Posamezne Številk*« Navadne Din t**—* ob nedeljah Din l*5(h .TABOR* fehajo vsak dan, ™XVCB nedelja «• premi kov, ob n. «« » datnmorn nasirdnicv« dne ter «um mesečno po poiti D 12'50. «U>o-zemolvo D 20-50. doatovljen na dom n 14*—• «» fatlfktmco Du» ‘auerAb p* Številke Navadne Din l*—, ob nedeljah Din l*50i milica ucoju UREDNIŠTVO aa aabaja v Uaik boe«, Jurčičeva aL M. <, L nadstropje, Telefon tntannk. it. 270. UPRAVA sa nahaja a Jančičevi aliet a A pritličje, dna« Talo-(on a. 2A ~ SHS pnltMČeimvol račun »a«, U.7B7. Na naročila kres daaarja aa na Rokopisi aa aa vračajo Leto: V. Maribor, torek 8. januarja 1924. Številka: 6. Indolenca od danes. (Dopis izven: uredništva.) Pred 15. leti so se štajerski Slovcuci potegovali za prvo svojo meščansko šolo, katero bi naj dovolil graški deželni zbor. V svoji narodni požrtvovalnosti je tekmovala tržka občina Žalec z o bčine mi celega okoliša, denarnimi zavodi in z zasobniki, ki so vlagali po svojem poslancu neštevilne izjave v dokaS, da bode za šolo na razpolago primerno poslopje in za učitelje in dijake zadostno število primernih .stanovanj. Tako visoko je Žalec cenil pred 15. meti pridobitev skromne strokovne šole. Po našem osvobojenjn je jugoslovcn-ski narod po ovojih poslancih v narodni skupščini sprejel zakon o organizaciji uprave in sodstva ter je naklonil mestu Mariboru silno važno ulogo sedeža pokrajinske uprave z vsemi dotičnimi uradi-javne uprave in samouprave, mestu Celju pa najvišjo instanco v upravi slovenskih pokrajin, upravno sodišče. Ko se danes vprašujemo, ali je prišla ■nad naš narod mesto nekdanje navdušenosti in požrtvovalnosti indolenca, vidimo zaslepljenost v Mariboru in Celju, ki ne vidita, da se taka prilika, kakor jo ponujajo tema mestoma od narodne skupščine sklenjeni zakoni, naključi kakemu kraja kvečjemu vsako stoletje enkrat. Ti dve mesti ne izpr e vidita, da ima Ljubljana toliko več ppžrtvovainosti, da se dosedaj ni čul niti en glas, naj bi se do-tiči uradniški aparat kar najprej prenesel v Celje in Maribor, akoravno je stanovanjsko vprašanje tudi v Ljubljani zelo pereče. V Celju pa funkcijomra upravno sodišče, h kateremu se dnevno vozijo člani sodišča iz Ljubljane, Konjic in dragih taest, ker jim Celje ni spravilo stanovanj. Ko je biil prod mesecem dni v Celju minister za konstitnanto Marko Trifkovic zaradi precenitve škode po zadnji poplavi Savinje, je vprašal mestnega župa-pa, ali mu je znano, da namerava vlada premostiti upravno sodišče iz Celja zaradi pomankanja stanovanj. Prestrašenemu županu je minister končno vendar objasnil, da on v^ame sklenjene zakone bolj resno in da ne misli na preselitev sodišča, ker so zakoni zato sklepajo, da se dejanski izvajajo. Če bode prišel prihodnjič v Maribor minister za notranjo zadeve, ki je baje te dni odredil strogo likvidacijo pokrajinskih uprav in1 prenos agend pokrajinske uprave v Maribor, bi se utegnilo v danih razmerah zgoditi podobno, da bi se (ha Mariborčane stavilo vprašanje, ali znajo ceniti novo pridobitev s tem, da napnejo vse sile zaradi potrebnih stanovanj za uradnike oblasti. Drugo vprašanje se tiče uradnikov, ki pridejo za poslovanje v oblasti v poštev in želijo, da se zgodi nek čudež, da bi lahko naprej v Ljubljani prebivali. Slabe plače uradnikov so sicer neprijetna stvar, toda tudi o redukciji uradniki ne slišijo radi. Toda življenje naroda je večja sila nego neodločnost onih, ki ne vodijo o interesih tbaroda v prvi vrsti računa. Mislim, da bi morala indolenca z ozirom n« neštevilo (nerešenih vlog v bodočnosti izginiti in da bi se moral narod zavedati, da se tudi glede Maribora in Celja zakoni Sklepajo, da se izvršujejo, če bi za to danes ne bilo Več potrebno navdušenosti in požrtvovalnosti, kakor jo je pokazal Žalec ob usta-tnovitv.i meščanske šole, bi bilo pričakovati, da bo spoznanje lastnega interesa tudi Maribor in Celje pripravilo k žrt-ivam, da si zasigurata neizmerno važno institucijo. Prilika se ponuja morda vsakih sto lot enkrat. Zgodovina pa bode o-trtor i-todnfk ned današnjo generacijo. vD->- V Češkoslovaški poslanik o konferenci Male antante. Beograd, 7. januarja. Češkoslovaški poslanik g. Jan Šeba je izjavil napram uredniku »Vremena« o konferenci Male antante med drugim sledeče: Konferenca je bila določena že v Sinaj! in jo je smatrati za reden sestanek državnikov Male antante. Na programu, ki ga jo v glavnem sestavil g. Ninčič, se nahaja dolga vrsta vprašanj, tičočih se splošne evropske politike, prav posebno pa vprašanj, ki so v zvezi s posojilom, ki bi ga naj dobila Madžarska. V zadnjem vprašanju je stališče Male antante tem večjega pomena, ker bo kmalu padla v Londonu odločitev. G. Šeba je nadalje povdaril, da se vlada kraljevina SHS trudi, da bi dala posvetovanjem kar najslavnostnejši značaj. Ob tom času bi se imela vršiti v Beogradu tudi konferenca arhivarjev-stroknv-njakov iz vseh dežel Male antante. Prav posebno važnost bo imela razprava o j gospodarskem sodelovanju Male antante. G. Šeba je dejal h koncu: Češkoslovaška republika nima direktnih interesov na balkanski politiki, promatra pa vse ■ balkanske zadeve skozi beograjsko prizmo. Velike ovacije VenizeSosu v Atenah. »Venizelos predsednik grškega parlamenta. Atene, 5. januarja. Ko je VenizeioS ulicah večtisočglava množica in mu pri-kala v okolici parlamenta In v bližnjih ulicah večtisočglavna množica in mu prirejala navdušene ovacije. Ko si je vsodol na svoj poslanski sedež, so vsi poslanci vstali in z galerijo vred vzklikali Veni-zelosu na čast. Ko je polagal prisego, so se ovacije ponovile. Takoj nato je zbornica pristopila k volitvam predsedstva. Venizelos je bil z ogromno večino izvoljen. Povodom Venizelosovega povratka piše Eleftheron Vima: Venizelos bo smatral, kakor da se kralj nahaja na dopustu. Ljudsko glasovanje se bo izreklo za dianstijo, se bo lahko kralj povrnil, če se za republiko. Če se ljudstvo izreče za dnastijo, se bo lahko kralj povrnil; če se izjavi le za kraljevino, bo izvoljen nov kralj. Ako pa se ljudstvo odloči za re- publiko, bo Narodna skupščina uredila novo državno obliko. Pričakujejo, da bo Venizelos prevzel vsaj portfeuille zunanjega ministra, če bo že definitivno odklonil ministrsko predsedstvo. Atene, 7. jaH. Vesti o volitvi predsednika narodne skupščine si nasprotujejo. Ena pravi, da je volitev odgodena za 6 dni, druga pa potrjuje izvolitev Venlzelosa za predsednika. Atene, 7. jan. Javljajo, da je bil Venizelos z 354 od 385 glasov izvoljen za predsednika skupščine. Venizelos se med glasovanjem ni počutil dobro in je zapustil dvorano. Atene, 7. jan. Listi javljajo, da se jo Venizelos že izjavil, da prevzame v kabinetu Rusosa, voditelja republikanskih liberalcev, portfelj za zunanje zadeve. Bolgarsko sobranje sprejelo zakon o zaščiti države. Sofija, 6. jan. V današnji seji sobranja je bil sprejet zakon o zaščiti države v tretjem branju. Po tem zakonu so prepovedane vse organizacije, ki vzpodbujajo k nasilnostim v svrho spremembe državne oblike ali nasilnosti same izvajajo. TJstanovnike oziroma člane takih organizacij se lahko obsedi do 15 let prisilnega dela in na globo do eiiega milijona levov. Za gotove slučaje je predpisana tudi smrtna kazen. Sobranje je tudi v drugem branju sprejelo zakon o amnestiji za one osebe, ki so se udeležile agrarno-komunisličnega puča v septemb. 1923. VEDNO NOVI SNEŽNI ZAMETI. ! Beograd, 7. jan. Iz vseh delov drža-« ve prihajajo poročila o novih velikih! snežnih zametih in nesrečah. V Sarajevu so morali ustaviti cestni promet. V Črni gori je sploh ves promet ustavljen. V o-krugu Paljica je patrulja (kaplar im dva vojaka) obtičala v snegu in zmrznila. Pri Skoplju so našli zmrzlega oroži niškega stražmeštra in enega Rusa. -D- RAZKa; L MED SRBSKIMI ZEMLJO-RADNIKI. Beograd, 7. jan. V Šibnici pri Soboti se je stvorila skupina dieidentov, srbske zemljoradniške stranke, ki si je izvolila tudi svoj glavni odbor. Disidenti, ki se imenujejo »narodna demokratska zemljoradniška stranka«, napovedujejo oster boj srbski stranici, ki stoji pod vodstvom Lapiča in Jovanoviča, Predsednikom glavnega odbora je izvoljen Gjokifi. —O— PRED KONFERENCO MALE j ANTANTE. Beograd, 7. jan. Ministerijalni tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Stani kovič se pelje do meje dr. Benešu naproti, min. tajnik Čioevan pa rumunska-mu ministru za zunanje zadeve Duoi. J DOLOČITEV NOVE MEJE PRI ŽOM-BOLJL Beograd, 7. jan. Od petka sem' je V Velikem Bečkereku jugoslovansko« rumunska razmejitvena komisija, ki! prt« čne 10. tm. z določitvo nove meje pri Žombolji. PESNIK ALEKSA ŠANTIČ UMIRAL Beograd, 7. jan. Kakor poročajo i* Mostara, leži slavni pesnik Aleksa ŠanS-tič brez zavesti ini umira. Pesnik je ohromel na vsem telesu in! si tudi brane ni mogel več dajati sami v usta. Politične vesti. * Revizija volilnega zakona? Vlada tu-intam vendarle misli tudi na slovenske pokrajine, pa vedno le v kombinaciji s koristjo radikalne stranko. Ker se — kakor izgloda — resno bavi z bodočimi volitvami, razmišlja tudi o .e vizi ji volilnega reda. Med drugimi zasnovami namerava baje izpremeniti dosjJanja volima okrožja, tako, da bi Pr°kmu*je tvorbo posebno volilno okrožje. Tu bi eventuelno initl kak radikalni prvak izg.ol ;«i mandat. Nadalje je g. Paši d mnenja, Ja bi bilo treba zopet uvesti kvalificira,ue kandidate * Pred demisljo vojnega ministra. Ne- razj.eloženje, ki je zavladalo v radikal-s k c rn klubu proti vojnemu ministra z beg znane afere nabave pušk, bo prisililo generala Pešiča k definitivni ostavki Kut naslednike navajajo imena generalov Ter-/,'ča, Tueakoviča in Kostijo, Program konferenc Male antanto v Beogradu. Konferenca državnikov Male ai.t4.nte se prične dne 9. januarja in traju do 12. januarja. Na programu so razen sej tudi razni sprejemi, slovesne £ car e j e ■'^jfeuge prireditve.. * Italija se pogaja z Zanello. Med Za-T n-ello in italijansko vlado se baje vrše1 neoricielna pogajanj za Reko. »talija do- j slej ni hotela niti slišati o Zi.ielli; vzrok' preobrata leži-bržkone v Zanelli, ki so ga rarečarali neuspehi jugosl »v. vlade v re-škem vprašanju. Naša vlada zatrjuje, da bi sporazum med Zanello in Italijo iz-rva' nove komplikacije. # Sporazum med Francijo in Vatikanom. Te dni je bil po dolgotrajnih pogajali jih podpisan sporazum med Francijo in Vatikanom. Z njim je urejeno stal išče katoliške cerkve v Franciji. Obenem je prenehalo stanje, ki ga je uvedla Francija pod vplivom kulturnega boja. Zanimivo je, da bo sporazum ratificiral eni Millerand, ki je bil svojčas eden najvne-tejšh bojevnikov za ločitev cerkve od države. * Priprave za delavsko vlado ? Angliji. Ker se je sporazum med libcrmci in kon-HvVat-ivcl definitivno izja' v/tl, ie pričakovati skorajšnjega odst bo a Balllviuove v ie de. Novo vlado bo sesuivi'. volitiij Labour partiy Maedonald. Delavska vlada bt takoj izvedla nekafca -3 rtu j n e slu-ni 't reforme, na jesen pa bo razpisala a a . voiiive. BORZA. C u r i h, 7. januarja. (Izv.) Predborza. Pariz 28.25, Beograd 6.50, London 24.68, Praga 16.65, Milan 24.70, Newyork 574, Dunaj 0.008070, Budimpešta 0.03. Borza v Zagrebu radi pravoslavnih praznikov danes ni poslovala. ,;.j| Dnevna kronika. — Za likvidatorja pokrajinske uprav* v Ljubljani je glasom novejših poročil iz Ljubljane določen dvorni svetnik Kre- menšek. — f Anton grof Pace. Na Dunaju je 28. dec. umrl v starosti 73 let Anton grof Pace, bivši politični uradnik pod Avstrijo na Kranjskem, pozneje deželni predsednik v Bukovini in nazadnje sekcijski načelnik v notranjem ministrstva na Dunaju. Grof Pace je znan kot najboljši prevajalec našega Prešerna. — Železniška nesreča v Ljutomeru. V. potek zjutraj sta skočila pri Ljutomeru dva voza jutranjega vlaka iz tira, Škode ni bilo. Tudi ponesrečil se ni nihče. Vlak je imel radi tega 2-urno zamudo. — Protest Gornjo Radgone zoper premestitev uradov. Ker namerava pokrajinska uprava premestiti dižavne urade, kot ekspoziture okrajnega .glavarstva, davkarije itd. iz Gornje Radgone v Ljutomer, se je vršil na novega leta dan v. Gornji Radgoni velik protestni shod, na katerem je bilo sprejetih več resolucij., Protestu sta se pridružila tudi občinski s-*;®* in. obredni zasto«*.. » Beležke. %Gl&s svobode« o našem Kovinarstvu. tStjepan Radič — srbskega pokolenja? — A vstrijaki. — Prva volilna lastavica. I V ameriškem »Glasu svobode« je ob-3 a vil neki F. O. čevljarsko pisani članek: »Novinarstvo v Sloveniji«. Tu hvali na vso sapo socialističen tisk, vse drugo pa 'čevlje v nič. Tudi ob naš list se je obregnil z opazko, ki kaže piščevo zadrego: nekaj moram povedati, pa ne vem kaj. Mi bi lahko dokazali »Glasu svobode«, da plonka iz »Tabora« in iz drugih »buržo-asklh« listov cele članke in feljtone, ne da bi navajal vir. Socijalist, ki se vadi pisati v ameriškem »Glasu svobode«, bržkone dobi honorar v dolarjih, neprostovoljni člankarji in podlistkarji v »Glasu svobode« pa ne dobe niti počene .pare. * Hrvatski pisatelj Avgust Cesarec piše v zadnji številki komunistične »Književne republike«, da je Radie srbskega pokolenja. Tako bi si res lahko razložili Radičevo besno mržnjo do Srbov. Kajti — od poturice goreg Turka neima! i « V Severni Ameriki živi znatno število Jugoslovenov, ki se nočejo priznati za 'Jugoslovane, ampak se še vedno smatra-30 za Avstrijce, goječ zvestobo »prevzvi-šeni habsburški hiši«. Zategadelj se danes po izseljeniškem zakonu ne more izseliti v Zedinjene države več kot 6400 Jugoslovanov na leto, kar pomeni 3 odstotke od Števila deklariranih Jugoslovanov po statistiki iz 1. 1920. Zato pa se lahko iz Avstrije doseli 18.000 ljudi na leto, ker ee je največji del Jugoslovanov pri štetju vpisal za Avstrijce. Tako živi v Ameriki 600.000 Avstrijcev, od katerih najmanj štiri petine spadajo v Jugoslavijo. Nedavno so ti »avstrijaki« priredili v Kaliforniji veliko slavnost v znamenju črnožoltih zastav. Pri slavnosti so sodelovali rojaki, ki se štejejo k boljševikom in Vsi tisti, ki stoje pod vodstvom dr. Kež-fmana, Radičevega emiisarja v Ameriki in ki pošiljajo Radiču dolarje za njegovo akcijo, Crnožolta zastava je še vedno »ta prava« vseh republikancev »mivotvorne i covjeoanske« sorte. | * 1 Iz hiše čdike Baje je zletela jurva volil-Ina lastovica. G. Pašič je namreč začel idelati hudo silo z novim tiskovnim zakonom. To je najzanesljivejše znamenje, da bodo v bližnjem času volitve. Lahko st mislimo, da pod samoradikalsko vlado tod mogoča volilna »svoboda«, če ni vpeljana tej enaka tiskovna »svobeda«. Mudi se jam, kajti čas j« kratek in ne vedo ne dneva ne ure; Pnagajti llrltl sokolski tiski H———————I Profesorju Beraniču v spomin. P1 Nikdar ed ne bi mislil, da bom pisal prvo po smrtnico enemu najmlajših svojih učiteljev — blagopokojnemu prof. iMartimu Beraniču. Dasi je bila njegova bolezen zavratna in je neprestano glodala na njem, vendar ga je le redko prikle-toila na bolniško postelj. Bilo je v njem preveč odpora, življenske sile, borbeno-ki ni dopuščala, da bi omagal njegov torganlrem in pokopal tudi duha, vedno nemirnega in1 snujočega. Bil je prof. Beranič samonikla natura, toaaprta z družabno moralo, zakrknjena tarna vase. Na ustnicah mu je igral vedimo sarkastičen smehljaj. Ironija je ležala ha njegovem licu, ki ga je kazal svetu, kakor da je prikrival bogastvo svoje duše in zrl s prezirom na udarce usode, ki tom niso prizanašali. Toda sredi svojih točencev je pogosto oživel v neobičajnem »anosu ih nam govoril z nekimi mladost-jni-m ognjem. Lepa so bili trenutki, ko se nenadoma iztrgal iz svoje zakrknjenosti Ih has vodil po tihih katakombah .neto. Sedel je med nias in mi smo se zgr-SdH iMi njega v krogu. V w—^■* ivtodala grobna tišina. T‘~h:.v • . > 1 spoštljivo vero, Nil, *»ladnih moralnih' --Vin v Inted Biaa preb';v.-. Dopisi. Iz. Rogatca. Tu smo tudi letos obhajali S! restavraciji g. Brezinšeka lep Silvestrov večer, katerega je priredila Čitalnica. Tako lepe zabave že ni bilo delj časa v Rogatcu. Od starega leta se je po-sitvil vedno agilni društveni tajnik g. Korošec in1 izrekel novoletno voščilo vstra prijateljem omenjenega kulturnega ognjišča. — Mladi in stari pa sc rajali ob prijetnih zvokih šmarsaih tamburašev do jutranje zarje. Slično prijetnih prireditev se nadejamo še več, do-k'er bo vodstvo v spretnih rokah nadvse požrtvovalnega predsednika g. Piriha. Tistih par zagrizenih nemškutarjev pa je prav klaverno silvestrovalo v nemškutarjem naklonjeni gostilni Wutholen (prav: Butolen). Vuzenica. Zopet sta šla dva »velepomembna« dogodka mimo nas, ko da ni bilo nič. Sredo 2. jan. je imel posl. Pušenjak pri Lobenweinu shod SLS zaupnikov za marenberški okraj. Bilo ni nobene debate, nič interpelacij ali polemik, ovčice so poslušale svojega pastirja, kakor smo to že sploh vajeni pri naših »o-mejenih« političarjih. Vse pa le kaže, da onega navdušenja za SLS-stvar ni več, ki je bilo. — In drugi: Izgubili smo r.a staro leto eno dušico, po kateri pa^ nismo pretočili preveč solz, to je tovariša socija O r o s 1 a. Odšel je v Guštan j kot občinski tajnik. Nu, kako bo s tajništvom, ne vem, ker dečko še pošteno slovenski govoriti ne zna, — kako pa naj uraduje! Opozoril bi faktorje guštanjske, ki imajo kaj govoriti pri stvari, da se malo pozanimajo za občinsko delo novega tajnika. Celjske vesti. Kuluk v Celju. Na poziv mestnega magistrata, naj se kuluku podvrženi davkoplačevalci javijo do določenega termina pri mestnem uradu, ker se bo sicer smatralo, da hočejo dela vršiti osebno, se je oglasilo samo 70 oseb. Kako srečni časi 6e nam obetajo, ko bo celjsko meščanstvo tudi s krampom in motiko vršilo svoje državljanske dolžnosti. Celjskim hišnim posestnikom v svarilo. Radi hudega mraza je sedaj velika nevarnost, da se zgodijo na pešpotih pred hišami večje nesreče, ako hišni posestniki ne bodo skrbeli za redno snaženje in posipanje trotoarjev. V soboto 5. trn. je oadla pred kavarno Prešeren neka kmetica, da se je onesvestila. Za take poškodbe je odgovoren hišni posestnik, pravde so pa danes zelo drage. Tudi varnostni organi se opozarjajo na ta nedostatek. Celjska električna razsvetljava je zopet odrekla. To pot je pregorel eden od dveh glavnih transformatorjev pri We-stenu vsled že dolgo časa trajajočega preobteženega omrežja. V petek zvečer je nastala naenkrat po celem mostu te- znaČilnimi potezami in' otvoril diskusijo o njem. Vsi smo si belili glave, se razvnemali, debatirali vse vprek. Profesor Beranič pa je s toplo besedo in' sugestivnim nastopom podžigal našo ognjevitost in jo s spretno roko vodil v pravih mejah. Take ure so nam bale prava dušna hrana in še dolgo potem’ smo razglabljali o njih in se navduševali. Govoril je vselej v plastični, izklesani slovenščini. Iskal je rad lepih, krepkih besedi. Mnogokrat smo brskali z združenimi močmi za kakim pristnim’, prijetno donečim izrazom. Na videz je bil prof. Beranič rezek. Napravil je nate skoraj neprijazen vtis. Toda 'njegovo jedro je bilo mehko. Za študente je imel dobro srce. Rad je pomagal siromakom, saj je v dijaških letih sam okusil pomanjkanje, in če ni mogel najti drugega izhoda, pa je segel v lasten žep in ni skoparil s svojimi skromnimi dohodki. Hinavščine in lažf ni trpeT. Kdor je bil možak, da je svoje napake tudi sam priznal, tega je cenil j« odlikoval. Slabiče in licemerce pa je rad ožigosal a fino ironijo. Resnico iH poštenje je zahteval vselej od nas. Saj je bilo to v skladu z njegovimi lastnimi priprdčanjem’, ki ga je hotel vtisniti tudi nam’. — Bil je izvrsten značajev, hitro te je proniknil1 r-H'skoraji vodu- —*>--> objek-•’ " - ' -Vn. y ' mK ma. Do Sobote zvečer se je sicer posrečilo prenesti vso napeljavo na ostali transformator, ki pa bo funkcijoniral samo pri najvočjem štedenju. Mestni magistrat razglaša vsled tega, da bo pregoreli transformator v približno 14 d n; h popravljen. Za ta čas stopijo za kouzum v veljavo sledeče odredbe: Obratovanje z motorji je do preklica najstrožja prepovedano. V javnih in zasebnih lokalih, v katerih je instaliran plin, se sme uporabljati samo plin. Uporaba elektr. toka je dovoljena samo za razsvetljavo. V stanovanjih do dveh sob sme istočasno goreti samo po ena žarnica, v večjih stanovanjih pa po dve, ki ne smeta presegati skupaj 50 sveč. Primerno je omejen na minimum konzum elektr. toka tudi po javnih lokalih, trgovinah in denarnih zavodih. Celje v pustnem času. V letošnjem letu je odprla Terpsihora prvič svoja vrata dvema prireditvama, ki sta se vrš.li dne 5- tm. Dijaški zaključni venček v korist Dijaški kuhinji se je vršil ob skromni udeležbi v Narodnem domu, o je bil potek tem lepši in prisrčnejši. V hotilu Union je pod pokroviteljstvom g. vladnega svetnika dr. Žužeka priredila s vi, j plesni večer celjska policija, ki je bil še p:ecej dobro obiskan. Tudi za električno razsvetljavo, ki je po mestu odrekla, se je tu od privatne strani preskrb«1 o. Cisti deb'ček je namenjen za onemogle šoto-variše, vdove in sirote. JDS. Zaupni sestanek na Pragerskem V nedeljo 6. tm. zvečer je bdi dokaz, da tudi v tem delu našega okraja ideja demokratske stranke ni brez tal, dasi tam še nikdar mi imela shoda. Po daljšem raz-motrivanju krajevnih razmer se je sklenilo prirediti v začetku februarja širši sestanek zaupnikov za Zg. in Sp. Polskavo, sredi februarja pa javni shod na Sp. Polskavi. Shod v Ceršaku v nedeljo 6. tm je bil vkljub hudemu mrazu lepo obiskan. Navzočih je bilo tudi nekaj pristašev SLS. Predsedoval je g. Karel Herzog, oblastni tajnik Špindler je pa v daljšem govoru objasnil politični položaj in razmere v državi ter orisal naloge naših strankinih organizacij v očigled volitvam, ki so letos na vidiku. Po shodu so zlasti zastopniki delavske »Unije« prišli z raznimi željami glede razmer v tovarni. Strankino načelstvo bo skušalo doseči remeduro. Kultura in umetnost x Mladinske igre in druga gledališka vprašanja. K notici z dne 30. decembra »Upravi gledališča in kina« smo prejeli sledeči dopis: Nerazveseljiva resnica je, da za pravo razvedrilo naših malčkov v Mariboru ni niti najmanj preskrbljeno. Ne smemo pričakovati, da bo izšla za to kedaj pokazal njegovo pravo lice v ogledalu svoje kritike. Ni pa storil tega na način, da bi te osmešil pred drugimi — zgodilo se je to pač redko, če je hotel komu prav krepko pokaditi pod nos — zadel pa je navadno v živo in marsikoga obrnil na boljšo pot. To je bila njegova posebnost, da te je znal zagrabiti s privlačno silo in te z živahnim tempom pognati naprej, kvišku. Kakor je bi izvrsten in podkovan šolnik, smo ga vendar cenili mnogo bolj, ker nam je bil dobrohoten vodnik in prijatelj. Dragi učitelj moj! Ko sem Te videi zadnjikrat, si se mi zdel izmučen in re-signiran. Nič več ni bilo onih ostrih potez na Tvojem bledem, upaism licu, ni Ti več igral oni demonski smeh okoli u-sten. Ali Te je davila zlokobna slutnja, ali si bridko občutil železen zakon prirode, da boš moral kmalu leči k večnemu počitku! In nas vse, ki si nam bil kedaj učitelj in vodnik, si presenetil in razžalostil s svojim naglim odhodom. Sredi ostre, neizprosne zime si nas zapustil in nimamo cvetja, da ga potrosimo na Tvojo Svežo gomilo. Pa čemu cvetja, naša hvaležna srca se udauo klanjajo Tvojim manom, saj brl si nam dober učitelj in iskren prijatelj. Pokoj Tvoji duši, večia Slava Tvojemu spominu! Ciril Špindler. iniciativa od obeh tukajšnjih kinov, čudimo pa se, da se naše gledališče bolj ne pobriga za otroške igre. Kmalu bomo že sredi gledališke sezone, pa ni bilo niti ene otroške predstave. Potrebno bi bilo, da bi si tudi Maribor po primeru Ljubljano omislil marijonetno gledališče, kjer bodo tudi naši malčki našli najlepše razvedrilo. Seveda je letos za ustanovitev, marijonetnega gledališča že prekasno, vendar bi bilo dobro poskrbeti, da bi se ta ideja v prid in blagor naših malčkov uresničila vsaj v sezoni 1924-25. — Priobčujemo kot glas iz občinstva. Kolikor smo poučeni, pripravlja naše gledališče razen mladini primerne opere »Janko in Metka« tudi Milčinskega narodno pravljico »Mogočni prstan«, ki je namenjena mladini in odraslim. Zadnjič smo objavili zahtevo abonentov, da naj se jih ne prikrajša za »Lumpacija-vagabunda«. Iz vseh podobnih »glasov iz občinstva« veje nekak antagonizem do resne drame. U« videvamo v polni meri potrebo, da se mora gledališka uprava ozirati na želje občinstva; sami ji pr,iporočamo, da naj zlasti nedeljske popoldanske predstave posveča mladini. Nikakor pa ne gre, da bi se Talijin hram ponižal na kabaret ali otroško zabavišče. Razen smeha in zabave obstoje pač tudi umetniški užitki! Ne uvidimo potrebe, da bi morala drama vedno in povsod računati le z razpoloženjem onih, ki si hočejo v gledališča ventilirati pljuča s krohotom' nad Lumpaciji. Vprizoritev te sorte gotovo ne bo manjkalo, ker uprava že pozna svoje občinstvo. Lumpaciji ini podobne igre pa niso in ne morejo biti merilo kulture. In gledališče mora biti kulturna naprava, sli pa ga je mogoče nadomestiti s cenejšimi barom in vairijetejem. Naša drama si jo letos postavila nekoliko težkih nalog, na pr. vprizoritev »Hamleta« in »Kralja Ol-dipa«. Tu bo dala najboljše, kar m5 or o dati. Inteligentno občinstvo 'bi moralo n-vidoti, da v gledališču tekmujemo z drugimi gledališči in1 da je ta tekma vsad tako potrebna im narodu na čast, kakor »o na pr. nogometne tekme. Gledališče je itak v težkem položaju in) trudom« išče prave smeri, da željo občinstva in finan*« one interese spravi v »klad z umetnoet-nim’ poslanstvom, zato pa zasluži ozir & podporo veeh, ki resno umevajo kulturne potrebe časa. Zanimivosti. • , • Japonska reklama, * Kakor marsikaj, jo tudi trgovska »to« klama na Japonskem’ malo drugačna, kakor pri nas. Cujte, kako japonski knjigarnar ponuja svoje knjige. Čitatelji bodo pri meni našli sledeče olajšave; 1, Cone so tako nizke, kakor dobitki v loteriji. 2. Knjige so tako elegantne, kakor, pevke v gledališču. 8. Tisk je tako čist, kakor kristal 4. PapiT je močan kakor slonova koža. 5. Odjemalci bodo vednoi tako dobro postreženi, kakor pri Vsehi konkurenčnih podjetjih. 6. Blago se tako hitro odpošlje, kakor kroglja iz puške, 7. Pakete tako nežno zavijamo IH sploH ravnamo ž njimi tako, kakor ljubezniv! mož s svojo ženo. — No, vsekakor pristno japonska reklama! Habsburška krona — Žoga pijancev. Znano je, da je avstrijski cesar Ivareli pri svojem begu iz Dunaja odnesel tudi avstrijsko cesarsko krono. V tujini je dragulje, ki so bili vdelani v \rono. po-logamo razprodal ter končno prodal tudi ostanek krone »baronu« Steinerju. Ta je ckscesarja pri nakupu draguljev in drugih predmetov precej opeharil In končno je prišlo med njim in Habsburgovci do tožbe. Dolgo se ni vedelo, kje je sploh avstrijska krona. To pa je razkril zadnji Silvestrov večer. Baron’ Steiner ga je prebil v veseli družbi v nekem ponočnem zabavišču v Curihu. Precej vinjen' je krog polnoči napravil Steiner »vic« ter si nadel Ua glavo avstrijsko krono, ki jo je imel skrito v svojem stanovanju. Pi-jani bratci so nafo začeli igrati s častitljivo avstrijsko krono — nogomet. □□□□□□□□□□□D □ □ □□□ODDnacnm Pristopajte k CM Dl DOnnnDDDPmD D n nngnnngringnr^ Mariborske vesti. Maribor. 7. januarja 1954. r m Osebna Vest, ’ Vodja policijskega 'komi šari j ata v Mariboru g. Vekoslav Kerševan je definitivno imenovan za policijskega nadsvetnika v IV. razredu, nadkomisar g. Gustav Puš pa za policijskega svetnika v Vil. činovnem razredu, m Ustanovni občni zbor Gospodarskega ga in političnega društva za V. okra.1, ki obsega magdaiensko predmestje s sosednimi občinami Studenci, Tezno in Pobrežje, se je vršil minulo soboto, dne 5. januarja v gostilni Mir na Frankopanovi cesti ob lepi udeležbi zastopnikov vseh stanov. Predsednik oblastne organizacije JDS g. dr. Lipold jc orisal namen in pomen društva zlasti z ozirom na lokalno ' gospodarski položaj magdalenakega predmestja s sosednimi občinami, kjer leži temelj bodočega razvoja našega mesta. Govorili so nadalje še gg. Meglič, Kejžar, dr. Kukovec in Špindler. Predsednikom društva je bil izvoljen g. Ivan Kejžar, podpredsednikom pa stavbenik g. Franjo Spes ml. O odboru so gg. čevljarski mojster Smrekar, trgovca Kurinčič in Stranic ter drugi zastopniki raznih stanov iz V. okraja. m Kulturna sekcija Oriuiie - Maribor vabi vse člane in prijatelje dramske sekcije k sestanku, ki se vrši v torek dne 8. januarja tl. v prostorih čitalnice, Narodni dom. Ker jo sestanek važen, se prosi sigurno udeležbo in točnost. Gospodje in gospodične, ki refloktirajo na večje vloge, se morajo tega sestanka sigurno udeležiti, ker se razdele vloge za prvo igro. Zdravo! m Dr. Franjo Jankovič ordtaira samo za privatnike v Razlagovi (bivši Elizabetini) ulici št. 13 od 10.—13, in 0d IG—17, ura m Zdravniško nedeljsko službo ima ta teden zdravnik dr. Franjo Jankovič, drž. moška kaznilnica. ra Lekarniško nočno službo vrši ta teden lekarna »Pri Sv. Antonu«', Frankopa-nova ulica in lekarna »Pri Angelu varuhu«, Aleksandrova cesta. m Umrli v Mariboru. V minulem ted-(au so umrli v Mariboru: dne 29. dec.: Neus Julija, 87 lat, občinska reva, Slovenska ulica 40; 31, dec. Wesiak Lojzika, 38 let, žena trgovca, Aleksandrova cesta 19. — 1. jap. VVeber Karl, 60 let, bolnica; 3. jan.: Musek Drago, 6 mesecev, Gesta na Brezje 26; Korošec Alojzij, 71 let, občinski delavec, Razlagova ulica 15. m Neznano kara izginil. Vlakovodja j. 2. Ivan Ivopič, stanujoč pri Sv. Petru niže Maribora, ee je dno 3. januarja odstranil z doma iu se od tega dne ni več vrnil- Komur bi bilo o njem kaj znano, naj to nemudoma sporoči njegovi ženi ali pa policijskemu komisorijatu v Mariboru. m Čcgav jo kovčeg? Ob železniški progi v bližini železniške postaje Brežice je bil najden! pleten potni kovčeg z raznimi taoškimi klobuki in čepicami ter ščetkami. Dozdevno jo vrgel kovčeg kak tihotapec ali tat iz vlaka, da bi ga pozneje poiskal* mi Razne tatvirie. P. Karlu je izginila Iz njegovega stanovanja v Vetrinjski utiri dolga, kožnata suknja, vredna več tisoč dinarjev. — Iz nekega, e Hrvatske dospelega vagona sta izginili dve vreči moke. Kakor je preiskava dognala, jc bila tatvina izvršena že na Hrvatskem1. — Tovarnarju Kybal v Motherjevi ulici .*> bilo na Silvestrov večer ukradene iz njegove spalnice na dvorišču tovarne 4 moške obleke, vredne nad 8000 D. Tatvine je ibil osumljen' donvač hlapec, ki je bil pre-idan sodišču. m Iz policijske kroniko. Karel B., iz-(tfosček, je v bližini glavnega kolodvora Povozil rieko Reziko Vtračarič, ki je po lastni krivdi prišla pod aaai. K sregi se ji ničesar zgodilo. — Iz Češke je prispel Pred par dnevi nek Miletič, o katerem se 3e dognalo, da je pred 15. leti ubil svojo ženo ter bil obsojen v dosmrtno j«čo. Pozneje je pobegnil. Izročeni jc bil moški kaznilnici, da dokonča naloženo ka«em ~~ Radi goljufije je bil aretiran' nek Jože P, ker je S falzificirano menico izvabil Jlcrmaun Bcrgu 7500 D. Izročen je bil sodišču. i | | .j , i Prošnja ubogo vdove. Revna Vdova 5e z malim! petletnim otrokom! na cesti Kdffl. IjnajkakfojB jS£ji>£!L prostorček, da more reva z otrokom prenočevati, naj se usmili in naj prepusti kotiček. Prijave sprejema naše uredništvo. m Meseca decembra izbrisane obrtne pravice v Mariboru. Marjeta Pirc, branjarija, Koroška cesta 90; Ljudska preskrboval niča, trgovina z manu f aktu r ni m blagom', čevlji, klobuki, Gosposka ul. 20; Veronika Koprivnik, branjarija, Glavni kolodvor; Jožef Drofenik, priskrbovanje potnih vizumov, Vrtna ulica 8, Jakob Zagode, trgovina s starim železom, cunjami, Mlinska ulica 18, Marija Gradisch-nig, šivilja, Pobrežka cesta 32; Roman Brichta, priskrbovanje potnih vizumov, Jože-Vošnjakova ulica 21; Roza Malli, trgovina z jajci, Glavni trg; Ivana Strohmaier, branjarijo. Koroška cesta 102; Anton Divjak, čevljar, Vojašniška ulica 2; Edvard Kokcl, sejmarstvo, Tat-tenbachova ulica 18; Marija Grebene, trg. s sadjem itd., Glavni; trg; Edvard Skemot, prodaja klobas, vogal Aleksandro v«-Cafove ceste; Ivan Kovačič, trgovina z vinom na debelo, Meljska cesta 74; Emil Mareš, avtofransport.no podjetje, Aškerčeva ut 22; Franjo Starcič, trgovina z vinom, Trubarjeva ulica 9: Iv. Oelcer, branjarija, Stritarjeva ulica 30; Marija Pahernik, trgovina s sadjem itd., Glavni trg; Janko Bernik, trgovina z mešanim blagom, Slovenska ulica 16; Karolina Škorjanc, trgovina z deželnimi pridelki, Glavni trg; Jakob Preac, trgovina z manufakturo, Glavni trg 13; Julijana Mehr, trgovina z oljem, itd., Glavni trg; Aleksander Brero, trgovina z lesom, Vetrinjska ulica 7. m Meseca decembra podeljene obrtne pravice v Mariboru. Albert Aehtig, trgovina z živino, Aleksandrova cesta 10; Slavico Vidmar, trgovina z meš. blagom, Koroška cesta 90; Marija Križnik, sejmarstvo z manufakturo, Frankopanova ulica 48; Leopoldina Brezinšek, šivilja, Wildenrajnerjeva uL 15; Vilko Hoppe, trgovina z deželnimi pridelki in mlevski-mi izdelki na debelo, Meljska cesta 12; Tvrdka Tscbarre in' Videnšek, izdelovanje otroških igrač, Trubarjeva 2; Terezija Miiller, trgovina z jajci, Sodna ulica 32; Olga Kokotovič, igranje na glasovir, Pod mostom 9; Štefan Gril, igranje s harmoniko, Radvanjska cesta 9; Josip \Vipplmger, trgovina s kovinskimi in elektrotehničnimi predmeti, Jurčičeva ul. 6; Franc Šimnie, krojač, Tržaška cesta 44; Jernej Ules, krojač, 'Radvanjska cesta 34; Eugelbert Rotter, trg. s klobuki in; klobučarskinii potrebščinami, Ruška c. 5; Rudolf Mihelčič, komisijska trgovina, Grajski trg 1; Miroslav Kajnik, godčev-ska obrt, Pobrežka cesta 2; Anton Lu.xa, špedicija, Aleksandrova cesta 51; Tvrdka H. Bračič in V. Veste nek, špedicija, Cafova ulica 2; Franjo Šušteršič, trsovima z mešanim1 blagom', Meljska cesta 31; Julijana Wunler, izdelovanje umetnih cvetlic, Tržaška cesta 18; Josip Štefančič, trgovina z galanterijskimi iu dr. izdelki Vojašniška ulica 10. j 11 : ; Narodno gledališče. REPERTOIRE; Pondeljek, 7. jad. Zaprto. Torek, 8. jan, »Onstran življenja«, Ab'. E. Sreda, 9. jan. Plesni večer gdč, Vaupo-tioeve, soloplesalke ljubljanske opere. Petek, 11. jan. Zaprto. Četrtek, 10. jan. Lumparij-vagabund, ab. B. -D- Plesni večer gdč. Vaupotičeve. V sredo 9. t. m. se vrši plesni večer grič. Vaupotičev©, soloplesalke ljubljanske opere. Za ta večer bodo veljale zvišano dramske cene. Da sc pa omogoči poset čim širšim slojem' občinstva, se morejo vsi gg. abonentje poslužiti navadnih dramskih cen, ako rezervirajo prostore pri dnevni blagajni do 7. tm. Plesni večer še zelo mlade in izvanredno nadarjene plesalke bo nedvomno zelo zanimiv. Natančni spored priobčimo jutri. Spored večera klasičnih ih’ modernih plesov gdč. Vaupoticeve, soloplesalke ljubljanske opere, v spremstvu pianista N. Štritofa. 1. Chopin; Valse v E molu. 2. Mendelssohn: Pomladna pesem1, 3. Čajkovski jr Jesenska pesem', 4. Schumann: Elan. Odmor. 5. Čajkovski; Chansort ,i£!£ESi §j Šfegat. /PiMdt.k ^ £jp. Škerjanc: Iz suite k »žlahtnemu meščanu«, a) Ind. motiv, b) Groteska, 8. Rahmaninov: Polichinell. —D— Premiera Haseneleveri eve dramo »Onstran življenja«. Sobotna premiera Haseneleverjeve ekspresionistične drame »Onstran1 življenja« je zanesla v par trijarkalmo, malomeščansko mariborsko gledališče val nove, anarhične umetnosti, ki v polni meri podaja razdvojeno, zbegano in nezadovoljno dušo modernega človeka V našem ozračju in pri našem občinstvu je bil kontrast med »staro« in »novo« umetnostjo talko močan, da v prvem hipu ni zapustil druzega kot občutek, da je bilo na odru nekaj novega. — Ker bomo o vprizoritvi prinesli obširnejše razmotrivan j e, se omejimo danes na ugotovitev, da je bila drama naštudirana z izredno ljubeznijo in z globokim umevanjem. Inscenacija g. Bratine je bila zelo učinkujoča, veliko bol ja nego drama sama. Vsaka slika je bila po svoji plastiki, po razdelitvi svetlobe in sence živa slikarska umetnina. Igralsko sta se g. Bratina in' ga. Bukšekova gibala na svoji najvišji umetniški višini. Drugo poglavje je seveda, ali je občinstvo moglo najti pot v senčne prostore med realnostjo in transcedentnostjo, kjer sta se nahajaja g. Bratina in ga. Bukšekova kot ustvarjajoča umetnika. Objave. § Občni /bor »Kluba jugoslov. rez. častnikov v Mariboru« se vrši v četrtek dne 17. januarja 1924. ob 20. uri v Kmečki sobi Narodnega doma. Dnevni red: a) poročilo tajnika, b) poročilo blagajnika, c) volitev novega odbora, d) slučajnosti. — Četrtek dne 10. tm. ob 18. (6.) uri is tetam odborov a seja. § V Bioskopu se predvaja film1 Podzemna Amerika, ki zasluži vso pozornost javnosti. Tipičen je za naše čase, dobo tehnike in dekadence. Popelje nas v osrčje zemlje, kjer trga Človek silo in' sovraštvom1 priredi njene tajne, istočasno pa te vodi po globinah življenja naših dni, ueutešljivega, nenasitnega. Rafinirali komfor, igralnice, nočna zabavišča, opij strašijo naše živce in poltenost. Neumornemu delu, jekleni energiji, veliki požrtvovalnosti se stavi nasproti samopašna letargija, dflševna anemija, rnzdvajalna sebičnost. Zdi se, da triumf ira nizkotnost in zloba nad lepoto in plemenitostjo. V boju s prirodo, elementi bije človek enak boj, a v nemoči je nasproti samemu sebi. Sredi razvratnosti ih zablod išče zopet sebe samega, a vodnik mu je čista, neomadeževaua ljubav. Gospodarstvo. g Zagrebški trg v soboto 5. tiri. Govedina 35—26, teletina 28—30, isvunjina 32.5 —35, slanina 34—35, salo 36.5 din za kg. Purani po 80—150 D komad. Kg zelja 2— 9.5, krompirja 1.5—1.75, sladke repe 1.25— 1.50, kislega zelja v glavah1 4 din, kisle repe 2.5 D. Fižol 6—7.5 D za liter, jabblke kg po 7.5*—12.5 D. Surovo maslo 50—60 D kg. Jajca po 2—2.75 D. g Emisijska pristojbina delniških družb. Z zakonom' z dne 27. junija 1921 na 2%, oziroma 4% določena emisijska pristojbina delniških družb se je s čl. 197, finančnega zakona za I. 1922-1923 povišala na 3%, oziroma na 6%. Ker pa zakon! o proračunskih dvanajstinah za mesece januar, februar in ma.rc 1. 1924 razveljavlja ČL 197. finančnega zakona za k 1922-1923, se na 3%, oziroma 6% povišana pristojbina izza dne L januarja 1924 znižuje na prvotuo izmero (2% in 4%). g Glede gostilničarskih koncesij veljajo od 15. nov. naprej določbo novega zakona in obeh pravilnikov. Novi zakon razlikuje takoavaiio mesno pravo (t. j. pravica, da se smo kaka zgradba porabljati za gostilno), potem pa lično pravo (tj. pravica kake osebe, da sme izvrševati gostilničarsko obrt kjerkoli v državi). Prvo pravico podeljuje ministrstvo za notranje zadeve, drugo pa politična oblast (veMka županija). Kcnečno je speci-jalno dovoljenje za točenje, tj. da sraie o-seba, ki je dobila lično pravo, začeti s točenjem v hiši, ki je že dobila mesno pravo. To pravico podeljuje finančno ravna-Našr- politične ''•hicriši H «nl- njem čarni vloženih prošenj za gostilniško koncesijo ne rešujejo, ker jih po do zdajnih predpisih ne morejo obravnava* ti, novi pa so deloma tako nejasni, da B* jem. In' vendar je tako. Na milijon1© jfak di se ne samo leči z živalskimi odpadki* temveč jim celo malikuje. Brez pomflik sleka, celo z veseljem se na1 milijone IjzN di udaja narkozi, četudi z gnojnico. Tr«* notno smo pri nas v Sloveniji ozir. Jugoslaviji skoro brez moči napram tej narkozi mas: argumenti panicti in znanstva najdejo odziva med takoavaiio inteligenco. A oficijelna slovenska ekonomija S silno ognjevitostjo zagovarja produkcijo narkotičnih sredstev, posebno alkohola. S silo srednjeveških fanatikov napadajo nekateri gospodje nas abefti« riente, gluhi in slepi za naše reforme se predlogi, da se naj hrana (sladkor) kot) hrana obrani, da se naj hranljivi1 ntfate* rijal živalim' ali rastlinam rie daje Koti hrana da se naj človek z odpadki slednjih ne narkotizira in ne zastruplja. Oficijelna medicina je sprejela dejstva o škodljivosti alkohola v vse šVoj© glavne stroke. V naprednejših državah is med naprednejšimi narodi je s tenri dejstvi računala tudi zakonodaja. S t«oS! dejstvi je pri teh narodih računala tudi oficijelna ekonomija. Pri rias je drugaČ^ Naša ofid jelna ekonomija hoče svojo pot (izjeme se nahajajo naravno povsod!), Toda kakor se nobena znanstvena s trajal še ni mogla samostojno uveljavljati teri je vedno propadla, če se ni ukoiriodirala na rezultate ostalega znanstva, triko ho prišla (je že prišla!) do poloma tudi Saša oficijelna ekonomija, če se ne bo ozirala na rezultate sodobne medicine posejala prehrambene fiziologije. Vsaka znanost zgubi pravico do obstanka oz. do udejstvovanja, ako hpč® qm veljavljati svojo principe na škodo naroda. Vsaka znauost zgubi pravico do obstanka, ako »e ne udejstvuje med ljudstvom in za ljudstvo. Kakor ne moremo iriieti r#ss9$ .temveč j& resnic« sasoo. ena^ taka & tod« ne morejo (in ne smejo!) nasprotovati rezultati resnih ved. Ali rezultati raznih znanstev nam zamorejo prizanašati napredek šele takrat, kadar bodo delovali nosilei raznih znanosti v medsebojni harmoniji. Vzemimo že podani primer: kako more medicina in ekonomija harmonično delovati za narodi Ako je medicina dognala, da jo alkohol strup, gnoj, poti m mora narodna ekonomija ta fakt sprejeti in skleniti: za človeka alkohola ne bode-jno več producirali. Dokler narodni gospodarji ne bodo voljni računati z nas:mi rezultati, toliko časa so zgubili prav.co nositi njih lepo ime, ker so se spremenili v sovražnike naroda. Kaj zamore harmonično delovanje me dietne a in narodnega gospodarja, to nam je pokazala Danska za časa vojne. Stavljeno je bilo vprašanje: »Hočeli danski parod alkohol, Svinjino in smrt, ali hoče raje življenje, toda brez alkohola in svinjine! Danski narod, izbiraj!« in danski narod jo bolj ljubil življenje nego alkohol in svinjino. Narodna ekononvja se jo vodila po narodnih potrebah (Hirtd-hedejev eksperiment v masah v 1.1915-1930). Harmonično delovanje znanstvenikov zamore privesti narode do sreče in blagostanja. Disharmonija vodi k propadu. Tako je tudi pri nas. Stotisoč Slovencev je odvisnih od gojenja vinske trte. Izvoz alkoholnih pijač je nemogoč. Gospodje ekonomi se trudijo najti rešitev tej gospodarski krizi. Pri tem apelirajo na državo, da jim priskoči na pomoč, da jim zmanjša železniške prevozne cene,*) da jim da te, da jim da one olajšave. Hoteli bi, da živi cela desetina Slovencev paraziteko življenje berača. Hoteli bi pokazati, da smo mi abstinenti narodni škodljivci. Slovenija nima za svoje prelKivalltvo dovolj hrano (namreč pri današnji produkciji in pri našem primitivnem' gospodarjenju!). In vendar se ravno v Sloveniji vsako leto na milijone kilogramov sladkorja spremeni v alkohol. Kaj to. če Slovenci od lakote in pomanjkanja umirajo 1 Kaj to, če siromašen vinogradnik radi nevednosti s človeško hrano hrani (kvasne) gljivice namesto samega sobe, a sam uživa gljivično blato in seč. Nočemo razumeti vzrokov, radi katerih naš Siromašen vinogradnik zastonj čaka na hodni materiji v sladkorju. Kakor sla' človeški seč ali blato za človeka strup, v gotovi koncentraciji zelo hud strup, tako je tudi alkohol za gljivice same strup. Gljivice v 16—17% koncentraciji alkohola poginejo — poginejo v svoji lastni nesnagi. To nesnago lahko koncentriramo in tako dobimo »žganje«. I *) Prvotno, dokler še nisem tako glo- boko prodrl v vprašanje alkoholizma, tem sam podpiral slična stremljenja ’(gloj: antialkoholna deklaracija!). prodajo svojega vina ter medtem strada. Nočemo vedeti, da se i naši okoliŠni narodi branijo strupa. Zakaj ne reformiramo raje gospodarstva ter eliminiramo viničarsko stradarijo! AH bi fce bilo nemoralno, živeti od zastrupljenja tujih narodov (kakor so to storili n. pr. Angleži z Indijanci v Arneri-" ki) 7 Ali M nas ne veselilo, čc bi z reformiranim alkoholnim gospodarstvom brez Sodelovanja »protituberkulozne lige« procent odprto tuberkuloze (ognjišča širjenja tuberkuloze) padel na polovico, če bi sc tajna in' javna prostitucija zmanjšala na minimum? Zakaj se torej trdoglavo držimo alkoholnega gospodarstva! Recimo, daje »društvena fiziologija«1: (Kropotkin) še v povojih ter kot taka še' ni mogla uplivati na narodno gospodar- J stvo. Toda alkoholno vprašanje je žc te-’ meljito predelano in precizirano ter po-‘, polarizirano, zakaj torej nekateri go-j spodje gredo raje po izvoženih potih, ka-! kor so se naučili v šoli! Zakaj ne preštudirajo naših razlogov in predlogov ter ne j postavijo svojega strokovnega znanja v j službo za uresničenje naših predlogov! ■ Na naših narodnih gospodarjih leži/ da revidirajo svoje alkoholno stališče na-j pram našim predlogom (gl. Mikič, »Naše i alkoholno gospodarstvo«!) Fovedal sem ; žc razloge, da želimo sodelovanja naših i narodnih gospodarjev v vprašanju rešit-1 ve našega ljudstva, v vprašanju rešitve alkoholnega vprašanja v Sloveniji, v Jugoslaviji. Povrnimo se k začetku sestavka. ,, , , , , , . v.' 1 Stanovanje se zamenja s Govoril sem o alkoholu kot grden* ži-j j fgbn!wjem 1924 T Ljub miškom odpadku. Treba, da to razložim/ ljBm, obsteješe iz treh »ob, Ta nesnaga naj bi bila po mnenju 'ne. katerih za človeško zdravje koristna! Torej pijmo nesnago, ker jo nekateri priporočajo: na zdravje! Zato gospodje pivci, pijte to nesnago še naprej v letu 1924: morem samo iskre, no častit ati! W»lt oznanil* Pohištva arinih izdrilov za spalne in le-•ilnc gobe noiceneje r zaleji Šercer in rfruf. Tetrinmka ni. 2. $6*4 KnJIgevadja bilnnckt se pri-porofa m «*Atavo letnih bilanc in veitslvo knjifr Naslov pri nprari nTtib»rn‘. 35 Brezslačna moč se nncli lesni tvrdki ali industrijsbsmu po-dictju državni uradnik srednje starosti, v*«č modernih j»zi-k«v. Ponudbe na u.ravniSiv« „Tabera“ pod „Z*neshiv in energiien*. # 5—2 Lovski pes, slirina ime „Heek“ beloli»**t, marka *t. 69 Krčevin«, so je izsrnbil. Odda se v Slovenski ulici št. 2, L nadrir. lev#. 4-1 Odda ee opremlena. solnčna, parketlrana soba. Ra,lov v npravnUtvu. 39 Vila v Mariboru s takojšnim stanovanjem ugodno na prodaj. Naslov v upravi. 40 Vsak alkohol nastane v glavnem iz j sladkorja s pomočjo (kvasnih) glivic. Pri; pivu se mora ječmenov škrob najprvol spremeniti v sladkor, predno sc poda u-j metno gojenim gljivicam v hranjenje. Pri vinu in pri žganju j« stvar taka, da; pridejo slednjo ter se polastijo grozdnega in ostalega sladkorja (n. pr. iz sliv, jabolk, hrušk itd.). Te glivice se hranijo in razmnožujejo v tem sadnem sladkorju. Sladkor sam se v glivicah s pomočjo fer-: mentov zimaze in laktacidaze raztvori v i alkohol in ogljenčcvo kislino (sladkor — mlečna kislina — alkohol in ogljen- , čeva kislina; po tem redu teče proces raz- > tvaranja). Ogljenčev dvokis oz. ogljen-; čeva kislina odhaja z žuborenjem, vre- j njem ▼ atmosfere (zrak): slišno, kakor odhaja pri izdihavanju nas ljudi ogljen-čov dvokis z lahnim titranjem (tresenjem v atmosfero (zrak): slišno, kakor pa ostaja kot seč ali blato glivic v iz- kubin1 e in opalih priliki.n v pritlič u »a enuko »11 večjo v Mariboru. Ponudbe Se naj pošljejo pod „Stanovani» štev 10540* na upravo. 38 3—5 Trgovina, dobro vpeljan* na prometn»m »raju v Maribor«, ladi preselitve p« ceni n* prodaj. Nasiov pore upravailtio „T*W»“. 33 6—2 t3/, orala dobre njive se pr« ea ali odda v najem. Vpraia se v gostilni Škorc, Vo Jnikor trg 3. 32 2-2 Debroidoča trgovina, t Inventarjem in rlag m. se odda takoj v najem. Naslov pove uprava. 20 3—2 Lepo stanovanja v bližin* kerolkeg* kolodvora se z* m s rja za enako ali večje, najraje v graikem ali meljskem predme,tju. Izve »e v TvorniSki cesti 24w» nuiuiiwym,*iJBar««K!Mi K. ui i m o vsako množino Me pozabi naročnino! vrec močnatih, 85 kg skih, ce* lih, brez krp. Kralj & Bolha j Ljubljana, Dunajska c. 33. 2959 4.-4 ■iffiHiHMNfiaaraliNsaHaamsinK rana Sialus služb© . na diš, vinarski in sadjarski žoii v Mariboru za prvovrstne samske delavne moči: 67 2—2 en vrtnarski pomočnik, en volar, en podvormk (za razna dela), štirie vinogradniški delavci. — Ponudbe z dokumenti čimprej, najpozneje do 1. februarja. Pristopajte k SukoSski tatici! Izšel je ročni Zemljevid slov. ozemlja v merilo 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišč« Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, litografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Ma* ribor. Zemljevid je iivršen v žtfrih barvah in obsega se ozeralie, na katerem bivajo Slovenci, ter je na menjea predvsem šolski mladini. Cena Din 101— Naročuje se pri Mariborski tiskarni d. d. H. S. Merežkovski: Julijan Odpadnik. (Dalje.) (21) Noči so mu minevale v pergamonski knjižnici, kjer je proučeval spise slovite-; ga nasprotnika krščanstva, retorja Li-. ponija; posooal je predavanja grških so-j nega vpraševanja o skrivnostih in čude ral še slišati, trdeč, da so to prevare, ki zrno dišečega kadila in nekaj zažebral —; dali v roke palmovo vejo. Noge so ostale so jih rimski zakoni prepovedali, bila jo zakletev ka^li. Ta čas smo videli bose. Julijan so je slabo hranil im je Malo čisto natanko, da se je Hekatin kip na- Vstopil je v nizko, podolgovato dvo- spal; kri mu je kar kipela od strastne ne- smehljal. Maksim je rekel: — Ne bojte rano. potrpežljivost. Ko se je zjutraj predramil sc, takoj uvidite, da se zažgeta svetilki, Dvojna vrsta strebrov iz aurikalkuma je najprej pomisli; »Znabi-tl danes!« ki ju boginja drži v rokah. Poglejte! — zelenkasto lesketave barve, je nosila Ubogi in prestrašeni teurgi-filozofi so Ni še končal in res — v svetilkah je si- strop. Stebri so bili izdelani v podobi se že naveličali Julijanovega nepreeta- - nila luč. | Tik stebrov so bili razvrščeni žrtveni- — Torej čudež, — jo vzkliknil Julijan/ dveh zamotanih kač; od njih je prihajal — Da, da. Tako smo bili osupli, da zapah po bakreni rji. iifitov Edezija Pergamonekega, Hrizanti- , žih. Nekateri so se mu celo smejali — ja iz Sarda, Priska iz Tesproeije, Evze- zlasti Hidranti j, ki je bil zvit kakor li- smo padli na tla. Ko sem se vračal do- ki, postavljeni na visoka, tanka stojala; |>fja i® Mmda, Proferezija im Nimifidiana.' flica in je po narvadi soglašal s tistimi na- mov, sem vpraševal samega sebe: — Kaj ognjeni jeziki so trepetali in oblaki bele- Sofisti so mu govorili o rečeh, ki jih, ®®ri, ki jih je smatral za najbolj glupe. j c t o ? So 11 Maksimova dejanja doscoj-: sa dima so polnili dvorano. tbil ž« »Mal od JamvUka: o troje®-«-f Edesij, ki je bil u-roea, boj'a®ljiv in „a filozofa! (Mt-aj knjige, preberi Pitago-j Na koncu dvorane sta se bleščala iz u platonikov, o svetom zanosu. dobrodušen starec, se je nekega dne u-; ra> Platona, Porfirija, — tam dobiš zvr-i temo dva zlata, krilata asirska bika, no- — Ne to ni ono kar som hotel — je ®rai'^ Julijana in mu je dejal: j hano mero modrosti. Mar ni čiščenje srca seča prekrasen prestol. Na prestolu je mlfclil JuHjan; - poglavitne roči’bimij “ °Jro.k h\' f* bi mi bi.la> božansko dijalektiko lepše od vseh ču-; sedel, nalik bogu, veliki hirofant Mak- jadi ukajili j sror Pw^°3Ivl- Ti »i st mlad. Pusti mo tn; dežev!« j sim Efeški. Oblečen je bil v dolgo, črno Priak ka je posnem*l Pitagoro je f*0?? ^ moi8® uS.eil«em; tl hod° «a ni več poslušal. Gorečih oči * ^tom vezeno, s smaragdi in dragulji ,.„.v , ’, Pos^Grmtti iitagor , je krili. Da, mnogo je tega, o čemur m do-J . , bl d ■ F ii , pomito obleko. ^loal polnih pet let; n, užival mcesar bro lti __ Ko te upeljejo v mi-! “ f Jht4al Tz šoTgovoreč Hirodul jo naznanil zategnjenega gla- !*r od živega brija; m sc oblačrl| ^ ^ Enabiti p08taIo sram, da »i, m 30 1 ’ , r U <*« s0 ^ 5*5el misterij. * tWw m ne 0buvnal v so rodil le kot človek in da si tudi ostal ' t?“te1_le. m dlJa1^:! - Co jo na tem zboru kak brezbož- 0e aandaic; njegova oblaka jo bila s tka-Ba i® rastlin, kakor so mu rastlino rabile. tiki. Mend se hoče življenja in vere. Ali’ než, kristjan ali epikurejee, naj izgine. . ... ■. . , . Bvzebij is Minda, Edezijev učenec jc i!? fe n' čudežev! Zaliva- Julijan jo bil dobro podučen, kako SL^^Lf0 t ^^k;1 U™'s »■ bil »borit in zavidljiv mož. i p«^zal s, m' ^^ mora odgovarjati ncofit. Dejal je krei> ftftteea, belega platna m sandalo iz pat-, _ K- _ -6 pravil wkn> kl ga dosohdob iskal med va- ko; mamb vejic. V najšon, oosn, - je govor« _ -;h Bogovi .so sc naveli-. # j - Kristjani naj izginejo. Z , V v . V, čati ljudi. Magija je budalost. Neumni so,’ Sofist je zrl za njim in je velel a hu-j V temnem delu dvorane skriti kor hi- »ati, kako boš umrl oaafcao. Pnsk je do- -. TernJ>jo N0; & si ^anostk dobnim nasmehom: I roduhv je 8apel oto2no; Ve.n? W in. 7>rewrom ^ hočeš za vsako cono, da te nekdo oma-j — No, Konstantinov nečak, nisi padel ’ — Ven! Ve«! Kristjani naj izginejo. 1^ ar ’,e 1 °^f! uri, pojdi k Maksimu, On prezira našo daleč od strica. — Sokratu ni bilo treba Proč z brezbožneži! ggaci BHiT — nnoatfO Hrecanotva nad dijalektiko, sam pa . . Sicer p« — nimam čudežev, pa je veroval. j Nato so jo pojavilo iz mraka štiriin- peleniemom. ; Prebrisani Sfl oprtmnl Hrieanclj j« o-oči kviSfcn, kadar jo nanesla be-o bogovih; pravil je, da se ne drzne P «jB» govoriti, Jr*r ne vw ničesar kar pa znal nekoč, je že adarvtmj pozabil in grefeuje tudi drugim, da pozabijo, kar ve-pe, O magiji, o čede»h, o prividih n! rts- »avade, da bi o prijateljih govoril slo--bo. Naj H rajši povem, kaj so mn je nedavno pripetilo v podzemeljskem templju Hekate, kamor na« je privedel Maksim, da bi nas »oznanil s svojo umetnostjo. Ko smo vstopili in se pomolili boginji, je velele — Sedite in — uzrli bodete čudež. Vsedli smo «e. Maksim je vrgel na oltar Prav ob polnočni uri je Julijan v veži prod veliko dvorano misterijev odložil novicijantovo obleko: mistagogi, duhovni Id, ki so uvajali ncofitc v misterije, so mu propasali hirofantsko, iz nitk egipčanskega papirosa stkano obleko in mul ! dvajset popolnoma nagih mladeničev; : vsak je nosil v roknh bleščeče srebrne cistre, glasbilo, ki je nalikovalo luninemu srpu. Ročno kakor en mož ki> jih dvignili nad glave in sc s palcem rahlo dotaknili strun; tedaj so cistro zaplakale bolno in somorn,o. (Dalje prihodnjič-J Imstttrii in izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. — Odgovoriti urednik: Rudolf Ozim. — Tiska; Mariborska ti»kar*a d d.