjati prikrajšani, odbiti 20 f. potem vdobimo pisavo mero, po kateri lazvidimo, koliko gmotne škode bo trpela goriška duhovščina vsled nove postave. Primera je 120 f zgube vikarjatov proti 50 f. dobička župnij Verhu tega bodo vikarji ponižani v eksposite, kakor rečemo vsled § 2. nove postave. Nova postava določa v §. 44. tistim duhovnikom, kateri ob početku nove postave vživajo višo kongruo, kakor jim jo nova postava odkazuje, tudi zanaprej višo kongruo, dokler bodo ostali na onem mestu, kjer so. Vsi dosedajni vikarji imajo pravico do 600 f. Te pravice jim novo postaya ne odjemlje. Do svoje smrti bodo imeli dosedajno plačo. A to le v slučaju, da ostanejo kjer so. Kakor hitro stopi nova postava v veljavo, ter se morda koji vikar preseli na drug vikarijat, zgubi on in njegov naslednik pravico do 000 f. Ka j je .torej storiti, če je že tako v*e zgubljeno? Še ena pot je, pa tudi ta je negotova Morda bi kedo rekel vikarji naj ostanejo na svojih mestih, pa bodo pri sedajni kongrui. A to ni vsakemu mogoče. Kedor je v hribih, morda že tudi prileten, ne more dolgo tam ostati. Na starost si bode vsak pomagal v nižavo, če bo mogoče na župnijo ali kura-cijo, že zaradi pokojnine. Zato se pripeti prav gotovo, da v desetih ali 14 letih bodo že vsi dosedajni vikarji na družili mestih, in njih nasledniki bodo vživali le 460 f. na leto. Ostaja pa še ena edina pot, pot vzajemne prošnje. , Dr. Gregorčič je predlagal o priliki sklepanja nove postave nasjedujo resolucijo : Visoka c. k. vlada se poživlja, naj' bi dobrohodno uvaževala predloge prečastitih ordinariatov., glede prepoznanja samostalnosti lokalnih kapelanij in župnijskih vikarijatov. Ta resolucija je bila sprejeta. Opiraje se na to resolucijo mo- li i 1 a r i j a n s k a tiskarna. rejo vikarji skupno podati prošnjo na preč. kn. n. Ordinarijat, naj bi posredoval po visoki k. vladi, da se krivično postopanje z vikarijaii v goriški nad-školiii odpravi, ter da se povzdignejo v kuracije, kakor so že povzdignili pod Madeyskim nekatere. Kak vspeli bo njih prošnja imela je neznano. Imeli pa bodo vendar zavest, da so vse poskusili, kar je bilo mogoče. Gotovo bode prečastiti knezonadškofijski ordinarijat njih prošnjo uvaževal, ter pri vladi poskusil, da se njih pravični zahtevi zadovolji. A časa ne smemo zgubljati. Zakaj če se zamudi, bilo bi za vselej zamujeno. Prošnji č. gg. vikarjav naj bi se pridružili tudi sami vikarjani, oziroma naj bi tudi dotična županstva ob enim se obrnila na prečastiti ordinarijat in na vlado. Morda bo kaj izdalo A še enkrat, časa ne zgubljati. Nova postava še ni sankcijouiraua-. Skoraj gotovo stopi v veljavo z letom 1898, ob priliki petdesetletnice našega veličanstva presvitlega cesarja. Tudi državni uradniki pričakujejo ureditev s/o-jih plač o tej priliki. Samo ob sebi se razume da so za državne uradnike dru-gači skrbeli, kakor za duhovnike. Časa ni torej mnogo. Še pol leta, ali h veče-mu še leto dnij in potem bo postava sankcijonirana. Presvitli cesar bo 4. decembra 1818 praznoval 50 letnico svojega vladarja. A gotovo bodo že poprej skrbeli, da o tistem času bodo že uživali uredniki svojo novo plačo, ž njimi pa tudi duhovniki svojo skromno. Zato bi morali hiteti gg vikarji, ako bi hoteli kaj doseči. Ko bode postava sankcionirana, potem bo vprašanje o goriških vi-karijatih zapečateno. Moja misel je, naj bi poseben odbor vso zadevo vzel v roke, ter prošnjo vtemeljil, jo poslal prizadetim v podpis ter jo odslal na pristojno mesto. Morda bo kaj izdalo. Ako le eden edini prosi, se navadno na njegovo prošnjo ne ozirajo, prošnje vseh skudaj pa ne more vlada tako prezreti. Odbor naj bi bil oni, katerega je duhovščina bila izbrala lansko leto, da bi sestavil peticijo na državni zbor. Lanska peticija je bila res krasna, kolikor stilistično tolikor po vsebini, žal, da je bila brezvspešua. Odbor je pa lansko leto imel stroške, pa menda nobeden jih ni povrnil. Tudi »mo bili poslali dva odposlanca na Dunaj. Imela sta tudi izdatne stroške, pa nobeden jim ni povrnil do sedaj niti novčiča. Bilo je izgovorjeno, da podari vsak duhovnik 1 f. Ta denar naj se porabi za potne izdatke iu za tiskovine. Duhovščina naj bi tudi letos vzajemno postopala glede lanskih in letošnjih troskov. Vsak naj pošlje 1 f na lanski odbor v Gorico. Odbor pa naj bi lahko dober, da bi tudi letos stvar o vikarjih vzel v svoje spretne roke, ter jo do vel (lo srečnega izida. Ako je kedo drugačnih mislij, ter ve za boljši predlog, na dan ž njim. .Primorski listu naj pa blagovoli svoje predale odpreti, ter poseben prostor odločiti za morebitne predloge. Kmetijske zadruge S kmetom se. je dosedaj postopalo liki pasterka. Dasi je steber države, dasi sloni na njem vsa teža davčna, krvna in denarna, je vendar djžava dosedaj zanj vse premalo storila. Če je tudi sein in tje vlada predložila kako predlogo, ki bi služila ty prospeh kmetijstvu, se je navadno pokopala v, kakem odseku. Čuditi se pa temu ni, saj so v bivši zbornic* imeli ,še vedno največji vpliv Židje in kapitalisti. Tako je vlada vže dne 10. oktobra 1893 predložila, zbornici načrt zakona o kmetijskih zadrugah. A cela predloga je zaspala v arhiyu gospodarskega odseka. /V l;tn,ski jeseni pa je novi poljedelski minister načrt odtegnil, ter letos z uo-vini zasedanjem, ga dopolnjenega in popravljenega predložil zboru, tipanje je, da se vsaj v jeseni sprejme zakon o ustanovitvi kmetijskih zaorug. 0 koristi in važnosti kmetijskih zadrug je govoril naš list obširneje vže lansko leto, vendar hočemo nekoliko pojasniti nekatere važniše točke vladinega načrta. Vsak sodni okraj bode imel svojo okrajno in vsaka dežela svojo deželno kmetijsko zadrugo. Zadruge bodo prisilne in vsak posestnik, ki ima zemljišče v kakem sodnem okraju, bode moral biti član dotične kmetijske zadruge. Vsi člani okrajnih zadrug so tudi člani deželne zadruge. Zadružnina se bode plačevala z naklado na državni zemljiški davek. Davkarije odpošljejo nabrane svote zadrugam. Vživale pa bodo te zadruge razne olajšave; tako pri plačevanju davkov, oproščenie pristojbin in kolekov pri lastninskih izpremembah, znižanje železnič-nih voznin itd. • Delokrog kmetijskih zadrug bode zelo obširen. Glavni njih namen je, da se bodo pridelki skupno prodajali in vse za kmetovanje potrebno skupno kupovalo. Zadruge bodo napravljale svoja skladišča, kjer se bode shranjevalo blago za-družanov, naročevale kmetijske stroje. Zadruge bodo pospeševale osobni kredit kmetov, podpirale bodo posojilnice, posebno Reifeisenove, posredovale pri raznih zavarovanjih, prirejale poučne shode i. t. d. To za kmetijstvo velepomenljivo vladno predlogo m»ra vsaki prijatelj ljudstva z veseljem pozdraviti. Tudi mi smo se razveselili tega načrta. Le para graf 20 nam ne ugaja, ker utegne postali osodepoln za slovensko narodnost. Po tem zakonskem načrtu se namreč dosedanji deželni kulturni sveti spremene v deželne zadruge. Ako ima dežela kulturni svet !>■> narodnostih razdeljen v oddelke (na Češkem), se ustanovi toliko deželnih zadrug, kolikor ima kulturni svet oddelkov. Pa tudi okrajne zadruge se v takih deželah pridruže oni dež. za-drusri, h kateri spada po narodnosti Da bi se tudi v družili deželah z dvojno narodnostjo ustanovile po narodnosti ločene deželne in okrajne zadruge, o tem zakonski načrt ne govor'. In ravno ta okoliščina je skrajno nevarna za prospeh zadrug in narodnost i Slovencev. Po tem načrtu bi se pri nas na Goriškem, v Istri, Štajerskem in Koroškem ustanovila samo po jedna deželna zadruga. Kolika nevarnost za slovensko narodnost. Slovenci bi bili v teh zadrugah izročeni v popolno oblast narodno nasprotnim deželnim zastopom. Kako znajo niši so sedje vsako napravo izrabljati v svoje namene, je predobro znano. Ves vpliv na zadruge bi naši narodni nasprotniki izrabljali v to, da bi raznarodili Slovence. Ti bodo branili svoje pravice in tako bode v zadrugah vladal narodni in politični boj, delo za gospodarski napredek pa bode zaspalo Da bodo zadruge res vspešno delovale v prospeh kmetijskega stanu, treba jih razdeliti po narodnosti. Z m to se morajo člani naše krščansko narodne zveze potegniti z vso odločnostjo, da obvelja predlog posl. v. Berksa, naj se zadruge ločijo po narodnostih. Ako naši poslanci ne dosežejo tega, potem nam Primorcem kmetijske zadruge bodo ne samo nič koristile, marveč škodovale v narodnem pogledu. To važno točko priporočamo v prevdarek vsem kmetovalcem in njih prijateljem, ter naj se po tem bodisi na shodih, bodisi po občinskih z as top ih izjavljajo za to, da se po vseh deželah z mešanim prebivalstvom ustanove po. narodnostih ločene deželne in okrajne zadruge. Take izjave bodo najbolja opora poslancem, kedar pride stvar na vrsto v državni zbornici. Na delo v prospeh kmetijstva in obrambo naše narodnosti. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar o jezikovnih naredbah. Zanimive so besede, katere je izgovoril cesar, ko je rekel pri vspr«jemu klubo-vih načelnikov baronu Dipauliju : „Ko bi bil jaz tega mnenji, da morejo jezikovne naredbe za Češko in Moravsko le količkaj škodovati nemškemu narodu, bi jih ne bil nikoli izdal. Toda jaz vem, da so le pretveza za druge namen«. Zato me veseli, da so se v«aj zastopniki katoliških, popolno nemških alpskih dežel pridružiti večini14. Te besede je cesar Nemcu govoril, ter jih je Dipauli razglasil s cesarjevim dovoljenjem. Avstrijski socijalni demokratje so imeli za Binkošti strankarski shod na Dunaju. — Shod je bil jako suhoparen, veseii so ga bili samo dr. Adler in drugi židovski voditelji, ker so jo za enkrat še po ceni odnesli ter bodo se še nadalje mastili ob delavskih žuljih. Socijalistična agitacija se po Ma- žarskem vedno bolj razširja, tako da je vladi že v veliko preglavico. Binkoštne-socijalističnega shoda v Budimpešti se je vdeiežilo celo ‘28 vseučilišnikov, izmed katerih bode enkrat 27 profesorjev, čudno je, da imajo ti gospodje svoja socialistična zborovanja kar na univerzi. — Pa tudi med kmeti se že prikazuje sad socijal. rovanja. V Elemeru se je pretekli teden vzdignilo 700 kmetov zoper židovskega najemnika Ig. Lowy-ja.v Bili so oboroženi z vilami in kosami. Štirje žandarji so streljali na upornike, 2 ubili in 7 težko ranili. Sedaj pa so kmetje planili na žandarje .in 2 grozovito zme-sarili z kosami. Vojaštvo je naredilo mir in 40 upornežev odpeljalo v zapor. Mnogo so temu krivi krivični gospodarji. Katoliško učiteljsko društvo za Češko se je ustanovilo. Društvu je vže pristopilo 110 učiteljev in 16 učiteljic. Novemu društvu želimo, da bi se krepko razirjalo ! In pri nas Slovencih ? Shod v Hebu. Vodje nemških kričačev so hoteli v Hebu prirediti veli-kansk shod, na katerem bi hujskali ljudstvo proti jezikovni naredbi. Vlada pa je shod prepovedala. Vsled tega so nemški kričači vso jezo utopili v — pivu. Vnanje države. Kralj siamski v Vatikanu. Pretekle dni vsprejel je Leon XIII kralja iz Siama v Vatikanu s častmi, kakor se navadno skazujejo vladarjem. Španjska ministerska kriza je ugodno rešena. Ostalo je dosedanje konservativno ministerstvo. 'Kraljica pa je naročila, da isto skrbi zi dru?ege poveljnika na Kubi. Grško - turška mirovna pogajanja. Kakor je razdvojenost evropskih vlad bila vzrok, da se je vnela vojska mej Grki in Turki, tako je sedaj ista razdvojenost kriva, da se toliko časa vrše brezvspešna pogajanja za mir. Nevo-šljivost mej Anglijo in Rusijo je prava voda na turški mlin. Turek bo sedaj mnogo več dobil, kakor se je v začetku mislilo. Grk pa mora premišljevati svoj nepremišljen korak ter gledati, kako turški vojaki liki kobilice pustošijo Tesalijo. Francoskega predsednika so hoteli ubiti. Ko se je peljal k dirki razpočila je v bližini cev, prirejena v bombo; vendar nihče ni bil ranjen. Napadovalca še niso vjeli. Nekega policaja je množica namesto napadnika prijela in ga tako pretepla da je nevarno bolan. V Belgiji prebivalstvo zahteva preosnovo vojaštva, tako, da bo moral vsak osebno zadostiti vojaški dolžnosti in da mu ne bo mogoče se odkupiti odkupiti se. Londonske slavnosti. Prihodnje dni slave Angleži velike slavnosti. Angleška kraljica Viktorija obhaja te dni šestdesetletnico svojega vladarstva. Ima veliko ljubezen do Anglije in neprestano skrb za blagor svojih podložnih. Njeno ime bo v zgodovini Angleške slovelo. Dopisi. Iz Črnič. — Neka leta že se smrt kaj rada spravlja na tukajšnje bogatinske hiše. Zadevala jih je po premožnosti od zgorej dol prav občutno. Bolkova, Lebanova, Pignatarijeva vedo dobro, kaj je žalost. Te dni je bila na vrsti četrta. Zaspala je v Gospodu še v krepkih letih gospa Marija Kosovelova, skrbna gospodinja, dobrotnica revežem, dobra kristijana. Pogreb je bil bliščoben. Vsaka hiša je v ta namen dobila lepo svečo. Tudi venci so se lesketali. Ne bom jih pa našteval. Moj namen je bolj, pohvalno omeniti tisti venec, katerega ni bilo. Namreč: najstarejši sin blage rajnke, gospod Valentin Kosovel, nadoti-cijal pri c. kr. finančnem uradu, je mesto yenca izročil deset forintov za tukajšnje vboge. Kakšen pomen naj imajo pa tudi venci pri pokopavanju odrašenih kristi-janov in pa še zlasti zakonskih ? Sveta cerkev nam tukaj z vsemi svojimi obredi in molitvami kliče v spomin le ojstro sodbo božjo, in milo kliče po božje vsmiljenje. Venec pa pomenja zmago in veselje. Kaj je mrlič zmagal ? Mar je zanesljivo že zmagal sodbo in šel v veselje? Ali pa ste morda veseli vi, da je zmagal življenje? — Le otroke pred sedmim letom pogrčba sv. cerkev z veseljem, in naroča nadevati jim cvetličen venec v znamnje njihove nedolžnosti in deviške čistosti. Zato se tudi deviškim odrašencem zkazuje takošno zmagoslavje. — So pa zaslepljenci na sveti, ki tajijo sodbo po smrti, in ki imajo devištvo za neipamet. In kedo ve, da niso te nove šege z venci prvi vpeljali prar taki potretnjaki ter nasprotniki cerkve Kristusove? — Nova šega je tudi, da se taki in taki vmikajo pogrebom svojih rajnkih. JP ra vi kristijaui pa hoče- jo biti svojcem prvi prijatelji ven do groba. Tak6 je storil čislani gospod Val. Kosovel v svoji pristni udanosti do preljube matere. Hvala mu za dar in vzgled! Iz Vrtojbe. Bog ve, ali se motimo ali —?! Zdi se, da bo šlo! Menim namreč slogo mej obema Vrtojbama, po kateri tako željno teže vsi, katerim vže preseda vedno kavsanje z obeh strani, bodi v obraz in na licu mesta ali za hrbtom v gostilnah itd. Naša nada pa se naslanja na mlajši rod, kateri se je jel v zadnjem času združevati: skupno hoditi in popevati narodne pesmi, kar prej ni bilo. Da so se mladenči z obeh Vrtojb zbližali, spoprijaznili in so sedaj prijatelji, utegne pač biti za bodočnost Vrtojbe velikega pomena... Ko postanejo gospodarji in bodo imeli uplivao besedo, bi se utegnilo vendarle urediti kako prijateljsko razmerje mej lepima vasema g. in d. Vrtojbo. V ta namen bi prav srčno želeli, da {bi se dnh celokupnosti mej mladenči še bolj krepil in utrjal, kar bi se najprej doseglo s skupnim pevskim društvom za mladeniče. Tako skupno pevsko društvo bodo ravno iz naznačenega namena podpirali vsi dobromisleči. Torej: na delo ! Iz Šentviške gore. Lepo se je letos vršil obljubljeni praznik naše fare v dan našega farnega patrona sv. Vida. Obiskali so, nas, kakor navadno čč. duhovniki v obilnem številu. Najbolj je pa povzdignila slovesnost cerkveni pevski zbor, ki je bil zelo močan — 24 pevcev. Prišli so namreč i cerkljanski pevci. Skupno z domačimi se je pele slavna, a težka maša Wittova. O kako mogočno, presunljivo se je razlegalo petje v cerkvi! »Kvišku srca“, kvišku, kjer ni žalosti, truda in solz, kjer je večua po„Jja, rajsko veselje, da tja nas vabi in kliče tako petje, kakoršno je bilo sv. Vida dan v farni cerkvi. Vam pa spoštovani pevci Gorski in Cerkljanski, kličem vz-spodbudno : vrlo naprej, prepevajte B >-gu in sebi v čast. Drugi naj iščejo svoje slave v razgrajanju, pijančevanju in drugih enakih lepih lastnostih, hribovci pa bodimo ponosni na svoje lepo petje ; saj z lepim petjem druži se tudi omika surovost pa gine. Prisrčna zahvala vsem pevceifl in pevkinjam, ki ste nas počastili se svojim obiskom in združeni z domačimi tako dostojno Boga in sebe častili in slavili. Da, le vrlo naprej Bogu in sebi v čast. Podbrdo. — 14 junija. — Od bin-koštne nedelje — do danes — imeli smo pri nas sv. misijon. — Vodil ga je ob-čeznaui gospod o. Frančišek Doljak. Vdeležili so se ga ne le „domačini" temveč cela „stara nemška fara“. — Tudi iz bližnjih Kranjskih župnij dohajalo je vsak dan ljudstvo poslušat gospode misijonarje. — Tako, da so vže prve dni, domači ljudje tožili: „Škoda — da je naša cerkev premajhna11. — V nedeljo pa, Jtoso ue-brojne množice dohajale odvsehstiani k sklepu, je ljudstva kar mergolelo po vasi. Vse hvale vredno bilo je ves čas — obnašanje domačih in tujih poslušalcev ; potrpeli so eden z drugim ; stisnili so se po hišah in v cerkvi, da je dobil vsak svoj „koričt?k za silo**. — Drage volje prišli so bližnji gg. duhovni misijonarjem v pomoč — in prekoračili smo število 1400 obhajancev. Za naše razmere gotovo izdatno število! Občinski svetovalci in drugi vplivni možje skrbeli so, da je vladal potrebni red in mir. — Ti možaki priredili so tudi iz lastnega nagiba, zvečer po sklepu sv. misijona preč. g. patrom primerno ovacijo. — Ko se je pozneje posebna de-putacija faranov -- poklonila gg. patrom, pohvalil je domači župnik svoje ljudstvo — rekoč: „Ni moja zasluga, če smo doživeli te srečne iu vesele dneve dušnega prenovljenja; temveč farani sami omislili so si iz lastnega nagiba sv. misijon. — Kakor hitro sem jim mogel povedati, da je mogoče vže letos sv. misijon imeti, lotili so se vplivni možje navdušeno priprav za ta namen; tekmovali so, kdo do več storil, več se potrudil. -Tem možem se imamo toraj zahvaliti — za to srečo. — Rad priznam hvaležnega srca njih zasluge in veseli me. da je Vsegamogočni njih trud blagoslovil; da so svoj blagi namen dosegli. — Srečna je naša fara v tem obziru; da, naši možje-voditelji niso ljudstvu v spodtiko; temveč ga z lepim izgledom vodijo. — In res! v vseh zadevah lep in spodbuden izgled dali so naši možaki — brez izjeme — tudi ob tej priložnosti. — Hvala in čast njim! Veliko požrtovalnost in gorečnost faranov videl je On, ki nad nami kraljuje, zato smemo upati — da bo po Nje- govi milosti — ta misijon obrodil obilni in stalen sad. Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. V Dragi je strahovit požar vpepelil 26 poslopij cerkev in novo šolo. — V nedeljo bodo blagoslovili zastavo pevskega društva „Lju-bljane". Tržaški Slovenci prirede ob tej priliki poseben vlak. — Sv. misijon bodo obhajali v Dobrničah; ob tej priliki odkrijejo spomenik misijonarju in š'iofu Baragi. — Posestnik Viktor Pajer se y ■ obesil, ko se mu je vsled pljučnice mešalo. Pazite na bolnike. — V Blokah je treščilo v zvonik podružnične cerkve ter ga na več krajih poškodovalo. — V Ljubljani osnujejo gospodinjsko šolo za revnejša dekleta obrtnikov in delavcev. — V Medvodah je Franc Strgar tako nesrečno padel raz voz, da je drugi dan vmrl- — Slaboumni J. Polajnar iz Sv. Katarine pri Tržiču si je z nožem prerezal vrat in trebuh, da je mrtev obležal. Na Štajerskem. Treščilo je v zvonik cerkve Sv. Vida v Hudini. Škode, je precej. — V Arclinu blizu Celja je nastal pretep med fanti. Martin Brglez jih je dobil toliko, da je v bolnišnici umrl. — Pri zidanju novega poštnega poslopja našli so zanimive, zelo stare rimske spomenike. — Dva dečka ustrelil le v Rištanju bliža Rajhenburga devetletni pastil', igraje se s gospodarjevo puško. Silen vihar in naliv je razsajal v kozjanskem okraju. Na Koroškem. Blizu Lukavc v zgornji Ziljski dolini so se prikazale divje zverine (volkovi ali medvedi), ki napravljajo med ovcami na planinah obilno škode. — Nemški „vereinshaus“ hočejo zidati Velikovčani. Samo tega jim je še treba, da bode tam nemška glorija popolna, ali kaj! ? — „Bauern-bund’* bode rogovilil dne 13. t. m. v Himelbergu, kjer iiiia svoji občni zbor, potem p& „bauerntag“. Poslanca Lemiš in Ei.-ele bodeta govorila o političnem položaju. Ali bodeta kmetom tudi pripovedovala, kako sta razgrajala v drž. zboru in pomagala zabijati denar ljudstva ? Več podružnic Ciril in Metodove družbe je priredilo sijajne shode. — Nemila smrt je zadnji čas pobrala več ro-(loljiibov-dnhovnikov. — V Ločah blizu Beljaka so pogorela pohištva trem posestnikom. V St. Vidu ob Glini je bil velik požar. Gorica. Kakor smo čuli od verodostojne strani, prijel je msgr. Bensa od papeževega nuncija na Dunaju vso cerkvenopravno škofovsko oblast izimši ordinacije in birmo vanj e. Sloveči župnik Kneipp je v petek zjutraj ob polu petih umrl. Velikemu dobrotniku človeštva večni mir in pokoj 1 Procesija sv. Rešujega Telesa vršila se je v Gorici ob krasnem vremenu. Pogrešali smo le našega preljublje-nega nadpastirja. Mesto njega je vodil procesijo stolni prošt msg. Jordan. ,.Sentinella" in procesija sv. Rešnjega Telesa. Goriško „budalo" jezeče se radi prepovedane tombole, vpraša, zakaj pa se ne prepove procesija sv. Reš. Telesa. Da uredniki „Sentinelle“ ne poj-mijo vzyišenosti te procesije radi verujemo ! To je vže skrajna profanacija staviti na jednako stopinjo procesijo s tombolo. Da ; da uredniki okolo „budala“ napravijo kmalu tombolo ! Iz Brd. Na praznik presv. Trojice sešli ste se dve procesiji pri M. B. na Vrhovlji. Prva je prišla iz Šmartnega okolo 7. ure. Opravilo in govor je imel č o. Oton iz Kostanjevice. Po maši je došla gradenska procesija, katejro je vodil domači vikarij č. g. And. Žnidarčič. Pri obeh sv. mašah smo čuli lepo ubrano petje, posebno so se odlikovali Gradenci. Ta lepa slovesnost se bo vsako leto obhajala na Vrhovlji. Iz Rifemberga prejeli smo daljši dopis. Radi pomanjkanja prostora priob-čino le glavne misli : Vže tako slovesni dan s procesijo bil je letos — še pomenljivejši. Šolski mladini ^mislilo je namreč županstvo s pripomočjo doneskov nekaterih rodoljubov — krasno zastavo. Blagoslovil je zastayo pred slovesnim obhodom preč. g- župnik, za kar mu srčna zahvala. V veliko veselje ljudstva se je zastava nosila, pri procesiji. Delo hvali — m$jxtre. Ročna dtla oskrbela je gdč. Arko. Vrlim Rifenberžanom : Slava t Procesija v Ločniku z običajno fslovensko propovedjo se je mirno ob krasnem vremena vršila. V Podpori je v petek konečno o-V.lobrila in pohvalila novo šolo na lice mesta došla komisija. „Cecilijansko društvo" je imelo hlanes v goriški nadškofiji občni zbor. O njem prihodnjič. V Št. Petru se je poročil Cerkvenik, g. Frančišek Černič z Justino Černičevo. G. Černič je jako marljiv ud in odbornik „Zveze“, zraven pa tudi jako delaven odbornik „Hranilnice in po- oulnice". Poročencema iz srca kličemo : mnoga leta!! Tombolo v Gorici je prepovedalo okrajno glavarstvo. Ples na Placuti je letos izostal vsled glavarstvene prepovedi. Tako so vsaj prebivalci Placute imeli mirno noč. Pravda Budin contra »Corriere", ki se je imela vršiti v saboto v Zadru je odložena. Slovenski napisi nad prodajalni->cami se vedno bolj pojavljajo. Tudi g. Mose je napravil slovenski napis. Tako je prav. Slovenci pokažite, kje so vaše prodajalnice ! Ob Sveto Goro se zopet zadira „Corriere“ od torka. Toži se mu še po preteklem stoletju, ko je bilo tam gori vse laško. Ali ni Sv. Gora na slovenskih tleh. Če so pa Slovenci na Sv. Gori, so vendar vsi zmožni tudi italijanskim romarjem vstreči. Nihče se dosedaj še ni pritožil. Odgovarjamo nekaterim čč. gg. na njih vprašanje, da-li se bomo dali vstrahovati z ozirom našo polemiko, da bodemo i naprej hodili pot odločnosti! Slobodni hočemo biti na vse strani, vezani samo po načelih krščanske pravice in krščanskega moštva ! Zavladaj — pravica na celej črti, — zavladal bo i mir!! Naša načela so načela I. slov. kat. i shoda! Iz tega pa ne sledi, da bi morali v jedno mer rohneti proti „Soči-i. Za to, da bi iz trte izvijal polemiko, pač ni bil ustanovljen Pr. L.! Boga hvalimo, da je Soča s sedajno svojo pisavo sama ustanovila mej Slovenci v Goriškej nekak modus vivendi. Če bi pa kedaj utegnila kršiti ali ršč. vero ali kršč. moralo, no tedaj ono mi prvi, kateri se bomo oglasili. Mi smo glede na Sočo slobodnih rok, prav tako kakor gledč na Eco ali na Corriere! Capito ? „Pr. List“ se je menda, kakor trde nekateri autorevoli, pregrešil zoper kršČ. ljubezen, ker je preveč napadal Eco ! Kolikor čujenio in smo se tudi sami prepričali, se nikjer ne trdi, da ne bi imel „Pr. L“, bistveno, stvarno prav, le način, oj ta naš način polemike je kriv! Gospoda! Po Vaši lastni sodbi še je „Pr. L"', pregrešil samo proti kršč. ljubezni: i/, tetra pa sledi, da se po Vaši lastni sodbi ni pregrešil niti proti kršč. resnici, (kršč. pravici), niti proti kršč. upanju. So pa neki listi, kateri so se pregrešili proti kršč. resnici: ker proti kršč. pravici in proti kršč. upanju našega ubogega naroda, kateri ves obupan išče tudi v narodnih zadevah jedino uteho v kišč. načelih, v naročju sv. matere kat. Cerkve ! — Kdor pa je kršil pravico, upanje, ta je kršil tudi kršč. ljubezen ! Ste uimeli ? J V Biljah vršila se je včeraj prelepa procesija ob 9. uri bila je slovesna sv. maša, katero je daroval vlč. g. dekan šempeterski, procesijo pa je vodil prečastiti monsignor Andrej Marušič. Med procesijo svirala je prvaška godba izključno same cerkvene komade. Domači pevci peli so med sv. mašo prav dobro Lavtižarjevo mašo „Ecce panis angelorum" popoludne pa lepe litanije Kothe-jeve. Po blagoslovu bila je domača zabava na dvorišču Jos. Nemec-a. Hranilnica in posojilnica v Bi- 51 j ali začela je poslovati dne 8. C m. in vrlo napreduje. Do sedaj je pristopilo zadrugi 80 udov. V 10 dneh imela je prometa 2000 gld. - Ljudje se za hranilnice jako zanimajo. Le naprej v vsaki •župniji mora se osnovati enak zavod. Dopisniku iz hribov Dopisov, kakor je bil iz hribov v predzadnji „So-■či," naš list ne prinaša. Sumničenj o posameznik osebah ne moremo objavljati, ■zato smo tudi Vaš dopis o gorskem trgovcu vrgli v koš. Potrudite se na drugi način dušičnega trgovca odvrniti od laških trgovcev, ako nima kake kljuke pri njih. Ne zamerite ! Kaj pa §e ? Goriškemu »budalu" je padlo v glavo, zahtevati večji vpliv mu-nicipija pri nastavljanju duhovnihov v 'Gorici. Srčna želja „Seutinelle* je naj-brže, da se imenujejo krivonosi Lu-aatto., Dbrfles e tutti quanti kon- sistorijalnimi svetniki. Tako daleč pa pač še nismo. Utonil je v Soči vojak tukajšnega polka, ko se je kopal. Trupla še niso vdobili. Na postaji je vmrl 22 letni mla- deneč iz Ogerskega. Vračal se iz S. Rema v domovino, a na goriški postaji se ga je lotila slabost in obstal je mrtev. Legalizovanje podpisov. Pravosodni minister je s posebno okrožnico opozoril vsa sodišča, da ne smejo siliti strank k notarjem, ako hočejo iste na sodišču legalizovati svoj podpis, marveč morajo brez prigovora storiti svojo dolžnost. — Tem potom si lju(lije zares prihranijo marsikak krajcar za nujniše potrebe Volitev v mestni svet Goriški je dokončana. Izvoljeni so možje po srcu židovsko-liberalne stranke. Umrl je v Šturji pri Ajdovščini g. Filip Schlegel. N. v. m. p. ! Izpred sodišča. Zatožen je bil hlapec Franc Fortunat. Po poti domov misleč da so Slovenci pozdravi: Živijo fantje ! Nasprotnika sla bila Lahona, ter sta ga vsled tega pretepla. Zatožen je bil hudodelstva žaganja; pretepalca sta bila pa zaslišana kot priči. Vendar je bil Fortunat oproščen, ker je dokazal, da ni nikogar izzival. V državno komisijo za pregledovanja zemljiškega davka je za Goriško pokličal finančni minister conte Panigai-a, ker se je grof Alfred Coronini odpovedal. Trst-Istra. Nadvojvoda Leopold Salvatorje v spremstvu 48 častnikov došel v Trst. Trgovski minister baron Glanz je bil v Trstu, kjer se je vdeležil slavnosti spuščenja v morje novega Lloydovega parnika „Trieste". Imenovanja pri pošti. Poštni oficijali so imenovani poštni azistentje : K. Unterkircher, L. Piik, Fr. vit. Res-mini, J. Gerdol, BI. Maggi, F. Stupac in Jož. Hvala za Trst; J. Velikonja za Gorico. Pogozdovanje Krasa Letošnjo spomlad so na Krasu posadili nad 2 809.000 gozdnih drevesc, katere je dala ljubljanska c. kr. gozdna drevesnica. O napadih v Skednju posebno lažnjivo poroča tržaški „Piccolo“. Vsemu so krivi Slovenci. To pa ni res i temu oporekajo celo tržaški nemški listi. Pretep je nastal vsled nastopa privandranih italijanskih delavcev, ki so ob polnih avstrijskih loncih postali preširni. Tržaški mestni svet in slov šola. Mestni svet je sklenil, da ne odpošlje odposlance^ v komisijo za ustanovitev slovenske šole. Kedaj bode pač državna oblast uklonila tržaško trmo. Delavske izgrede v Skednju je porabil tržaški mestni zbor v svoje politične namene. Mestni odbornik Venezian je dokazoval, da izgredi v Skednju so neko nadaljevanje nasilstev, katere uprizarjajo Slovani proti zatiranim Italijanom. Seveda je galerija hrupno odobravala njegov govor. Da, da neki tržaški tat je tudi enkrat, potem ko je ukradel, po ulici tekel in kričal: „Primite tatu, primite tat,u!“ Strašna nesreča se je dogodila v sredo blizu sv. Sobote pri Skednju. Kopali so zemljo, a hkratu se je utrgala zemlja in je zasula dva delavca. Po polurnem naporu so izkopali oba delavca, hudo razmersarjena, ter ju prepeljali v bolnišnico. Napadovalci slovenskih učiteljišč-nikoy ua parniku „Carli “ so bili obsojeni, in sicer na 10 in 8 mesecev. Izmed izgrednikov pa, ki so dne 6. aprila napadli gojence učiteljišča jih je bilo obsojenih 5. Pravica je Bogu in ljudem ljuba. Umor. Veliko senzacijo vzbuja na Bolgarskem umor lepe Ane Simon. Iznebiti se je je hotel Bojčev, ritmojster iz knežjega spremstva. Omamil jo je kloroformom ter s pomočjo Noveliča, policijskega načelnika v Plovdivu, potopil v reki Marici. Listi pripovedujejo, da je na knežjem dvoru bolgarskem precej gnjilega. Izvolitev dveh socijalnih demokratov v Galiciji. Socijalni demokratje v Galiciji so prejeli, kakor se poroča iz verodostojnih virov, z Angleškega 80.000 gld. in iz Belgije 30.000 gld. za volitve. In poleg tega je igral važno vlogo tudi judovski denar, kajti judje so bili povsodi pri volitvah na strani socijalnih demokratov kot njihovi voditelji, potem se ni čuditi, kako sta zmagala v Krakovu in Lvovu socijalna demokrata pri volitvi za državni zbor. Zdravnik in razbojnik. ..Denar sem, ali te ubijem", s temi besedami zastavil je pred kratkem r gorskem lesu hudobnež v pozni noči domov se vračajočega zdravnika. Ali zdravnika ne oblije kurja polt, marveč prav pošteno naklesti potepina in potem ide mirno domov. Doma mu povedo, da ga pričakuje človek, hudo tožeč, češ da jo je skupil pri nekem pretepu prav po nedolžnem. Bil je isti razbojnik, zdravnik se ga usmili kakor Samaritan in — ga odpusti v miru. Prava otroška ljubezen. Ko se vračal škof Edvard Pie 1. 1870 iz rimskega koncila, so ga v njegovi stolici Poitiers prav slovesno vsprejeli. Med zvonenjem in pokanjem topičev se je bliža! škof v sredi kanonikov in drugih duhovnikov svoji palači. Pred to je stala njegova mati, ki je s solzami v očeh opazovala svojega „ljubega prelata" kakor ga je navadno imenovala. Ko jo škof zagleda, ne zmeni se za svoje spremstvo temveč se vrže njej v naročje in jo objame. Vse to je storil iz otroške ljubezni, Kmalu po tem dogodku je obiskal general dotičnega mesta škofa, da bi z njim govoril. Mati odpre škofovo sobo ter tiho pravi: „Gospod, general hoče z Vami govoriti." Nobenega odgovora ne dobi na to. „Gospod, gospod", ponavlja nepotrpežljivo mati, „general Vas pričakuje!" Zopet nič odgovora. „Edvard, pridi vendar, general je tu!" Sedaj šele skoči škof ter hiti ves vesel in ginjen za materjo. S tem je hotel pokazati dobri sin. di je in ostane za svojo mater le »Edvard" ne pa „gospod". Vesten gostač. Neki hanoveranski list prinesel je sledeči inserat : Vsled pogodbe z mojim dosedanjim gospodarjem moram stanovanje glede na svojo izselitev zapustiti tako, v kakoršno sem pred tremi leti prišel. Da spolnim to določbo, kupim takoj 50 miši, 200 molov ter 200 stenic. Kaj vse si laška vlada dovoli v cerkvi. Kdor obišče preslavno mesto Rim — »glavo sveta"', kjer stoji nepremagljiva skala sv. cerkve — ne sme prezreti vsaj poglavitnih spomenikov starega Rima zlasti iz časa cesarja Avgusta, iz zlate dobe rimske zgodovine. Naj lepši in jako prvotno ohranjen je Panthe-on, od Avgustovega zeta Agrippa Jupitru na čast 1. 27 pred Kristusom sezidano svetišče. Oblika tega znamenitega tempelja je okrogla kupola, 43'/s metra visoka in toliko dolga v premerju, ki dobiva svitlobo skozi odprto votlino od zgoraj. (Kupola cerkve sv. Petra v Rimu ima od zgoraj vrh velikanske cerkve velikost tega svetišča). Leta 609 po Kristusu blagoslovil je Pantheon papež sv. Bonifacij IV. v katoliško cerkev — ter prenesel v njo mnogo mučeniških ostankov, radi česar se zdaj imenuje »cerkev Matere Božje pri mačenikih". Tudi pisec teh vrstic obiskal je Pantheon pretekli mesec in sicer 12. dnč ravno o poldne. Kakor se spodobi vernemu kristijanu — poiskal si je kakor sveti trije kralji po zvezdi — tako on po večni luči Najsvetejšega, pred katerim je opravil kratko molitev. Od altar-ja Najsvetejšega prišel je do Marijinega altarja, blizo katerega ga je zanimala vzidana spominska plošča, pod katero počiva truplo do zdaj neprekosenega slikarja Rafaela. — Od tu naprej v krogu vrstijo se drugi altarji in spomeniki imenitnih rajnkih. Ravno al-tarju Najsvetejšega nasproti zagleda se vže od daleč vlit grob — sarkofag — s zlatimi črkami: Vittorio Emanuele II, Padre della Patria, kjer leži po tem takem tisti, ki je papežu vzel Rim z državo vred, da je zverižil tako zvano »zedinjeno Italijo" (Italia unita, ma non compiuta — ker primanjkujejo če naše dežele in južno Tirolsko). Na najbolj vidnem kraju ob tem grobu zbodel ga je v oči velik venec s črkami »Trieste ed Istria". Pred grobom, ki je zelo visok, straži vladeu čuvaj civilno oblečen. Bil je poln svetinj in križcev pod frakom. Zraven njega pa je stojalo ali pult z veliko knjigo za vpisovanje in s pisalnimi potrebščinami pred katerimi je drug stražnik. Naš romar zagledavši oni venec, kima z glavo, kar se čudno zdi obema čuvajema. Na to vpraša nekako osorno, zakaj so bukve s črnilom v cerkvi, kjer je prostor za molitev. Na to mu odgovorita, da v tej cerk- vi je tako radi pripoznanja obstoječih laških razmer, za vdanost i. t. d. na kar pa romar ne molči ter pravi, da je prehodil že veliko sveta, pa da je povsod videl kako knjigo v sakristijah ne pa v cerkvah To je bil ogenj v strehi. Čuvaja zadereta glas, da na Laškem so take postave, da do zdaj ni še nihče ne od domačih ne od tujih kaj tacega o knjigah pripomnil, da so se celo mnogi du- hovniki v tisto spominsko knjigo vpisali itd. Takoj je bilo polno ljudi skupaj kakor na trgu. Na to vprašajo prav zapeljivo, naj romar pove, koga čuvata stražnika in laška postava na tem mestu. On jih je pa zavrnil, da kaj tacega ni treba ne vprašati ne odgovarjati, ker pove veliki napis na grobu vže pol ure daleč, kdo tukaj počiva. Taka in enaka vprašanja so mu stavljali, da bi ga vlo-vili. On pa se je držal trdo le one knjige, ki ne spadajo v cerkev, marveč v sakristijo. Sam je bil — in vsi zagrizeni Lahi proti njemu. V cerkvi se ni hotel pričkati. Zato so se vdrli vsi za njim ven na trg. Tukaj so se šele zbrali v četo, med njimi mnogo preoblečenih orožnikov. Iskali so iz njega kako razžale-nje ranjcega „Padre della Patria" ali kaj tacega, on pa je stanovitno preganjal tisto knjigo iz cerkve v sakristijo. Ker niso imeli postavnega vzroka, odje-njati so morali. Preotilečeu orožnik prosil ga je, d& bi ne zameril ter se mu je ponudil v varstvo pred razdraženim ljudstvom. Kako naj se Slovenci prekrižajo. Marsikje se je vdomačila tuja navada, da se spoznava ali trdi presveta Trojica s znamenjem svetega križa čez celi obraz in z izrečenimi ime.ii Božjih oseb. Tako pa nas ni učila (slovenska) mati. Vže katekizem ima t.a-le nauk: Križ delamo tako : prekrižamo z desnico čelo, usta in prsi rekoč : V imenu Boga Očeta -j-, in Sina f, in svetega Duha f Amen." Tako se tudi mašnik „vžegna- pri sv. Evangeliju. Če se tudi nekoliko dalje zamudi s trojnim kakor, le z enim križem, vendar je pomenljivejše in priklad-nejše. Držimo se zato svoje stare navade, če se imamo tudi v tem ločiti od drugih ! Ta slovenska navada vgaja tudi sv. očetu papežu. Ko so bili pretekli mesec zbrani nekateri romarji v imenitni sikstin-ski kapeli v Rimu iz pričakovali sv. očeta papeža, da bi pričo njih maševal, bilo mu je na obrazu brati veselje iu posebno zanimanje, ko je zapazil, N da, se nekdo blizo njega pp slovensko „žegnuje“. Ravno zadnja okrožnica: „Divihum illud munus" od 9. maja t. !. lepo govori tudi o presv. Trojici, katero pa mi vedno po slovensko spoznavati hočemo. Velika nesreča na železnici. Pri Derptu na Ruskem je skočil vlak iz tira ; 16 vagonov je bilo zdrobljenih. Ubitih je bilo 100 vojakov in dva častnika, 60 vojakov pa ranjenih. Vzrok nesreči je povodenj, katera je nastala vsled dolgotrajnega dežja. ltusko darilo našemu casarju. Avstrijsko-ogerska naselbina v Novgorodu bo poslala v kratkem deputacijo k našemu cesarju ter mu izročila v spomin na zadnji obisk Rusije krasno, a tudi originalno darilo. To darilo bo meter visoka ura v obliki gotskega stolpa, ki kaže ure, dneve in izpremembe lune. V-saki dan ob 12 uri po dnevi in ob 9. uri zvečer se odpro vratca na stolpu iu na balkoni prideta car Nikolaj II. in cesar Fran Josip I. s sijajnim spremstvom. Hkratu zasvira godba v uri rusko in potem avstrijsko himno. Podobi obeh vladarjev ostaneta kake 3 minute na verandi se sprehajati sem ter tja in se iz nova umakneta v stolp. To uro je napravil v Rusiji živeč Avstrijec. Laški berači so priznani kot jako nadležni, tako. da se lahko merijo z vsemi njih drugorodnimi tovariši. To se je posebno dobro pokazalo te dni, ko sto se mudila v Benetkah laški prestolonaslednik in njega soproga. Tekom treh dni sta dobila 1100 pismenih prošenj za podporo, po vrh so jih pa berači še nadlegovali, koder sta se pokazala. Nekateri berači so se z gondolami peljali za njima. Šest teh sitnih ljudij |e padlo v morje. Jeden berač pa je kar plaval za gondolo in vrgel vanjo svojo prošnjo ! Listnica vredništva: Vsem gg. dopisa- teljem, katerih spise smo danes morali odložiti* srčna hvala ! Zdi se nam, da bode treba list 5e — Mvetati., če ostanejo vsi naročniki in vsi gg. dopisniki zvesti in če nas list ne premine po treh mescih, kakor je nekje prerokovano! — Vederemo ! — f4&4- Meseca marca naročili smo pri gosp. Albertu Samassi c. kr. dvornemu zvonarju v Ljubljani tri nove zvonove, koje nam je v začetku junija postavil. Sicer že delo hvali mojstra, ali milo done.-i, zvonki, kakor srebro čist glas, kojega je znal le gosp. Samasaa našim zvonovom ubrati, nas je tako iznenadil, da si štejemo r sveto dolžnost tem potom izreči mu našo popolno zahvalo in ga vsakomur priporočati. T Gabrttici, dni 8. junija 1897. Za vse občinarj«: J. Žerjar J. Schlunder župan. vikar. Kdor želi imeti prav prijetne počitnice, ali morda ostati tudi čez zimo v enem narlepšili krajev goriške o-kolice ima na razpolago dvonadstropno hišo z preprijetno lego, z dvoriščem vrtom, i. t d. v Šempetru pri Gorici. Stanovanja oddaja pod jako ugodnimi pogoji. Andrej Bizjak velepos. v Šempetru. zastopnik tvrdke N. Schad Monakovo Vrtna ulica St. 24. priporoča slavnemu občinstvu bicikle reno-miranili tovaren Diir-kopp in rSwift" Steyr. Specialiteta „D i a n a 21“, izvrsten stroj, leliak tek. Ti izdelki se ne strašijo nikake konkurence. Lastna kolesarska šola se nahaja v Dreherje-vem salonu. Ed. Pavlin, v Grorici v Nunskih ulicah št. 10. nasproti gostilne „Belega Zajca* usoja priporočiti preč., duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencov, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic. Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje, Vse po najnižjih cenah Opozarjam tudi da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela. S v e č a r 4f s v Gorici, Solkanska cesta št. 9. priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne fiebelno - voščene sveče kih.j. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost teh sveč jamčim z 1000 kron. V Trstu ima zastop in zalogo mo-j'h sveč g. Iv. Lavrencich trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti, Piazza Piccola za palačo municipija v Trstu, ima v zalogi tudi sveče za pogrebe. (Saunig & gekleva glavna zaloga „Bambus" dvokoles iz graške tovarne in zaloga pušk. streljiva, šivalnih strojev itd. V nunsslii uliei št«. 1(5 Popravljalnica koles in iz deloval-nica žičnih blazin v nunski ulice št. 14. u Nova trgovina. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo prodajalnico manu-fakturnega blaga v ulici Duomo št. 13 poleg stolne cerkve. Prodajam po najni-žih cenah. P> Eojaki! obljubujoč Vam najboljšo postrežbo, se priporočam za obilen »bisk. Za odličnim spoštovanjem E. Šušteršič et C.o Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda naznanja da je otvorilo društveno zalogo briških vin v ulici Barzellini. V za,logi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. Za pristnost se jamči. (Anton (gon klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Prvi fotograftčni zavod v gosposki ulici št. 23, v hiši g1, dr. Lisjaka, priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Ivoifu, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 'd, 4. 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste namreč po % kila in od enega funta. v Gorici poleg škofije prevzame vsa v fotografi-čno stroko spadajoča dela. Neprekosljivo delo jamči. Cene poštene. Slamnike!! Vsakovrstne oblike, najnovejše mode, iz domače in tuje slame, izdeluje, popravlja, stafira in prodaje na drobno in debelo po najnižih cenah Ivan (Hribar v Ihanu p. Domžale. Na prodaj je nova hiša z vinogradom in vodnjakom v Vrtovinu radi družinskih nazmer. Cena je na obroke za 5 do 10 let bOO f. proti gotovemu plačilu 700 gl. Ima 3 sobe obokan hram in kuhnjo. Prav visoko je podstrešje, da se naredi še ena prostorna soba zgoraj. Kaj več pri uredništvu ali pri Janezu Kandus-u v Vrtovinu pošta: Črniče pri Gorici. H Zaloga dežnikov in solčnikov. Naznanilo. Na prodaj so stare nevezane knjige „Drnžbe sv- Mohora“ in nekaj drugih v prav dobrem stanu in po nizki ceni, pripravne za kako farno bu-kvarno. Več o tem se zve v našem uprav-ništvu. Nunske ulice št. 10. C. kr. priv. krojni aparati krojaški mojster in trgovec r Gorici na Travniku h. št,. 22 nižej loterije. Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifakturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi. Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsakaterega in sicer za možke obleke do 80 kr. naprej, za celo obleko (3’‘20 m.) od gld. 2.50 naprej. Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek ; odjemalcem blaga je prosto, si izgotoviti obleko tudi drugod. Razpošilja blago na vse Cena primerna. — Postrežba točna. J -liti1 pekovski mojster na Kornu v Gorici zvišuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje NAJNIŽE CENE „Janus Vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju ustanovljena 1. 1840. Zavod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom. V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo: 101 8(iO oseb s 130,760.000 gld. kapitala Jn 825.000 rente. Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld. Na premijah (bonus) se je povrnilo 1,994.000. gld. Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča. a.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseli vplačanih premij s 46/o obresti, ako bi poprej umrli (Tarif II. H:). b.) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedar je zavarovanec dosegel določeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. G.). Osrednja pisarna je na Dunaju I. . Wijiplingerstra'šse 30 (Janushof). Zastop za Primorsko in Kraujsko v Gorici, Via Ponte Isonzo. mms §M§sm srebrar v (§§$$Q$ ulica Jiorelli štev. 17. Priporoča se prečastiti duhovščini za izgotovljenje cerkvenih posod in orodja po na.inovejih uzorcili in najnižji ceni' kot: monštranc, kelihov, svečnikov, itd. itd. Stare reči popravim ter jih v ognju posre-brim in pozlatim. Da si zamorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se po želji preč. p. n. gospodov naročnikov slavijo prav ugodni plačilni pogoji. Strelovode iz bakra v ognju pozlačene najboljše iznajdbe kakor tudi vsakovrstno enako popravo in pozlačenje priporočam po najnižjih cenah Pošilja vsako blago dobro spravljeno ■in poštnine prosto. I < 03 >N1 LU cc t- o Q_ < CC GO O O v «» ae a e; h sred Semeniške ul ce proti Placuti na desni h. št. 10. 'Velika zaloga pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelki. Knjige; molitvene, šolske, vpisovalne i. t. d. .18M£ D*:ci<*«a n»;» a*. S V JEJ TE PODOBE. Tiskovine za duhovnije in županije. Tiskanje zasebnih tiskovin : računov, napisov i. t. d. Posetnice (vizitke) 100 navadnih 60 kr,; fmejih 70 kr. Pergamentni papir za maslo zavijati. Svilen papir in peresa za umetne cvetlice. Svetilko za veselice. Olepšava in papir za rakve (mrtvaške truge). Sindetikon, zlepi ubiti percelan, steklo i. t. d. Črnilniki, ravnila, svinčniki, ročniki, peresa, pečatni vosek, oblati, ploščice, pisala, gobe, radirke, tinta, prah za tinto itd. a m a o a z i jsl f v n o o DO 20 > -a o GO -i =0 m N« 00 J3» Trgovec z manufakturnim blagom ' v:. n IR Ufi v Flaštelu št- 8. leno zalogo volEoml in ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. moderno blago in perilo za vsaki stan, kot n. pr. za uradnike, učitelje, čč. duhovnike itd. -S •• •' t »' . ’ : ' ‘ ■ v - • • ., %efja zaloga \olncnih ali žiinnatili blazin za postelje, pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht i, t d. Vse po najnižji ceni.