H m
LETO IlS3A - ŠTEVILKA 3.
Kai in kako?
Kako je pred par leti završalo! Vstalo je nekaj ljudi, ki so prav resno svetovali, naj bi se takoj malim otrokom odkrile in razložile vse skrivnosti življenja in njegovega postanka. Svojo zahtevo so utemeljevali s tem, ker je pač današnji čas tako zgodaj zrel, naj bi ga tudi otroci takoj razumeli. Pri tem pa so pozabili, da bi s tako razlago otrokom uničili njih zorno mladost in da bi otroci s tem prenehali biti otroci.
Vsi pa vemo, da je nedolžna brez-skrbnost za otroke pravi paradiž. Saj ni zastonj Bog tako uredil, da prva leta, ko se jim razum razvije; še nimajo prav nobenega opravka s svojim nagonskim življenjem, da vsa svoja leta do 14. ali 16. leta lahko v miru prežive. Otroška volja teti malih je pred temi leti še preslaba, radovednost prevelika, fantazija preži-vahna, resnoba življenja pa je zanje še predaleč. Zato naj prav takrat še ne izvedo teh skrivnosti, ki bi jih le oteževale in razburjale, mnogo bolj naj bodo pred njimi obvarovani. Mati naj bo zato čuječa, kod otroci-hodijo in s kakšnimi tovariši občujejo. Ohrani in utrdi naj si njih zaupanje, da ji vse zaupajo, tudi kaj takega, kar zvedo in dožive, pa zanje ni dobro. Mati je tista, ki jih bo tega obvarovala, očuvala pa jim bo detinski paradiž.
Če pa starši opazijo, da kaj ne soglaša pri otrocih, tedaj naj bodo dvakrat pazljivi! Pa na čem se to opazi? Na tem, da niso tako živahni in dobre volje kot sieer, da razmišljajo, tuhtajo in sanjarijo ter postajajo nervoz-
ni. Potem je treba otroka, ki tako trpi, ljubeznivo in na tihem vprašati, na noben način pa ne nastopati s strogostjo, ali celo s kaznijo; če so starši vzgojili zaupljivost, bo otrok tudi resnico povedal.
Morebiti ga je na svoj način poučil kak tovariš, ali slaba prijateljica in se zdaj muči s težkimi miš1! mi, ker si ne ve in ne upa pomagati.
Pametna in uvidevna mati ga takole pouei: Gotovo je, da sta oče in mati skrbela za tvoje življenje; a oni, ki ti ga je dal in neumrjočo dušo ustvaril, pa je Bog. On te je podaril staršem. Zato zdaj razumeš, zakaj te imava z očetom rajša, kakor tuje otroke in zakaj skrbiva zate. Zato ker si najin, ker te nama je Bog dal. Midva skrbiva za tebe namesto Boga; zato sva božja namestnika. Kako se vse to zgodi, pa bi zdaj še ne mogel vsega razumeti in boš zvedel, ko boš lahko tudi razumel. Le slabi' otroci, ki staršev ne ljubijo in ne spoštujejo, še o tem razgovarjajo in se norč,ujejo. Dobri otroci pa tembolj spoštujejo starše, ko zvedo za te skriv-iosti.
Seveda pa pride čas, ko je treba o tem še govoriti. Posebno mora otrok za to zvedeti, ko mora z doma po svetu, kjer je dandanes toliko nevarnosti. Treba pa je izbrati pravi način, da imajo otroci pravi pojem o življenju, namreč takega, ki jih uči sebe spoštovati in biti ponosen na čednost čistosti, ki pa tudi ne pretirava in ničesar ne postavlja v napačno luč.
takrat naj govori oče resno s svojim sinom: Glej, dokončal si šolo in nisi več otrok. Treba je, da se pamet-

no in resno pogovoriva o važni stvari, preden odideš z doma. Ko je človek dovolj star in si izbere svoj poklic, je božji načrt tak, da se večina ljudi poroči. Tudi ti boš prišel enkrat do tega. Takrat si mož izbere ženo, ki jo je prav tako Bog ustvaril kakor moža, ženo, ki jo ljubi in s katero bosta skupaj živela vse življenje. Rada se imata in se drug drugemu podarita z dušo in s telesom. Tudi mati in jaz sva tako začela našo družino.
Tudi ti si boš enkrat izbral ženo, ki bo mati vajinim otrokom. V ljubezni in zvestobi bosta šla skozi življenje, veselje in žalost bosta skupaj uživala. Eno srce in ena duša bosta v skupnem družinskem življenju. To pa je nekaj res velikega in važnega. Treba se je za to pripraviti. V prvi vrsti se moraš izučiti in si izbrati poklic, ki ti bo omogočil, da boš kdaj pričel svojo družino in jo tudi preživljal in skrbel zanjo. Moraš pa tudi svojo življenjsko moč hraniti za svojo družino, za svojo bodočnost. Čistost na duši in na telesu je za to prvi pogoj. Življenje pozna temno pregreho, v kater se marsikateri mlad človek uniči; izrablja svojo moč, pade v bolezen, iz katere ni več rešitve. — Zdaj postajaš mož in moraš paziti, da te ta pregreha ne zvabi!
Kmalu boš videl, da so okoli, tebe poleg dobrih tudi slabi ljudje; ti te bodo skušali zapeljati v slabe druščine. Varuj se jih in išči si dobrih prijateljev!
Podobno in morebiti še podrobneje pouči tudi mati doraščajočo hčer. Vselej pa naj ji tudi pove, da je bolje, da se vrne v domačo hišo, kakor pa, da bi jo slabe družbe in službe »pravile ob nedolžnost.
Sveta dolžnost staršev je, da svoje otroke, fante in dekleta, na ta ali podoben način pouče, preden gredo iz domače hiše. S tem prihranijo otrokom in sebi mnogo gorja; kajti lepa, iz srca prihajajoča in v srce segajoča beseda, ne bo izgubila svojega namena.
Rana ze'en!ad
Vsaki gospodinji je znano, kako težko je na pomlad z zelenjadjo, ko zmanjka v shrambi vsake zelene bilke, zunaj pa ni zrastlo še ničesar. Kako težko čakamo prve redkvice, prve solate, najsibo tudi skromna berivka! Kako počasi kali peteršilj in korenček in kako težko pričakujemo prvih kolerabic, prvega graha in prve poletne glavice zelja! Če pa hočemo, da bo to pričakovanje krajše in lažje, in da bomo čimprej imeli na vrtu prvo zelenjad, moramo takoj sedaj na delo. Vsako izgovarjanje, čes da je še zima, da v mrazu itak nič ne raste, je prazno. Tu se ne gre samo za setev, ampak predvsem za pravočasne priprave semena, zemljišča, gnoja itd. Kdor hoče torej pridelati prav rano zelenjad, naj upošteva tale pravila:
1. Za rani pridelek je treba sejati pravo seme — torej seme od ranih sort. Vsa zelenjadna plemena imajo nešteto sort, ki se posebno razlikujejo tudi po času kdaj zorijo, oziroma kdaj so godne za užitek. Imamo torej, prav rane, srednje rane in pozne sorte solate, zelja, kolerab karfijol itd. Najraneja solata je berivka. Za to setev vzamemo lahko kakršnokoli solatno seme. Drugače je pa to pri glavati solati. Tu moramo vzeti pa seme od priznanih in preizkušenih samih sort, kakor ste posebno uiaj-niška kraljica in pa še boljši majni-ški čudež. Te dve sorti rasteti jako hitro in naredite zelo lepe trde glavice. — Najraneji korenček je pariški in duviški. — Zelo hitro zraste rdeča okrogla, kratkolista redkvica. Izmed premnogih sort graha zraste razmeroma prav hitro najraneji nizki in angleški rani. — Pritlični fižol je precej hitrejši nego koljenec. — Zelo rani sorti kolerabic ste modra in bela dunajska ter modra in bela iilmska. — Rano zelje naredi prve glave že koncem junija. Dobre sorte so erfurtsko rano. kresno, ditmarsko. kopenhagensko in ekspress. — Hitri
ohrovt je rani ulmski, kicinški, že-leznoghvi in dunajski, nizki kodrasti. — Najhitrejša karfijola je eriurt-ska pritlična.
2. Sej rano zelenjad o pravem času! Kdor hoče imeti prav kmalu zelen pridelek, mora sejati že februarja in začetkom marca na toplo gredo, ziasti tisto zelenjad, ki moramo od nje vzgojiti najprej sadike, torej solato, zelje, ohrovt. kolerabe, karfijole itd. Pa tu ii s setvami na planem ne sme predolgo odlašati, ker nekatera plemena kale jako počasi in semenu nio ne škoduje, ako pride v še bolj nuzlo zemljo. Korenje, peteršilj, čebulo, česen, graii se.mo vsaj začetkom marca ali sploh takoj, ko je kopno in je zei. ja to^ko osehla, da se da obdelovati. \av ?ako sejmo be-livko, redkv ico čim se vreme količkaj uranovi in se zemlja obsuši.
8. Pomnimo dalje, da rana zelenjad ugodno uspeva samo v lahki, sprsiCi. nasti. dobro predelani vrtni zemlji in v prisojnih zavetnih legah. Težka zemlja je mrzla in zaradi tega skrajno neugodna za rane pridelke. Močno s hlevskim, zlasti s konjskim gnojem pregnojena zemlja je posebno ugodna za rano zelenjad. Tudi lega zemljišča ni brez pomena. Južno, solnčne lege so najboljše. Prve setve spadajo na gredice ob južnih in jugo-zapadnih stenah. Zlasti za tako zaže-ijeno prvo solato in redkvice izberemo kar najbolj ugodno ležeče gredice.
4. Nagel razvoj ranih setev moramo po možnosti podpirati na ta način, da jih ob hladnih ali celo zelo mrzlih nočeh na kakršenkoli način zavarujemo pred prevelikim ohlaje-njem ali še celo pred zmrzaljo. Če nimamo drugega, pokrivajmo setve čez noč s smrekovimi vejami, vrečami itd. Še bolje je, ako jih obdamo z deskami in pokrivamo z okni. Zalivati jih smemo samo poredko in le ob jasnem vremenu in ob dopoldanskih urah ter, če le mogoče, s toplo vodo. Zalivanje z mrzlo vodo in ob hladnem, oblačnem vremenu je ved-
no škodljivo, ker zemljo zelo nladi in rastline ovira v rasti, podpira pa gnilobo.	H.
Snažerre madežev
(Nadaljevanje.)
Madeži od rje se na perilu, pa tudi v obleki kaj radi pojavijo, odstraniti pa jih je težko. Povzročajo jih železni predmeti, če pride mokra tkanina v dotiko z njim (n. pr. ključi z mokrim robcem v istem žepu, sušenje perila na železnih drogih štedilnikov ali peči, železni gumbi itd.). Odstranjujemo jih na več načinov; izredno previdno pa moramo ravnati takrat, kadar jih čistimo na barvastem perilu ali obleki.
Zoper te madeže upo.< abljamo tale sredstva:
a)	Grenko sol. S to soljo namažemo rjaste madeže na perilu ter pustimo tako nekaj minut. Nato odstranimo sol, namažemo madeže še enkrat in bolj na debelo, pa zopet ostrgamo. Končno splaknemo perilo v čisti vodi.
b)	L i m o n o v sok. Blago, ki ima rjaste madeže, napnemo nad posodo, ki je polna vrele vode, in ožme-mo limono na madež. Po nekoliko minutah blago zmencamo in snaženie ponavljamo dokler treba. Ta način je bolj počasen, a ne pokvari nežne tkanine.
c)	L i m o n o v sok in sol. Na rjast madež natresemo soii, ga pomočimo z liinonovim sokom in ne-semo na solnce. Če se madež prehitro suši, pridenemo še limonovega soka in končno speremo.
č) Vinska in citronova kislina. Eno kavino žličko kisline denemo na pol litra vode. V to tekočino namočimo blago z madeži, pustimo kuhati 15 minut ter končno zmencamo in splaknemo.
d)	Razredčena žveplena kislina. Vzamemo 4—6 kapljic kisline na en liter vode. V tej raztopini operemo madež, ga denemo nato v
lug iz mila in sode, ter končno temeljito splaknemo.
e) O k s a 1 n a sol. Madež držimo nad posodo z vrelo vodo, ga po-drgnemo z oksalno soljo in hitro splaknemo. Najbolje je, če zavežemo oksalno sol (strupena!) v tenko, mokro krpico, ter drgnemo z njo po madežu. Urno ter temeljito spiranje blaga po snaženju z oksalno soljo je jako važno, siccr ražje tkanino.
Madeži ml pečatnega voska.
Te madeže odstranjujemo s, pomočjo alkohola (čisti špirit) in pri tem postopamo takole:
Madež pečatnega voska na obleki najprvo previdno zdrobimo ter tudi odstranimo, kolikor se ga da. Nato ga nadrgnemo z vinskim cvetom (špirit) s pomočjo krpice,, da se vosek raztopi. Potem drgnemo še s čisto krpico namočeno v špirit, dokler ni blago čisto in so vlakna lepo poravnana.
Madeži od joda. Na neposkroblje-nem blagu povzroča jod rumene ali rjave madeže. S škrobom pa daje modro barvo, ki postane pod vplivom vročega likalnika temnorjava ali črna.
Če je madež še svež, tedaj ga očistimo s pterilnega blaga z vodo in milom. Za blago, ki mu voda škoduje, uporabljamo fin špirit, pa tudi «al-miiak.
Madeži od usnja nastanejo, če se drgne blago ob usnje (usnjati sedeži). Zelo težko jih je odstraniti, ker vsebujejo tsnin. Zoper nekatere pomaga voda in milo, ali pa kalijev peVman-ganat.
Madeži od sladkornega sirupa (kuhan sladkor). Te odstranimo, ako jih operemo s čisto vodo in če to ne »adostuje, še z milnico. Š. H.
Pakvareno dekSe
V boljševiški .Čeki politični policiji, imajo tudi dosti deklic zaposlenih. Kot povsod po svetu tako tudi v Rusiji marsikoga ujamejo zanjke lepe ta jne policistke. Razen voh uide so pa pri Čeki tudi ženski rablji. V tem poslu shi si pridobili ime dve
mladi deklici Olga GrebenjaVova in Lidijia Parohova. Toda tudi ti dve ckrutnici nista bili nič proti 20 letni Veri Grebeniakcvi, ki je opravljala rabeljski pošel v Odesi. Dekle je bilo iz plemenite rodbine, lepo in dobro vzgojeno. Ker je bil cee carski polkovnik, so bila Veri cdprta vsa vrata petregrajskih salonov. Za časa revolucije se je pa punce zatelebalo v nekega Masalskega, odurnega Človeka, ki je bil sodnik pri /Čeki . Mož je dekličino ljubezen brž izkoristil in je Vero pešilial vohunit v hiše, koder so jo prej sprejemali kot sebi enakovredne. Na stotine glav je padlo na Verine ovadbe. Krvavi posel in pol-tena sila do Masalskega sta dekle tako izkvarila, da je samo začelo moriti obsojence. Z ljubimcem je stanovala v hiši, Čeke;, kjer so bili obsojenci zaprti. Oblačilo se je v elegantna racška oblačila in je že z nastopom vzbudilo strah in grozo. Ma-salskemu pa je bilo udano kot scene. Baje je Vera v obsojence streljala kar za zabavo in jih je dosti pomerila. Končno je le prišla ura obračuna. Ko so pretiboljševiške čete gene-lala Denikina z-asedle Odeso, so zagrabile tudi Vero Grebeniakovc. Prvič je rabljem ušla, drugič pa ne več. Ko so jo peljali na morišče, jo je moralo vojaštvo celo stražiti pred mricž;co, ki je hotela raztrgati lepo hudedelko, ki je mnogoteri družini prizadejala toliko gorja. Svoje grehe je poplačalo skvarjeno dekle z življenjem.
Za g o sp? d r,le
<jo«>podinja, uči otroke, naj oi pomagajo kolikor mogoče sami, ter med seboj drug drugemu! To bo le v pomoč tebi in njim samim.
Štedi čas in trud s tem, da n t ! i k a š k u h i n j s k i h krp in brisač! Lepo jin zloži in shrani, pa se t; same poravnajo.
Ako robi* in ,siva> urobo blag«, uravnaj šivalni stroj za 2 mm dolge u b o d/c (ne kot pogostokrat za
pol mm) in naredila boš samo eno četrtino pogonov in si prihranila moči za drugo, važnejše delo.
Če kuhaš ali pečeš nekaj, kar zahteva pazljivosti, pa moraš med tem v drugi kot hiše, tedaj navij budilko, da te pravočasno spomni tvojega kolača!
Kadar ubijaš jajca, nikoli ne veš, kako umazana so. četudi umazanosti ne vidimo, vendar je jajce lahko pokrito z bakterijami. Skoro vse gospodinje imajo navado, da vzamejo jajce v roko neumito (naravnost iz košare ali podobnega), ga ubijejo ob rob sklede, tako da jajčna vsebina teče po lupini. To je umazano delo! Vsako jajce je treba u m i ti z vodo in krtačo, predno ga ubijemo.
Če pomivaš po tleh si delo olajšaš, ako sefiješ cunjo v obliki vreče in jo natakneš na metlo.
, Divji kostanj dobro porabiš za pranje bombažastega blaga, ki je občutljive barve. Kostanj olupi in zreži na tanke listke. Vzemi eno pest tako pripravljenega kostanja in ga skuhaj v 2 litra vode, potem odcedi in peri. Kostanj pa lahko tudi posušiš in uporabljaš suhega.
Za sive lase. Ne sramuj se jih, ampak imej jih snažne, čisto umite, lepo počesane in pod njimi nosi ljubek nasmeh.
Razpokane roke dostikrat povzročajo bolečine. Znano je, da je vzrok razpckam mokrota in veter. Zato pa, kjer imaš opraviti z vodo in moraš nato ven na zrak, postopaj takole: Roke si obiši s krpo, nato pa jih ori-baj z ovseno moko, katero imej vedno popravljeno v bližini. Dosti bolečin prihraniš na ta enostaven način. Zabojček s cvetlicami pred okni povzroča ob slabem vremenu to nc-rijetnost. da se zelo umažejo šipe od lemlje iz zabojčka. Temu odpomore-o, ako nato, ko smo rastline posa-ili, posipamo vso zemljo z majhnimi kamenčki. Šipe se nam ne umažejo reč, pa tudi vlaga se potem v zemlji tolje drži.	Š. H.
Praktična navodila
Dežnik navadno nima dolge živ* Ijenske dobe, kajti prav kmalu zaru-javi na mestih kjer se pregiblje in posledica tega je, da železno ogrodje razpade. Ako pa pravočasno namažeš dotična mesta z vazelinom, ne bo se prijela rja in dežnik imaš lahko mnogo let — ako ti ga kdo ne ukrade, al? če ga ne pozabiš v vlaku.
Limona se rabi v vsakem gospodinjstvu, težko pa je ta sadež ohraniti zdrav, a vendar lahko. Poravnaj limone na ravno desko ter pokrij s steklenim pokrovom. Pokrova pa ne dvigaj pred uporabo limone, sicer se pokvarijo in segnijejo.
Rumeni zobje niso lepi, dragih past in pudrov pa pri nas še ne kupujemo. Stisni sok limone v vodo ter si s tem operi zobe. Učinek bo isti, kot s pasto.
Madeže zelene trave ni lahko odstraniti iz belega perila. Ako pa jih namažeš najpreje s svežim špehom, nato pa opereš navadnim potom, bodo madeži izginili.
Kadar so mizarji ali pleskarji v hiši, ni izključeno, da bo ta ali oni, posebno pa otroci odnesli madeže barve. Tako obleko pomoči v razredčeni parafin, dobro zmencaj, nato pa operi z milom in vodo.
Voda, v kateri se je kuhal riž, je izvrstno sredstvo za odstanitev rja-stih madežev v perilu ali obleki. Namoči take predmete 5—6 ur v riževi vodi, nato pa izplakni v čisti vodi.
Znano je, da je limona vsestransko koristen sad. Dobra pa je le tedaj, ako je sveža — na zraku se posuši. Deni jo v vodo in pokrij, vodo pa vsak teden izmenjaj. Po tem načinu ostane limona sočna več kot mesec dni.
Barvano pohištvo umivaj le z deževnico in brez mila. Nato pa oribaj z mehko krpo, na katero namaži nekoliko vazelina. Pohištvo bo svetlo kot novo.
Neverjetno se sliši, a vendar je res, da se s čajem lahko in dobro osnažijo okna, ogledala, linoleum in pohištvo.
Spraskana omara, ali miza ni lepa. Pri selitvi pa je skoraj neizogibno, da se pohištvo poškoduje. Saj pravijo, da je bolje »enkrat pogoreti. kot štirikrat seliti se«. Vzemi konec konec zavojnega papirja ter ga pre-gani, da dobiš dve plasti. To namoči v topli vodi ter namakaj praske, nato pa papir likaj s toplim, ne prevročim likalnikom dokler mokrota ne shlrpi. Ako praska še ni izginila, ponovi še enkrat.
Mlačna voda, kateri dodaš par kapljic terpentina, je izborno sredstvo za snaženje stekla in porcelana. Ako imaš za tako priliko k r -i •• ' >m-sove kože pri roki, tem bolje.
Zrcala ne obešaj na mesto, ur solnce meče svoje žarke, sicer bodo kaj kmalu obledela in nastali bodo madeži, katerih ni mogoče odstraniti.
RaZ?S0
r činkvantin je splošno vpeljano ime za koruzo, katero se je jo po strni-ščih na Primorskem. Ime je italijansko, slovenski bi morali reči petde-setdnevnik« ali »petdeseidnevna koruza«, kar pomeni, da dokonča to žito svoj življenski tek od semena do zrnja v dobi petdesetih dni. V zadnjem času skušajo vzgojiti še bolj zgodnjo koruzo, ki jo imenujejo »kvarantinc, to je »štiridesetdnevnik«. Imena sama niso pravilna, zakaj malokdo je dobil v 50 dneh iz koruznega semena zrele klase. V splošnem sejeio činkvantin v začetku julija, požanjejo ga pa kon-
cem septembra, prav redko prej. Če seštejemo dneve, dobimo 75 do 90 dni. Le če bi bile vremenske razmere za razvoj činkvantina najugodnejše, bi mogoče zadostovalo 50 dri, to pa se zgodi zelo redko ali nikoli.
g Letošnji izvoz naše države Kljub temu, da so nek '.ere države zaprle pot našemu žitu je naš letošnji izvoz dosedaj precej dobro odrezal. Izvoz se vrši prec sem v sadju, ki se je povečal za 35 odsto!kov, ker je bila letina v inozemstvu sk b - . Smatra se, da znaša vrednost do e • daj izvoženega srd a že nad 600 milijonov dina. ev. Ker pa zvoz še ni končan, pač pa se nekateri proizvo i ravno sedaj najboljše ;;ro a'?jo, smatrajo naši gospodarski strokov.-, a i, da bo izvoz sadja znaša nad eno .1 -lijardo dinarjev. Po:ebio clobro ro izvozili nekateri ra-i v Srbiji, Da: maciji in okro Maribora. — Če se je pri sadne:1 ..vozu posvečalo dovolj skrbnosti n pazlj;\ osti, če smo izv žali dobro, zdravo :n sor rano sadje, tedaj smemo pričakovati, da si pridobimo zunanji trg tud: za bodoče. V tem pogledu je Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru storila svoja dolžnost in izvažala samo pr /ov s.-no sadje. Od drugod ;?a ni tako ugodnih poročil. Sicer se e naš zavod za pospeševanje zunanje trgovine z zavzel za to, da se izvaža ie brezh b o sadje. Vendar je bil to šele začetek in šele letošnja praksa e pokazala, da se bo morala v bodoče koiitro a ilad izvoženim sadjem šc poos riti.
g Uvcz živii v Italijo narsšča V oktobru 1929 je Italija uvozila 7 inozemstva 237.760 stotov razn-h vrst žita. V oktobru t. 1, pa je ta uvoz na-rastel na 2;215 443 stotov Od' meseca julija do 31. oktobra 1929 je bilo uyožen;h 2 622 000 stotov. ine tem ko je uvoz v istem razdobju 3<9?0. 1. narastel na 3.736 000 stotov. Tako proslavljena »žitna bitka -, ki sii jo je g. Mussolini zamislil, torej ni rodila pričakovanih uspehov.
\ vs. KO iilsO »DOMOLJL&A«!
Pes in vrsbec
(Nadaljevanje.)
4.
Ko je voznik brez voza, brez sodov in brez konj dospel domov, ga je na pragu žena čakala in mu potožila: »Pomisli, kakšna nesreča! Priletel je odnekod hudoben ptič in z njim menda ptiči z vsega vesoljnega sveta. Po-zobali so nam požrešneži vse žito v kozolcu. Kaj bomo zdaj reveži počeli, kaj bom jedli?«
»Ovbe, ovbe,« je v ljutem srdu zastokal voznik, »kakšen siromak sem jaz!«
»Počakaj, počakaj — najhujše še pride!« se je s strehe maščevalno oglasil vrabec.
Ves besen in pobit je stopil voznik v hišo in sedel k peči.
»Trk, trk!« je potrkal vrabec s kljunom na okno in zaklical: »Tudi življenje mi boš dal, voznik, tudi življenje! Zob za zob, kri za kri!«
Voznik je pograbil gorjačo in jo vrgel proti vrabcu. Gorjača je priletela v okno in ga razbila. Skozi odprtino je smunil vrabec v izbo in znova zaklical: Tudi življenje mi boš dal, voznik, tudi življenje!«
Napol blazen in peneč se od divje jeze se je pognal voznik za njim in mahal s sekiro okoli sebe s takšno silo, da je razbil kaj kmalu vse stole, klopi, mizo, ogledalo, peč in druge reci v hiši — vrabca pa ni in ni mogel zadeti.
Ko je bila že skoro vsa hiša porušena, je besneči voznik slednjič vendarle ujel vrabca.
»Ali naj mu zavijem vrat?« je t vprašala žena.
»Ne,« je luito zaškrtal z zobmi voznik; »takšna kazen je zanj pre-mila. Naj umre vse bolj grozne smrti: požrl ga bom!«
In si je rekši res kar koj potlačil živega vrabca v usta in ga pogoltnil.
Vrabec v voznikovem telesu pa se
je splazil navzgor, pokukal iz njego-vili ust in z neizprosnim glasom zadnjikrat zaklical:
»Nič ne pomaga, voznik — življenje mi boš dal!«
Voznik je stisnil ženi gorjačo v roko in ji ukazal: »Zamahni po ptiču v mojih ustih in ga ubij!«
Žena je res kar koj zamahnila — namesto vrabca pa je udarila moža po glavi, da je kakor od strele ošinjen padel na razvaline svoje hiše in umrl.
Vrabec pa je planil iz mrtvečevib ust, odletel bogve kam — in ga ni nikoli več videlo človeško oko.
Grimm M. K.:
Dobrosrčna starka
Živela je vdova, ki je imela dve hčerki. Ena je bila lepa in pridna, druga pa lena in grda. Leno in grdo hčerko je imela vdova veliko rajši, ker je bila njena prava hčerka, drugo pa je sovražila. Uboga deklica je morala vsak dan sedeti na cesti pri nekem vodnjaku in presti tako dolgo, da ji je kapljala kri izza nohtov.
Nekega dne je hotela deklica oprati vreteno, ki je bilo čisto krvavo. Sklonila se je v vodnjak — tedaj pa ji je padlo vreteno iz rok. Deklica je zajokala in tekla mačehi naznanit nesrečo. Mačeha pa je bila kruta in neusmiljena ter ji je velela:
»Kakor si vrgla vreteno notri, tako ga dobi zopet ven!«
Deklica je odšla nazaj k vodnjaku in ni vedela, kaj bi začela. Dolgo časa je omahovala in se obotavljala, slednjič pa se je ojunačila in skočila v vodnjak.
Ko se je zbudila iz nezavesti, je pogledala okoli sebe in videla, da se nahaja na lepem travniku, kjer je sijalo solnce in rastlo ves polno pisanih rož.
Vstala je in šla dalje. Prišla je do pečipolne kruha. Kruh je nenadoma zakričal iz peči:
»Potegni me ven, dobra deklica,
sicer še zgorim, sem že davno pečen!
Deklica je pristopila in izvlekla z loparjem kruh iz peči. Potem je šla dalje in prišla do jablane, na kateri je viselo mnogo jabolk. Jabolka so zakričala:
»Ah, otresi nas, otresi, deklica, smo že davno zreli!«
Deklica je potresi a drevo, da so jabolka padala z njega, kot bi deževalo. Tresla je, dokler je bilo še kaj jabolk na drevesu. Ko je zbrala vsa jabolka na kup, je šla dalje.
Prišla je do majhne hiše. Iz nje je kukala stara gospa z velikimi zobmi. Deklica se je je prestrašila in hotela pobegniti. Gospa pa je zaklicala: »Ne boj se me, deklica! Ostani pri meni. Če boš marljiva, se ti ne bo slabo godilo pri meni. Postiljala mi boš posteljo in rahljala blazino tako, da bodo letele peresa - snežinke na oni svet.«
Deklica je bila zadovoljna. Ostala je pri starki in pridno pretresala blazino, da so peresa-snežinke v gostili kosmičih padale na zemljo. Zelo dobro se ji je godilo pri starki. Imela je za jesti in piti, kar si je poželela.
Sčasoma pa je postalo deklici dolgčas pri stari gospe. Stožilo se ji je po domu. Dejala je:
»Pusti me, dobra starka, da se vrnem domov.«
Starka je odgovorila: Prav. Služila si mi zvesto, zato te bom sama peljala nazaj na zemljo.« zemljo.«
Prijela jo je za roko in jo peljala pred neka vrata. Vrata so bila odprta. Ko je deklica stopila čez prag, se je vsul nanjo zlat dež, tako, da je bila vsa pokrita z zlatom.
»To imaš za plačilo, ker si bila ves čas tako pridna!« je dejala starka in ji dala tudi izgubljeno vreteno nazaj. Nato je zaprla vrata — in deklica je bila mahoma spet na tem svetu.
Ko se je približala domačemu dvorišču, je stal pes na vodnjaku in lalajal:
»Hov, hov, hov, hu —
naša zlata gospodična je zopet tuk
Odšla je v hišo k mačehi. Ko je ta videla svojo pastorko vso v zlatu, jo je prijazno sprejela.
Deklica je pripovedovala, kaj je vse v vodnjaku doživela. Ko je mačeha izvedela, kako je prišla do bogastva, je velela svoji leni in grdi hčerki, naj še ona poizkusi svojo srečo.
Slednja je res vzela vreteno in sla k vodnjaku prest. Ko je posta'o vreteno krvavo, se je sklonila v vodnjak, vrgla vreteno vanj in nato še sama skočila v globočino.
Znašla se je prav tako kakor njena polsestra na lepem travniku. Napotila se je dalje in prišla do peči. Kruh je zakričal:
»Ah, potegni me ven, dobra deklica. potegni, sicer izgoriml
»Se mi ne ljubi mazali roki je prevzetno odgovorila lena deklica in šla dalje.
Prišla je do jablane, ki je zakli-cala:	a>Io m om*»M1
Potresi me, deklica, potrosi, da bodo pada'a jabolka z mene!«
>Saj veš kako,«- jo je zavrnila deklica, -da mi pade kako jabolko na glavo!« In je šla dalje.
Ko je prišla do hiše dobrodušne starke, se je ni nič bala, ker je že prej vedela o njej. Ostala je pri njej.
Prvi dan je bila marljiva in je ubogala starko. Drugi dan je že začela lenariti. Tretji dan še boli. če-irti dan pa sploh ni hotela več delati.
Starki je minula potrpežljivost in ji je odpovedala službo. Odpeljala jo je k onim vratom. Deklica si je mislila: r Zdaj pride zlat dežk Starka pa je namesto zlatega dežja zlila nanjo kotel tekoče smole.
»Kakršno delo, takšno plačilo!«' je zaklicala za njo.
Ko je lena hčerka prišla domov, je pes na vodniaku zapel:
Hov, hov, hov, hu — naša grda gospodična je zopet ha!«
Ko je mati videla svojo hčerko v smolnatem oklepu, je od žalosti uimr-la še tisto uro. Deklice pa se je srmola držala do konca življenja.