Januš Golec: Mrela - plahfo - sov Slovenija nimo veliko divjačine in to radi tega ne, ker ni tolikanj grofovskih veleposestev v ravnini, kakor n.pr. po Hrvatskem, Slavoniji, Banatvi itd. Po naših loviščih divjačino streljajo in jo razpošiljajo prekupci mrtvo v razne kraje. Nekatera hrvaška veleposestva imajo v svojih loviščih toliko divjacinc, da jo lovijo živo in tako tudi prodajajo po parih »a Angleško, v Francijo in še celo v Ameriko. Žive zajce in fazane grofa Bombellesa (v bližini Varaždina) cenijo zelo v inozemstvu radi lepe rasti in življenske odpornosti. Onemu, ki je vajen lova s puško, krvjo in smrtjo, je tekanje za živimi zajci ter fazani brez morilnega orožja nekaj povsem novega in zanimivega. Nad zajce z mrežo. Žive zajce lovijo pred vsem na poIjih, kjer jih je, kakor n. pr. pri grofu Bombellesu, ravno po skrbno obdelani ravni največ. En del lovišča zastavijo na kilometre v obsegu in v trikotu s precej visokimi In močnirn? mrežami. Ko so pri- ^ravljene mrcže, zbajka zajce na noge a kričem, tuljenjem ter raznim ropotom do 100 gonjačev. Gonjači gredo v mogočnem polukrogu proti nastavljenim mrežam. Ubogi zajci po koncu in v diru pred človeško druhaljo, ki jih tira v past. Divjačina buši z vso silo ob trdo s kolci pritrjene mreže, ki se le stresejo, a ne odnehajo. To butanje ob motvozasto past ponove dolgouhci večkrat z vsemi silami. Zajca, ki se je zaletel v mrežo, kar meni in tebi nič zgrabiti, bi ne bilo svetovati nikomur. Preplašena žival brca, grize ter praska in je izredno močna. Ujeto divjačino pustijo capljati in butati po mreži tako dolgo, dokler se ne upeha in utrujeno stegnjena čaka nadaljne usode. Na ta način zajmejo naonkrat po več sto zajcev. Od naporov pomirjene polovijo in jih odnesejo v nalašc za to ograjene prostore, odkoder romajo potem za drag dcnar po celem svetu. Si lahko predstavljate, kako hrvaški seljaki kričijo pri gonji nad zajci. Koliko krohota in smeha ,je, ko se zaženc cela fronta preplašenih živali ob mrežc in skuša za vsako ceno naprej, a je vcs trud zaman. Nad fazane s plafetanii. Fazanov jc po Bombellesovih poljili toliko, da morajo avtomobili previdno voziti, da jih ne pomandrajo, ko vedno švigajo preko potov, stez ter oest. Fazanom nastavljajo ob robih gostih gozdičev, kamor se skrivajo, plahte. Močno plahto podprejo s kolcem, za katerega je navezan moLvoz (špaga) in pod njo natresejo koruze. Lovec izgine z motvozom v skrivališče ter čaka. Fazani kmalu izsledijo koruzo in se jih spravi po 10 do 15 na pašo pod eno tako plahto. Ko je zbrana precejšnja družina v pasti, potcgne lovec za motvoz, ga izpodnese in nič zavratnega slutece živali romajo izpod plahte v lovčeve za prte košare. Ujete fazane spvavijo v dolge in prostorne ktetke iz močne žice. Kletka je seve skrbno zaprta tudi na vrhu. V notranjosti so za plaho perjad skrivališča iz smrek. Ujetniki lahko tekajo po tleh in tudi frfotajo nekaj metrov v višino. Ako se približa človek klotki, je plašljiva fazanja družina vsa na nogah. Začne se tek in frfotanje, dokler sc živali ne poskrijejo med smrekami. Je treba prcsnete opreznosti, ako hoceš ujetc fazane opazovati, kako šetajo, zobljejo, si snažijo perje in nagajajo eden drugcmu. Iz kletk razpošiljajo divjačino paroma in po naročilu v tujino. Sova nharica — vaba za ptice roparice. Še en poseben lovski šport gojijo logarji grofa Bombellesa in to so izredno velike sove uharice. Kjer je mnogo divjačine, tamkaj je tudi veliko dnevnih in nočnih smrtnih sovražnikov zajcev ter fazanov. To so predvsem: jastrebi, sokoli, kragulji in druge roparske ptice. Tem previdnim krvolokom je težko priti do živega s puško, ker so izredno previdni in zagledajo iz zračne višine na polju vsako nevarnost. Najuspešnejši pripomoček za uspešno pokončavanje teb. škodljivcev je sova uharica. Te vrste sove naročajo iz Rusije in so višje ter bolj košate kakor pri nas največji jastreb. Njeni očesi se bliščita celo pri belem dnevu kakor dve žareČi baklji. Žival je priklenjena z eno nogo za verižico in lovec jo nese na kraj lova v košari, ker s tako mogočno sovo bi sicer ne bilo varno radi krempljev ter kljuna. Logar postavi uhljačo na podstavek, jo seve priveže in se skrije kam v bližino s puško. Uharica opazi že v izredno daljino n. pr. jastreba in začne pihati ter puhati in dajati znamenja, da se bliža njen* sovražnik. Kakor znano, sovražijo ptiči že nedolžnega čuka, kaj še le sovo kakor je uharica! Jastrebi, sokoli, kragulji, vrane in vse se brž zbere krog sove,-ki samo piha in škodožcljno čaka, kedaj bo počil po drznežih strel njenega pokrovitelja — lovca. ' . ¦< Strei in na smrt zadeta žrtev prepodita so*vine sovrage, a so zopet zberejo In skušajo z napadi, katere poplačajo z lastnim življenjem. Ravnokar opisani lov na roparske ptice je zanimiv ne samo za lovca, ampak tudi za ¦nepristransicega gledalca. Hudo sovraštvo je povsod slopo in cclo tudi pri tako opreznih roparicah kakor so: jastrebi, sokoli in kragulj.i. Ustreljene roparje si privošči sova in raditega pokorno sedi kot vaba na podstavku.