Uredništvo in uprava: }orjca, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena : Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 26
Gorica - 28. junija 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
SAMOOBRAMBA NARODA
Slovenski narod živi sredi Evrope. Majhen je in s svojo vojaško silo ni nikdar nikogar ogrožal. Miroljuben je in demokratičen. V zgodnjem srednjem veku si je še izbiral svoje vojvode in jih je umeščal na Gosposvetskem polja na demokratičen način, kakor ga ne pozna noben drug narod v tej dobi.
Zemlja, ki so jo naši predniki zasedli ob premikanju narodov v Evropo, je čudovita, tako po svoji lepoti kakor po važnost' prostora. Lepa so slovenska sitna polja, lepe so vinske gorice, očarljiva so koroška in gorenjska jezera, skrivnostni so slovenski gozdovi; čudovita je Soča, prelepo je morje, jadrnice na njem in velike ladje, ki nas vežejo z velikim svetom! Velil:a so rudna bogastva v zemlji in čudovite so slovenske snežne planine...
Važen je prostor, ki so si ga izbrali naši pradedje. Ceste in vse poti se tu križajo: od vzhoda na zapad, od severa na jug.
_ , Pg^T NAPA.pi ...
V	našo domovino so se zapodila najprej neorganizirana krdela Obrov, Bavarcev in drugih naših sosedov tam v 7., 8., P. stoletju. Naletela so na odločen odpor. Posluževala so se zvijač, prevar, lepih besed, lazi: nazadnje so izrabljala položaj in hotela uničiti naš narod za vsako ceno.
Proti vsem tem sovražnikom so se združevali naši očetje v močne skupine. Zbirali so se za močnim obzidjem, utrjevali so 'mogočna taborišča. Branili so svojo lastnino, na vse načine in z vsemi močmi. Nešteto mož je obležalo mrtvih, mnogo žena in otrok je
bilo pobitih, toda svobodo so čuvali z vsemi svojimi silami.
To so bila prva tabori" a. prvi tabori naših prednikov. Branili so svojo zemljo pred. grabežljivimi rokami. Če se takrat ne bi zbirali naši očetje v utrjene tabore in odbijali napade in osvajalne namene tujcev, bi danes Slovenci ne bili več gospodarji te prelepe slovenske zemlje!
TURŠKI VPADI
Naši predniki so zemljo ohranili v svoji lasti, četudi večkrat za ceno velikih žrtev osebne in skupne svobode. Toda sovražniki
so se vrstili drug
drusi
Turkom je šlo za to, da bi s polmesecem, ki je bil simbol muslimanstva, preplavili Evropo s tujo kulturo in tujo miselnostjo. Številni so bili vpadi turških plemen. Zasedala so Srbijo, osvajala druge kraje, toda na naši zemlji so se njihovi zakrivljen.1 meči skrhali. Mali slovenski narod se je temu divjaškemu pohodu postavil v bran.
Slovenski očetje so zažgali kresove, ko se je bližal ta turški sovražnik. Tedaj so pograbile ž°-ne speče otroke, starčki so vstali z nizkih sedežev, možje in fantje pa so pograbili za vsakovrstno orožje. Vsi so hiteli v tabor. v tabor k cerkvi na griču, za osid-
Eden od največjih osvajalcev sojje. Tom so odbijali naval tur-bili Turki v 15., 16. stoletju, škili kopit. Mnogo slovenskih si-
nov so tudi ta krdela pomorila, mnogo so jih odpeljali s seboj v sužnost, toda slovenskega naroda niso strla. Spet je vstal in bil gospodar na svoji zemlji.
NOVI TABORI
Minila so stoletja. Res se je slovenska meja marsikje skrčila, narodna zavest je bila marsikje mrtva. Tedaj je bila potreba, da se Slovenci spet zbero na taborih. Zdaj ne z orožjem, ampak s prepričljivostjo besede, ki naj zbudi uspavano narodno zavest. S pesmijo, ki naj ogreje narodno otrpla srca.
V	60. letih preteklega stoletja in dalje so se začeli Slovenci zbirati na velikih taborih s pesmijo in besedo. Polagoma so se spet začeli zavedati, da $o narod in da morajo svojo kal turo razvijati dalje in ohranjati svoj dom in svojo zemljo. Ti tabori so bili tudi na Primorskem. Posebno znan je tabor v Dolini, ki je bil
KOMUNISTIČNA STRANKA PREPC ANA V JUŽNI AFRIKI
POLITIKA
V	ITALIJI
Pretekli teden se je zgodil v rimskem senatu neljub dogodek, ki zopet spominja na čase pred fašizmom. Razpravljali so namreč o povišanju pokojnin vojnim invalidom. Vlada je priznala povišek pokojnin od 1. marca naprej, opozicija je pa zahtevala od 1. julija 1949 dalje. Ko je prišlo do glasovanja in je zmagal vladni predlog, so poslušalci na galerijah, po večini invalidi, zagnali strašen krik in vik zoper vlado in senatorje vladnih strank. Hudo je bilo to, da so se kričačem pridružili senatorji skrajne levice. To dejstvo je dvignilo mnogo hrupa v ital. javnosti, ki vidi v tem poskuse od strani opozicije, da se hoče ta posluževati pouličnih množic za strahovanje senata in parlamenta. — Državnega proračuna še vedno niso odobrili, zato bo parlament dovolil vladi začasni proračun za dobo treh ali štirih mesecev. Z državnim proračunom je res čudno, da je treba zanj izgubiti toliko besedi.
Parlament južne Afrike je na predlog vlade postavil komunistično partijo izven zakona ter tako prepovedal vsako njeno delovanje kot zakonsko kaznivo. Do te prepovedi je prišlo, ker se beli močno bojijo komunističnega rovarjenja med domačimi črnci. Notranji minister je namreč odkril veliko zaroto, ki je imela namen s pomočjo domačih črncev in pod vodstvom komunistične partije vreči sedanjo vlado in spremeniti notranji ustroj v Južni Afriki v korist črncev, ki jih je osem milijonov, dočirn je belili samo dva milijona. Pred to nevarnostjo so se beli tako zgrozili, da so v parlamentu izglasovali to malo demokratično prepoved.
Razmere v Južni Afriki so pa v resnici resne. Tam biva okrog dva milijona belih, potomcev starih in novih naseljencev, ki
imajo vse nraviee. Na drugi st ra- umljivo. <la komunistična propa-
•	■	_	.	_	,’..mM.—.	  *______'i,.	_' j .....■	1.1	“•	I.
ni je en raflijOn mešancev ter osem milijonov črncev, ki nimajo skoro nobenih državljanskih pravic: za svoje delo so skrajno slabo plačani; ne smejo bivati v mestih skupaj z belimi; stanovati morajo v lesenih hišah, nagrmadeni " kakor živina; ne smejo obiskovati višjih šol; ne morejo stopiti v državno službo itd. Z eno besedo, beli smatrajo črnce in mešance za ljudi nižje vrste, ki so brez pravic izročeni vsakovrstnemu izrabljanju, saj n. pr. osem milijonov črncev sme voliti le tri poslance, ki ne smejo biti črnci. V takih razmerah je lahko
V	nedeljo vsi na
REPENTABOR
NOVA VLADNA KRIZA V FRANCIJI
Kakor majhna atomska bomba je bila nenadna vladna kriza v Franciji, ki je nastala pretekli petek 23. ^jun., ko je moral dosedanji ministrski predsednik Bi-dault odstopiti s vso vlado, ker je dobil v zbornici nezaupnico. Do tega je prišlo, ko so v parlamentu razj)ravljali o povišanju plač državnim uradnikom. Vlada je trdila, da jih ne more zvišati preko določene mere, socialisti so pa zahtevali veliko več nego je vlada ponujala. Zalo je Bi-dault zahteval od parlamenta zaupnico; še prej pa je poslance opozoril: »Ali hočete zopet vreči Francijo v politično in gospodarsko negotovost, ki ji je povzročila že toliko zla?« Večina ni poslušala njegovega svarila in je vladi dala nezaupnico z 352 glasovi proti 230. Za vlado so glasovali ljudski republikanci in radikalci, proti pa socialisti in ko-
munisti ter druge manjše skupine. Ta vladna kriza je prišla za Francijo v zelo neugodnem času. Na eni strani je nevarnost notranjih nemirov in stavk, na drugi pa so se pravkar začeli resni razgovori za ustvaritev jeklarsko-premogovne zveze v Evropi, za katero je ravno francoski zunanji minister Schuman dal pobudo in bil njen glavni zagovornik. Zato je nevarnost, da bo ta toliko obetajoči načrt šel po vodi, če pride namesto Schuinana kdo drugi za francoskega zunanjega ministra. Glavno krivdo za Bi-daultov padec nosijo socialisti, ki so to povzročili iz svojih strankarskih namenov. Hočejo namreč pred francosko javnostjo nastopati kot najvnetejši zagovorniki delovnih slojev v upanju, da bodo pri prihodnjih volitvah postali najmočnejša stranka.
ganda med črnci gre v klasje, ko jim obljubljajo enakovrednost z belimi, odpravo vseh krivic in raj na zemlji. Čudimo pa se, da beli tega ne razumejo in mislijo, da bodo s prepovedjo komunistične partije preprečili širjenje komunizma in pripravo revolucije v svoji deželi. Z dekreti bodo morda revolucijo zadržali za nekaj let, preprečili je pa ne bodo, če ne priznajo tudi črnim plemenom svobode in enakopravnosti, kot dela katoliška cerkev, ki prav nič ne loči med belimi, črnimi, rdeeimf*in drugačnimi verniki, nego vsem priznava enakovrednost otrok božjih in ima zato ne samo vernike, temveč tudi duhovnike in škofe vseh barv.
11178. leta. Narodna zavest se je prebudila, Slovenci so se zavedli spet svojega življenja in na tem prebujenju je zraslo delo, katerega sadove še danes okušamo.
NEDELJSKI TABOR
V	nedeljo se bomo spet zbrali na taboru. Ali nas kdo napadu? Ali morda gore kresovi? Ali je naša narodna zavest povsem usahnila:’ Ali je res kje kaka ne-var nosi?
Da, nevarnost je! Slovenci so delno že za železno zaveso. Ti ne morejo govorili več. Mi smo pred tem morečim zastorom. In pruv zato imamo posebne naloge. Naloge, da rešujemo naš celotni narod in srednjo Evropo (kakor nekoč) pred div jun jem azijat siva, pred pohodom divjaštva. Reševati moramo krščanstvo tu, kjer so ga v bližini že navidezno zbrisali z zemeljske površine. Branili morumo našo narodno tradicijo, braniti narodovo življenje in narodno zavest in samozavest. Odpadlim Slovencem je vseeno, kiij so: oni hočejo neko brezna-rodnost. Nam pa ni vseeno! Mi ne pustimo umreti svojega naroda. To, kar so naši predniki dolga stoletja ohranjali s takimi silnimi žrtvami, to bomo ohranjali v bodoče tudi mi.
Za obrambo narodnosti gre in za obrambo krščanstva! To sta dve vrednoti, ki sta poroštvo, da bomo Slovenci živeli.
Nedeljski tabor bo na Repen-tabru. Za ozidjem, poleg cerkvice — kot nekoč. Oglasila se bo slovenska pesem iz vseh slovenskih pokrajin. Zajela bo beseda dolino in dol...
Slovenci, v nedeljo vsi na tabor! Narodne noše iz starodavnih skrinj! Ta pesem iz lanu in konoplje naj se zlije v živo pesem Korošcev, Goričanov in Tržačanov!
Slovenska misel, vzpluj!
NENADEN NAPAD NA KOREJO
Zapadne demokracije so zopet j in ves svet stojijo zopet pred ve-razočarane. Komunisti so vdrli v iiko nevarnostjo za mir. Pomoč
Korejo in zavzeli že glavno mesto Seul. Zapadne demokracije
bo mala ali ničeva. Prihodnji dnevi bodo odločilni.
NOVO DRŽAVNO POSOJILO V JUGOSLAVIJI
Jugoslovanska vlada je razpisala novo državno posojilo v višini treh milijard din, ki naj služi za financiranje petletnega plana. Rok za vpisovanje bo določen naknadno. Posojilo bodo pobirali s prostovoljnimi javnimi vpisi. Vsakdo bo lahko vplačal državi posojeni znesek ob vpisu naenkrat ali v mesečnih obrokih.
Prvo posojilo te vrste je vlada FLRJ razpisala 3. jun. 1948 v znesku 3 in 1/2 milijarde din. To prvo posojilo je bilo takrat prekoračeno za 238 milijonov din. Z novim posojilom upa vlada pripeljati petletni plan do srečnega konca.
Človeku se pa le čudno zdi, da potrebuje vlada FLRJ ob koncu petletke novega notranjega posojila, ko pa bi moral biti po uradnih podatkih plan že skoro v celoti dosežen, v nekaterih panogah celo že prekoračen. Iz tega se vidi, da v planu nekaj ni v redu, čeprav so jugoslovanski narodi za njegovo uresničitev žrtvovali morda več nego med vso vojno, saj trdijo enoglasno vsa poročila iz Jugoslavije, da ljudstvo trpi tam vedno večje pomanjkanje in da tudi predpisane obroke živil dobivajo vedno bolj neredno in vedno v manjši meri.
Stran 2.
KATOLIŠKI GLAS
Leto II. - Štev. 26
PETA NEDELJA PO BINKOŠT1H
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5, 20-24)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:	Ako vaša pravičnost
ne bo obilnejša ko pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da se je reklo starim : Ne ubijaj; kdor pa koga ubije, pride pred sodbo, jaz pa pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodbo; in kdor reče svojemu bratu ,ničvrednež', zasluži, da pride v peklenski ogenj. Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti svoj dar tam pred oltarjem, in pojdi, da se poprej spraviš s svojim bratom, in potem pridi in daruj svoj dar.
Jezus je čisto jasno odklonil pravičnost pismoukov in farizejev. Izrecno jim je zaprl vrata nebeškega kraljestva. A nam bi se zdelo, da končno niso bili tako slabi. Izpolnjevali so vse, kar jim je postava zapovedovala. Dajali so miloščino, molili so po svojih shodnicah in celo po uličnih vogalih. Postili so se. Plačevali so davek od najmanjšega pridelka, celo od mete in kumine. Bili so torej natančni do črke. Gotovo so veliko več izvrševali kakor mi. Velika večina kristjanov ni tako natančna pri izpolnjevanju cerkvenih zapovedi. — A vendar jih je Jezus odklonil!
Zakaj? — Manjkalo jim je glavnega, manjkalo jim je ljubezni. Bog je Bog živih, ljubečih. In kar ne pride iz ljubezni, iz srca, ne more nikdar odpreti nebes. Nič ne pomaga tisoč dobrih del, če v srcu ni ljubezni, če srce nič ne ve zato.
Tako prestavlja Jezus pravičnost od zunanjega dejanja in izpolnjevanja — v srce, v hotenje, v voljo, v pripravljenost, v ljubezen. Ni šele umor greh, ampak že jeza v srcu. Ni šele prešuštvo greh, ampak že vsak poželjiv pogled, vsaka skrita misel. Ni šele kriva prisega greh,
ampak že vsaka neresnica, vsako zatajenje.
Farizeji so skrbeli samo za zunanjo pravičnost pred ljudmi. Nič pa niso upoštevali notranjih grehov srca. Tam se je večkrat skrivala velika ošabnost, samoljubje in prezir do nižjih. To zanje niso bili grehi. — Jezus pa gre v globino in jim razodeva, da se zunanji greh spočne v srcu. Zato ga je treba tudi tam zatirati in celo najprej, ker so tam korenine zla.
Jezus je tu tako jasen, da se ni mogoče motiti. V evangeliju se zdi, kakor bi hotel govoriti: Veruješ? Lepo! — Spolnjuješ zapovedi? Prav! — Hodiš redno v cerkev? Saj je treba. — Toda ali nimaš v skritem kotičku srca sovražno misel proti bratu? — Jezus veliko zahteva: Pusti svoj dar tam pred oltarjem in pojdi, da se poprej spraviš s stojim bratom, in potem pridi in daruj svoj dar.
Zato pazimo na svoje srce. Ne delajmo se lepe samo navidez, samo pred ljudmi. Lahko prevaramo ljudi, a nikdar ne bomo Boga, ki preiskuje našo notranjost. Sodil nas bo po naših mislih in po naših delih.
NEDELJSKA MOLITEV O BOG, KI SI PRIPRAVIL NEVIDNE DOBROTE TISTIM. KI TE LJUBIJO: VLIJ SVOJO LJUBEZEN V NAŠA SRCA, DA BOMO TEBE V VSEM IN NAD VSE LJUBILI IN TVOJE OBLJUBE, KI PRESEGAJO VSAKO ŽELJO, DOSEGLI.
Koledar za prihodnji teden
2. julija. NEDELJA. 5. pobinkošt* na. Obiskovanje blažene Device Marije.
3. PONEDELJEK.. Leon, papež.
4. TOREK. Urh (Ulrih), škof.
5. SREDA. Anton Zaharija.
6. ČETRTEK. Izaija, prerok.
7. PETEK. Ciril im Metod, slovan* ska apostola. Po starem koledarju sta imela svoj god 5. julija.
8. SOBOTA Elizabeta, kraljica. Zelo podpirala reveže.
SVETO LETO
V	soboto 24. 6. je sv. cerkev proglasila za svetnico blaženo Marijo Goretti, inučenko sv. čistosti. Ker je bil naval romarjev tako velik, da bi jih nobena cerkev ne mogla obseči, je sv. oče dovolil, da se bo to proglašen je izvršilo pred pročeljem bazilike sv. Petra na prostem. Na trgu sv. Petra menda še ni bilo nikdar toliko ljudi zbranih kot ta večer. Ob 7h je prišel sv. oče v spremstvu vseh kardinalov in vsega papeškega dvora iz vatikanske palače in se vsedel na svoj prestol. Po klicanju sv. Duha, je kot nezmotljiv učenik vseh vernikov razglasil, da naj odslej Cerkev časti Marijo Goretti kot devico mučenico. V tem hipu so odstranili zaveso, ki je zakrivala podobo nove svetnice. Upodobljena je kot mlada deklica, ki stiska na svoje srce palmo in lilijo. Kardinal diakon je odpel molitev k novi svetnici, sv. oče je podelil blagoslov združen s popolnim odpustkom. Naslednji dan je sv. oče daroval ob lOh
v	baziliki slovesno sveto maso v
čast novi svetnici — preprosti deklici, ki je pred dobrimi 40 leti dala raje življenje kot svojo čistost pohotnežu v oskrunjenje. Tudi ta se je spreobrnil in je danes ponižen in skesan redovnik hvaležen svoji žrtvi, da mu je odpustila in mu izprosila milost sprave z Bogom.
Goretti je bila v letu 1947 proglašena za blaženo, a še v istem letu sta se zgodili na njeno priprošnjo novi dve čudežni ozdravljenji, s katerimi je Bog poveliča! dobro in sveto blaženo ter ji s tem naklonil čast svetništva. Naj bi bila ona zgled in priproš-njica vsem katoliškim dekletom!
Prva sobota v Gorici
Na prvo soboto v juliju bo zjutraj ob 6 sv. maša s premišljevanjem v stolnici. Zvečer ob 8 sestanek za inože in fante v prostorih Katoliške tiskarne; v nedeljo ob 8 zanje sv. maša s prid go pri sv. Ivanu. Možje in fantje, udeležujte se teh svojih pobožnosti!
Umetnost in misijoni
Te dni bo odprta v Rimu zanimiva razstava cerkvene umetnosti iz misijonskih dežel. Umetniki domačini iz raznih narodov, ki so se v zadnjih stoletjih pokristjanili, bodo tam imeli razstavljena slikarska, kiparska, cerkvena oblačilna in stavbinska deta, ki odgovarjajo tamkajšnje mu narodnemu okusu in krajevnim šegam. Razstava bo imela 23 oddelkov, ki so jih okusno razvrstili misijonski redovi s pomočjo francoske, belgijske in \ ietnamske vlade. Glavni oddelki so sledeči: iz Indije, iz Kitajske, iz Japonske, iz iudokine, iz Filipinskih otokov, iz Afrike, iz Oceanije, iz polarnih krajev Severne Amerike, iz najjužnejših dežel Južne Amerike. JVa razsta-
vi	bodo obiskovalci videli tudi tri vrste bogoslužnih kapel, kakršne se rabijo v Indiji, Afriki in Oceaniji. Zastopani bodo na razstavi najvidnejši slikarski, kiparski in stavbinski umetniki — domačini — katoličani. Drugače si predstavlja Marijo Kitajec iz Azije, drugače zamorec iz Afrike, zopet drugače Eskim iz Alaske. Vsak jo slika po okusu in mišljenju svojega naroda, a vsi v njej vidijo Mater Odrešenikovo in Kraljico nebes, kakor nas uči katoliška vera, ki nam je vsem skupna. Sv. cerkev pa spoštuje vse narodne posebnosti in njih umetniška stremljenja in bo v drugi polovici svetega leta z radostjo pokazala, kako je tudi na polju umetnosti ona vesoljna — univerzalna — res katoliška. Naj bi si tudi naši svetoletni romarji v septembru ogledali te umetnine naših katoliških bratov iz vseh dežel sveta, da se bodo zavedli vesoljnosti mističnega telesa Jezusovega tudi na umetniškem polju.
Boj proti umazanemu tisku v Avstriji
Postava, ki so jo izdali v Avstriji proti umazanem tisku in ki grozi izdajateljem in prodajalcem umazanega tiska z zaporom do enega leta in z občutnimi denarnimi kaznimi, je dosegla, da je velik del takega tiska izginil iz prometa.
Preganjanje redovnikov na Češkoslovaškem
Meseca aprila t. 1. je vdrla policija in narodna milica v jezuitske, frančiškanske, salezijanske in razne druge samostane ter odpeljala skoro vse redovnike na kamionih v samostane ob sovjetski meji, ki so spremenjeni v prava koncentracijska taborišča. Lov na redovnike se je izvršil ponoči in na najbolj brutalen način, kakor bi šlo za kake razbojnike. Redovniki so odgovorili na vso to brutalnost z molitvijo ter s prepevanjem Marijinih pesmi in zahvalne'pesmi; mnogi so se izpostavili celo smrtni nevarnosti, samo da so mogli rešiti Najsvetejše pred oskrunjenjem. Internirani redovniki morajo delati sedaj na poljih po osem ur na dan. Komur se posreči dohiti hostije in vino, sme naševati. seveda na vse zgodaj pred odhodom na delo. Po kosilu morajo poslušati redovniki dve uri pouk o marksizmu in leninizmu v Stalinovi izdaji, a ves ta pouk jih ne bo odvrnil od njihovega pre-
pričanja. Kajti kaj je komunizem, kakšne so njegove metode in kakšen je njegov namen, vse to čutijo ti redovniki na svoji lastni koži. kaka šola spreminja celo komuniste v odločne protikomuniste.
Sv. oče in — banke
Predzadnjo nedeljo je sprejel sv. oče ravnateljstvo in drugo osebje rimske banke (Banco dt Roma) v posebni avdienci. Pri tej priliki je spregovoril par važnih besed. Dejal je, da morajo biti banke za narodno gospodarstvo nekako srce, ki pošilja svojo kri, to je denar, v vse dele go-
spodarskega telesa in ki naj prinaša posameznikom, družinam in socialnim slojem gospodarsko blagostanje. Sv. oee je opozoril na nevarnosti in zlorabe, ki so združene z bankarstvoin; zato da je dolžnost Cerkve in vernikov, da vlijejo bančnemu sistemu in osebju pravega krščanskega duha, ki ne omejuje prave svobode, ki pa postavlja neprestopno mejo med tem, kar je moralno dovoljeno in naravno pošteno, in medtem, kar ni eno ne drugo.
katoliški glas" v vsako slovensko družino I
CJigcDcrncsl
našega Sasa
NAŠE KRŠČANSTVO MORA BITI DOSLEDNO TUDI V NARODNIH VPRAŠANJIH
V tem drugem povojnem času doživlja krščansko socialna misel brez dvoma izrazit vzpon. Da se širši sloj-' oddaljujejo od komunizma in novega suženjstva v samem srcu Evrope, da bolj cenijo socialno pra* vičnost v krščanskem duhu, kakor tako zva.no soc alno pravičnost brez Boga jn proti Bogu, da bežijo od okrutnega materialističnega trnoštva in iščejo zadovoljstvo notranje ve* dnne v svojem srcu, je razumljivo Zelo pa bi se varali, če bi mislil'', da bo vedno tako in se prepust li brezskrbnemu počivanju na lovorih, katere smo si z veliko muko prido* Ivi;. Že krščanska previdnost zante* va od nas, da moramo biti vedno budni in pazit1 Saše, kajti sovražrrk noč in dan prež' na nas. Uspehi so tu, toda to še niso zmage. Pa četudi bi bile to nesumljive zmage, al' nas dvatisočletna preteklost ne učj do* volj? »Tvoja poguha prihaja iz te* bc, Izrael,« je rekel že Jeremija. Za* to je potrebno, da veseleč se povrat* ka širokih slojev h krščanstvu, pa* z'mo na moralno odgovornost, ki jo ta vzpon nalaga voditeljem in bor* cem. Če so se množice vrnile k veri, so prinesle neka prčakovanja, pred* vsem pričakovanje, da se bodo ljudje, ki se sklicujejo na krščanska načela, po teh načelih tudi ravnali brez razlike na osebe ali skupine, ki tu prihajajo v’ poštev.
Ljubezen se prične v lastni hiši, pravijo Anglosasi. Pravičnik se po* zna po tem, da jc pravičen tudi proti lastni korsti, ker živi iz nese* hičnosti, požrtvovalnosti, prave kr* šča.nske ljubezni. Krščanska ljubezen ne gleda, če j: je bližnji ljub ali ne, in zna premagati občutke osebne nenaklonjenosti.
KRŠČANSKA NAČELA JE TREBA IZPOLNJEVATI TUDI DO SLOVENCEV
Človek greši, če se postavlja v vlogo farizeja, ki se trka na pr s', da je pravičen, pri tem pa izgublja merilo za prpadnike druge narod* nosti, kajti Odrešenik nam je poka* zal, da se tudi Samaritanec lahko povzpne do nebeškega blaženstva. Če je ves krščansk' nauk ljubezni in sočutja do ponižanih in nasprotni* kov, do zapostavljenih narodov in družbenih slojev, ni napak reči, da božje navzočnosti ne smemo iskati v sijaju razkošnih dvorov, nego sre» di bede, duševnega in telesnega trpljenja, v siromašni sobi, v bol* hišnicah, da, v sami bližini vešal. NajvCčji svetniki naše cerkve so hib socialni ljudje, zvest1 resnici, da sc je Odrešenik usmilil nad moralno in materalno bedo človeštva ter izrc* kel tiste nesmrtne resnice, ki veljajo za vse čase in vse narode.
Zato ni neumestno opozorit' na odgovornost sodobnosti. Italijanski narod jma brez dvoma najsijajnejša in najvzvišenejša svetišča in je odli* kovan pred vsem krščanskim svetom, loda prav to odlikovanje mu nalaga velike dolžnost:	in odgovornosti.
Nič namreč ni bolj nevarno kakor zlorabljanje neoporečne prednosti današnje Italije na škodo drugih narodov. Nevarno je delati vtis, ka* kor da so pred Bogom izvoljeni jn zapostavljeni narodi. Kdor tako dela, vzbuja v pripadniku drugega naroda vtis, kakor da je njegova vera na napačnih temeljih, kakor da krščan* ska ljubezen ne pomeni drugega kot kuliso, za katero se skrivajo sebični nameni.
Ni dvoma, da človeka boli, ko vi* di, da so njegovi rojaki izpostavlje* r.i okrutostim nasprotnikovega Jota*
litarizma. Govor prevzvfSenega go* spoda škofa tržaškega proti nasilju v Istri, je zato povsem razumljiv in moralno upravičen. Tudi mi to na* sil je obsojamo. Toda katoličani mo* ramo z dobrim vzgledom naprej, mi moramo biti boljši. Zato ni razum* Ijivo, kako visoki politični predstav* niki, kj se prištevajo h katoliški mi* selnosti, kršijo načela o krščanski ljubezni jn narodni enakopravnosti. Katoliški Slovenci se ne moremo pohvaliti, da bj naši narodni sosedje izpolnjevali do nas naravne krščan* ske dolžnosti, kajti krščanska ena* kopravnost predpostavlja enako za* dovoljevanje vseh šolskih in karita* tivnih potreb, dopuščanje svobodne* ga razvoja narodne individualnosti, obvladanje nevolje do pripadnikov druge narodnosti, zmernost in vzdrž* nost v sojenju in obsojanju, kadar jo nevarnost pristranskega ocenjeva* nja tuj:h razmer.
Ni neumestno, če opozarjamo na te podrobnosti. Uspeh: krščansko, so* cialne misli so uspehi po pravičnosti, ki nam jc vrojena vsem. Za bodoč* nost krščanstva in človeštva je zelo potrebno, da ta prirojena težnja po pravičnosti dobi potrdilo pri Slova* nih. Božja pota so tajna in skriv* nostna. Iskra ljubezni do tuje narod* nosti ima čudovito moč. To pa na* laga srečnejšim borcem resno dolž* nost. To pomeni, da se je treba ogibati vseh onih pojavov, ki bi se mogli razlagati in občutiti kot plod zavisti in krivičnosti.
Evropa, zlasti njena sredina, se mora notranje temeljito ozdraviti v znaku krščanske ljubezni. Ne raj ne pekel nista rezervirana za poedine narode. Zato je treba zlasti danes najstrože izpolnjevati načela krščan* ske enakopravnosti brez razlike na raso ali narodnost. V znaku danaS* njega nadebudnega vzpona krščan* ske misli je ta potreba zelo veEka.
Slovanski delež pri duhovni in gmotni obnovi ni tako. neznaten, da bj mogli nekaznovani mimo njega.
ad
KULTURA
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Najvišja znanstvena ustanova slo* venskega naroda je Akademija zna* nosti in umetnosti v Ljubljani. Njen namen je, gojiti znanost jn umetnost. Bila je ustanovljena že .pred vojno v kraljevi Jugoslaviji in je družila naše najodličnejše znanstvenike, pisatelji, pesnjke in druge umetnike Lepo je dopolnjevala de'o univerze in umetnostne akademije. Titov re* žim, ki je marsikaj dobrega unjčil, kar so drugi pred njim ustvarili, je Akademiji prizanesel, verjetno zato, ker so bili nekateri njeni člani vneti komunisti in ofarji. Po vojni so ko* munisti Akademijo samo preuredili in jmenovali razne nove člane. Med drugimi so sprejeli za častna člana tudi J. B. T ta in Edvarda Kardelja.
Po vojni je bil predsednik Akade* mije dr. France Kidrič, velk slov* stveni zgodovinar in profesor na ijubljanski univerzi. Ko je ta letos
V	nedeljo 4. in v ponedeljek 5. junija je gostovala v celovškem gle* dališču ljubljanska opera. Nastopila je z dvema točkama:	dvakrat	so
predvajali hrvatsko opero »Ero z onega sveta«, enkrat pa balet »Ohrid* ska legenda«. Nastop ljubljanske opere je bil za koroške Slovence ve* lik zgodovinski dogodek, ker so z njim Slovenci pokazali koroškim Nemcem, kako visoko kulturen na* rod so Slovenci, ki imajo tako od* lične odrske umetnike, kot so ravno člani in članice ljubljanske opere. Uspeh obeh nastopov je bil sijajen. Vsi udeleženci, Slovenci in Nemci, so bili mnenja, da kaj tako dovrše* nega že dolgo niso imeli prilike sli* šati. V tem so se ujemali tudi ča* sopisi, ki so vsi prinesli najbolj la* skave ocene
Na istem potovanju je opera ob.» skala tudi Gradec ter prav tako tam nastopila z istim sporedom kot v Celovcu. In tudi Gradčani so bili vs1 prevzeti od umetniške dovršenost ljubljanskih pevcev in igralcev. Du* najski dnevnik »Die Pressc« je o obeh gostovanjih poročal sledeče:
Spominu rajnih je bil posvečen zaključni kulturni večer v Gorici, ki se je vršil v nedeljo 25. t. m. Spom* nili smo se pok. Kemperleta, ki je b;! stalen gost vseh večerov ter i;h je večkrat tudi otvarjal, a ga zadnjič
BOŠTJAN FRANKO:
Zadnji dneol petlkega mučenika
POVEST IZ MISIJONSKEGA DE* LOVANJA V SEVERNI AMERIKI
Moža sta oprezovala na vse strani in poslušala, da bi začula kak sumljiv šum. Globoka tišina je vladala na* okoli, samo potoček je žuborel med rožami jn travami, ki so se sklanjale nadenj.
Kaj storiti? Umaknla sta se v goščavo. Fernan je pripravil puško, Chionata je vzel puščico iz tula. Son* ce sc je dvgalo; Irokez je še vedno ležal nepremično.
»Beli brat,« je rekel končno Ohio* nuta, »pripravi blisk in grom svoje cevi., jaz pojdem, tja k Irokezu.«
Toda, ali ni nekaj poknilo in za* Šumelo v onem grmovju? Oba sta Pridržala sapo, Chionata jc napel s'oj lok.
11. aprila umrl, so 19. maja t. 1. izvo* lili za njegovega naslednika dr. Frana Ramovša, prav tako profesorja na ljubljanski univerzi.'
Dr. Fran Ramovš ima 60 let in je že 30 let redni profesor ljubljanske univerze. Prof. Ramovš je znan kot najboljši poznavatelj slovenskega je* z'ka. Posebno je študiral slovenska narečja ter je izsledke svoj'h razisko* vanj začel izdajati v obširnem delu: »H storična gramatika slov. jezika.« Do sedaj sta izšli dve knjigi, jzit; pa jih mora še pet. Skupaj s pok. A. Breznikom sta izdala »Slovenski pra* vopis«, ki je končnoveljavno rešil razna sporna vprašanja na tem polju.
Istočasno z Ramovšem je b'l izvoljen za glavnega tajnika Akade* mije prof. dr. Milko Kos, ki predava slovensko zgodovino na ljubljanski univerzi ter je napisal do sedaj naj* boljšo zgodovino Slovencev.
»Obe, z velikanskim navdušenjem sprejeti gostovanji, spadata v okvir koroško»slovenskih pobud za medse* bojne izmenjave, v okviru katerih bodo dunajski simfonikarji priredili v juliju koncert v Ljubljani, Zagre* bu jn Beogradu.«
To novico prinašamo z dvakratnim zadovoljstvom: prv'č, ker se jc na ta način ponudila prilika, da se je slovenski narod predstavil v tujini s svojimi pristnim: kulturnimi vred* notami in ne več kot zgolj noslec komunistične tiranije; drugje pa zato, ker je tako bil dan začetek kultur* nega zbliževanja in spoznavanja med obema sosednima narodoma, ki sta se do tega trenutka gledala le kot nasprotnika. Bog daj, da bi do take* ga kulturnega zbližanja prišlo tudi s sosedom na zapadu ter bi se počasi iz kulturnega prijateljstva ustvarilo gospodarsko in politično zbli žanje v korist vseh. Poudarit' ,pa moramo, da ljubljanska opera ni sad petletke, temveč da je s svojimi najboljšimi močmi ostanek prejšnje »gn'le« Ju* goslavije.
ni bilo več med nami. Ostal pa nam jc njegov spomin in njegov zgled zavednega katoliškega moža.
Drugi spomin je veljal pok. pesni* ku Ladotu Piščancu, pesn'ku Primor* ske. Trst nam ga je dal, Gorica si
Iz grmovja je stopil p'sano posli* kun Indijanec, skočil k Irokezu in se ga nalahno dotaknil z nogo. Po* tem je pobral puščico, prcmotril še enkrat s paznim očesom vse strani in hotel smukniti v goščavo.
»Hitri jelen,« je Chionata veselo zašepetal in predno je mogel Fernan odgovoriti, je zadonel flurončev ja* strebov krik. Pisano pobarvani In* dijanec se jc hitro obrnil, položil peščico na tetivo svojega loka, ki ga je bil hitro potegnil z ramen. V na* slednjem trenutku, ga jc pa zopet spravil. Z veselo kretnjo je pozdravil moža, ki sta stopila iz grmovja, jima pomigal k sebi in položil prst na ustmee v znamenje molka. »Sika* joča kača,« je šepnil algonkinski glavar in pokazal na Irokcza; »mo* ja puščica ga je podrla. Huango, Beli medved, je ušel.« Obrnil sc ic 'n hitel molče naprej, ne da bi se ozrl po spremljevalcih. Pot je posta* jala vedno bolj nerazločna, grmovje vedno gostejše in zmršeno. Vitka stoletna drevesa so ga presegala jn pokrivala s svojo senco. Sedaj
ga je osvojila, gore so nam ga vzele in skrile celo njegovo truplo. Zato je b'lo zelo na mestu, da smo se Goričan; spomnili nanj sedaj, ko so izšle v tisku njegove zbrane pesmi, »Pesmi zelene pomladi«. Videli smo, da je mesec junij ves Ladotov: v juniju se je rodil, v juniju je bil posvečen in imel novo mašo, v ju* njju je bilo prav, da smo se ga sponi* nli tudi mi, njegovi sorojaki. Gin* ljive so bile besede g. predavatelja, nekdanjega pesnikovega sošolca, ko je obujal spomine nanj, na njegovo življenje, trpljenje, preizkušnje. Po* sebno težko so nam padle v dušo, ko se je spomnil njegove tragične nasilne smrti. Izbrane deklamacije iz pesnikovih pesmi so dale preda* vanju še večjo, doživetost in nam prikazale pesnika še bolj živo pred oči.
Kmečka opravila v julija
V HIŠI:	V	poletnih mesecih je
mrčes posebno siten, pa naj bo v kuhinji ali v spalnici. Ponavljamo: DDT. — Zimska obleka in odeje so shranjene. So zavarovane pred molji? DDT v preparatu »Tr'x«
V SHRAMBI se zbirajo prvi pri* dclki: pšenica, rž, ječmen, grah, kma* iu bo prišel kromp r. Si prečistil : hrambo, si jo razkuž i in tako uni* čil, oziroma onemogočil škodljiv' mrčes? DDT umej ves mrčes, miši pa ne; te uniči nredvscr.i dobra mač* ka, btez katere ne bi smela ' iti no* bena hiša. Če .maš zrnje v vrečah a! na kupu, primešaj na v?licih 100 kg zrnja po 100 uramov DDF v pre* piratu »Gcigv 33«
Kako izglcda zaloga krme za z m* ske mesece? Letos je krme sorazmer* no več kot lansko leto. Je boš imel dovolj? Če računi, slabo kažejo, po* tem moraš vsejati pičnik*koruzo za krmo in pa inkarnatko. — Skrben gospodar že sedaj misli na to in po* skrbi potrebno.
HLEV mora biti predvsem snažen: Gnoj mora bit' skidan vsak dan, gnojnica mora odteči in ne puhtet; v hlevu ter tako delati neprijetno vzdušje; muh ne sme bi tj v hlevu in tudi na gnojišču ne; žival mora biti brez uši. DDT. Če ne že vsak dan, a vsaj enkrat na teden dobro okrtači govedo. Živina, posebno pa mlada, naj se dnevno nekoliko izprehodi, če je ne gonjš na pašo. — Ne krmi ugrete krme, da ne bo napenjanja,
—	So prašiči cepljeni proti rdečici? Detelja je tečna prašičja krma. Če nimajo prašiči svoje kopalnice, luže z vodo, potem jih operi, če Ie mogo* če, vsak dan. — Imajo kokoši kurja* n'ce? DDT.
se je pot popolnoma izgubila; sonce je komaj še prodiralo listnato streho. Potem pa se je zopet posve* tilo in potniki so se nenadoma znašli na odprtem prostoru, ki ga je obdajal gozd in v katerega se je vpiralo sonce.
Tu je Algonkinec ustavj] svoj ko* rak. Trikrat je glasno zarikal kot jelen. V goščavi je zašumelo in za* ropotalo in dvajset pisano pobarva* nih in oboroženih Indijancev se je pokazalo iz temnega gozda. Vodja je še vedno molčal. Vsi so sedi' na zeleno trato in šele potem ko je mi* rovna pipa romala iz ust v usta, je Algonkinec rekel: »Hitri, jelen po* zdravlja svoja gosta. Kakšne novice prinašata moja brata? Ali je duhov* nik bl'zu?«
»Chionatbve oči se mračijo ob tvojih besedah,« je odgovoril Huro* nec; »Ondessonk in Timanko, Chio* natov ponos in slava, sta ujeta pr,' Irokezih.«
Hitri jelen je poskočil.
»Daleč tam ob reke Ottawi, kjer sc je hotel oče molitve pridružiti svo*
Končno je šel naš spomin še onim brezštevilnim žrtvam vojne in rdeče revolucije pri nas, posebno onim tisočem, ki so že po končani vojni žrtvovali svoja mlada življenja kot žrtev egoistične politike zaveznikov in smrtnega sovraštva rdečih »osvo* boditeljev«.
Obe spominski predavanji je lepo uokviril pevski zbor s Placutc, ki je prav dobro zapel nekaj narodnih ;n umetnih, za moški in mešani zbor, primernih resnim motivom obeh pre* davanj. Ob koncu smo se poslovili, žalostni sicer, a z nado v duši, da seme, ki pade v zemljo, ne ostane samo, temveč obrodi sad. In prvi sad naj bo ta, da se bomo prihod* njo jesen in zimo znova zbrali na teh lepih kulturnih večerih.
s*°
NA VRTU moraš predvsem pleti in zalivati. Sedaj lahko seješ rumeno in zgodnjo zeleno endivijo, cikorijo. Lahko še seješ brokole, sadiš stročni fižol, presajaš zelje, zgodnjo cveta* čo, ????. Peteršilj in radič tudi še lahko seješ. Če pa seješ peteršilj, ga moraš pokriti s kakšno staro vrečo, slamnato odejo ali čim podobnim ter zalivati. Tako bo vzšel v 10 do 14 dneh, drugače ga ne boš dočakala.
V SADOVNJAKU: Češnje so si* cer obrane, a bolj slabo, ker so bile cene prenizke. Bati se je, da se bo letos češnjeva muha močno razširila.
O	tem pa bomo pisali pravočasno. — S hrušk in jablan odpadajo prvi piškave i. Skrbno jih poberi ;n sku* haj prašičem, da tako uničiš, škod* ljivca, če je še v sadu. Mlado sadno drevje ima listne uši! Te moraš unj* čiti, da ne bo drevesce ošibelo, ker mu ušj srkajo potrebni sok. — Sedaj je čas, da mlademu drevescu zasnu* ješ krono s tem, da primerno uravnaš mlade poganjke:	seveda moraš te privezati na primerne opore. — Sc* daj je tudi čas, da odrežeš one mlade poganjke, ki bi odrastli bil: v kroni v napotje, in bi se drgnili ob druge veje. Če jih sedaj odrežeš, bo rana
majhna jn se bo kmalu zacel la. ____
Ne lazi s podkovanimi čevlji po drevesih!
V VINOGRADU bo potrebno še škropiti. Če si prvič žveplal pravo* časno, to je že takrat, ko so bile mladice komaj; prst dolge, potem se najbrže oidij, sploh ni razvil. Če pa se o'dij pojavlja, moraš še žveplati. Sedaj; je na mestu bolj žveplo, ka* teremu je primešana modra galica. — Si napovedal kiseljaku borbo z arzenatom? Kiseljaka ali grozdnega molja, grozdnega črva je vedno več.
—	Arzenat primešaš med priprav*
jim prijateljem, tam so prežali sovražniki.«
»Dvajsetkrat je že premagalo son* cc sij zvezd, odkar ju je zadela šapa Belega medveda,« je pristavil Chionata.
»Prišli smo torej en dan prekasno,« jo rekel Hitri, jelen in zacepetal z nogo ob tla. »Prijatelji, ne jezite se nad Algonkinci.«
»Ali so naši, prijatelji pripravljeni osvoboditi duhovnika jn Timanka?« jc vprašal Chionata. »Ali. ve moj brat, Hitri jelen, kdo taborj v da* ljavi na vzhodu?«
»Vojščaki Belega medveda. Mojc ostro oko jc videlo črne sovražnike, ko so sedeli okoli ognjev.
»Ujetnikov ni bilo v taboru?«
. »Ne.« Algonkinec je začel pripo* vedovat: v pretrganih stavkih, da je prišel z velikim številom vojščakov po misijonarja. Ko ga niso našli, so preiskali pokrajino v vseh smereh, v nadi, da bodo kje trčili nanj.
Videli so ponovno taboriščne ognje, toda kraji so se tako hitro menja* vali, da so le redkokdaj mogli, na*
ljeno raztopino modre galice. Zado* stuje 1/2 kg apnenega arzenata na 100 litrov raztopine. — Predvsem pazi na mlade cepljenke, katere več* krat poškropi, a za to škropivo ni treba rabiti več kot 1 kg modre ga* lice za 100 litrov škropiva. — Kmalu boš cepil trte v oko. Si že odločil, katere vrste boš cepil? Tokajcc pri* haj.a vedno bolj do veljave.
NA NJIVI si žita že požel, pre* c ral in vsejal činkvantm in vmes nizki fižol, vsejal ajdo. Na vsak na* čin se moraš držati navodila: snope z njive, v njivo plug, strni.ščc mora* mo takoj preorati. Drugim pridelkom navadno ne gnojimo s hlevskim gnojem, ker ne bi dovolj razpadel in zato ne bi koristil. Bolj na mestu so umetna gnojila, predvsem super* fosfat in žvcplcnokisli amonijak ob preoranju, čilski soFter ali apneni nitrat pa ob pletvi činkvantina. Isto velja tud: za ajdo, repo jn za vse kar seješ po žitu ali krompirju.
NA SENOŽETI je košnja večino* ma končana, marsikje bodo kmalu imel' otavo. Tudi ta mesec še lahko zaliješ senožet z razredčeno gnojnico.
Mlekarstvo in sirarstvo v Italiji
Sedanja proizvodnja mleka znaša v Italiji tekom celega leta okoli. 60 milijonov hi, kar predstavlja po ceni 45 lir za liter znatno svoto 260 mi* lijard lir. Malo več kot četrtino tega mleka porabiljo v svežem stanju, saj je znano, da porabii Italijan med evropskimi narodi najmanj mleka. Večino mleka .predelajo v sir, kate* rega so lansko leto izdelali okoli 2.3 milijone q alii okoli 5 kg na osebo. Izvoženega v inozemstvo je bilo lan* sko leto 131.410 q ali 60"/o količine, k: je bila izvožena 1. 1938., v zad* njem rednem predvojnem letu. — Sir izvažajo predvsem v Nemčijo, pa tudi v obe Ameriki, na Angleško, za pol milijona dolarjev ga bodo se* daj ilzvozilj v Grčijo.
Prefektura sporoča:
1) Boj proti bolezni na krompir* sk'h njivah je zaukazan za področje cele province.
2) Pojav bolezni morajo lastniki oziroma najemnik' zemljišč takoj sporočiti pristojnemu županstvu, ki bo potom kmet:jskega urada odredilo varnostne ukrepe proti razširjanju bolezni, ki jih morajo kmetje izvest'.
3) Stroške združene s zdravljenjem morajo nositi lastniki in najemniki zemljišč ozir. udruženja kmetov
4) Nadzorstvo nad varnostnimi ukrep' na napadenih zemljiščih vodi Osservatorjo fitopatologico. Ta ukaz stopi takoj v veljavo.
PRISPEVAJTE za f L. Kemperletov sklad!
tančno zasledovati sledove, ki so jih pustili vojščaki na svojem potu. Šele pred tremi, dnevi so zvedeli, da se klatijo po deželi Irokczi, njihovi smrtni sovražnik'. Prejšnji dan pa jo Hitri jelen naletel nepričakovano na Belega medveda. Stal je blizu onega mesta, kjer je pozneje našel Fernana in Chionata in čakal na divja* čino, ko jo ugledal Irokeza, ki je zasledoval smo. Naen* krat pa je črni vojščak tiho vzkliknil in se zgrudil zadet od pu* ščice na tla; hitro se je pobral in izginil v gozdu. V istem trenutku jc planil drug Irokez iz goščave in zaklical: »Sikajoča kača je močnejša kot šapa Belega medveda. Ali sedaj verjameš, Huango?« Pa se je tudi on zvrnil na trato, da jc votlo zadonelo. Puščica Hitrega jelena je predrla njegove prsi. Strelec je previdno čakal še precej časa, ker bi utegnili biti Irokczi blizu. Ker jc vse ostalo mirno, je stopil k Sikajoči kači. Vojščak je bil mrtev; o Belem me* dvedu ni bilo ne duha ne sluha. Pisano puščico pa je Hitri, jelen pu*
Ljubljanska opera v Celovcu
Zadnji kulturni večer v Gorici
GIOSIPOD1AIRISTVIO
DBOsPaiaSHI
NtfOsValmCsE
Log pri Vipavi
Kdor pozna bo.žjepotno cerkev v Logu na Vipavskem, ve tudi, koliko prerivanja, vrišča, piskanja itd, je bilo v Logu ob dneh kot je Veliki Šmaren, Mali Šmaren, Sv. Ana in drug''; prav po pregovoru: Kjer s; jc Bog izbral svoje svetišče, tam je satao postavil svoj »stant«. Danes tega ni več. Vendar lahko rečemo: prave pobožnosti ,jc danes v Logu mnogo več ko v tist:h časih, ko je bila vsaka bo-žjepotna slovesnost obdana s »sejmom«.
Že več let, od spomladi, pa do pozne jeseni, (novembra) se vrše v Logu pobožnosti v čast Materi božji. Bilo mi' je dano, da na lastne oči vidin in se prepričam o tej pobo* nosti, o kateri je tudi »K. glas« že nekaj omenil.
Vsako prvo nedeljo po.poldne se vseh strani stekajo števlne množice v Log; po glavni cesti, po poljskih poteh in stezah, vid s gruče Ljudi, ki hite vse k istemu cilju:	k Mater/
božji v Log.
Ob določeni uri je v cerkvi moli® tev sv. rožnega venca. Po končani molitv: se množica v cerkvi tiho razmakne brez najmanjšega oznanila ali priporočila. Eden izmed mož vzame Križ, za njim se tiho razvr* ste dečki in deklice. Za temi dolga vrsta mož in .fantov; ob koncu njih vrste neso št:rje mladeniči na rokah kip Marije Pomočnice. Za kipom vel k mešan pevski zbor. Brez preri* vanja in govorjenja, brez priporoča* nja, za red in disciplino, brez redar*
cesijo nad 2000 (dvatisoč) —• verni* kov, pojoč Litanije	Matere božje
z odpevi. Procesija	se razvije po
malem travniku ob obeh straneh cerkve v trikratni vijugi' in se vrača nazaj v cerkev. Vse v dvostopu. Ker pelje glavna cesta	mimo cerkve,
stojita ob cest' dva mladeniča, edi* na, ki se nista uvrstila v procesijo, 'n opozarjata po potreb; mimo sto* pa joče: »Ne na cesto«. To je pa tu* di vse kar spada k organiz. disej* pline. V cerkvi se	litanije bližajo
zaključku, medtem,	ko ženstvo še
vedno v dvostopu prihaja v cerkev. Mogočno doni posebno od moške strani: »Prosi za nas!« Kako tudi ne, saj se vsakokrat udeleži procesije od 700 do 800 moških, in kar je za naše čase posebno razveseljivo: po večini mladih mož in fantov.
Z blagoslovom z .Najsvetejšim je pobožnosti zaključena. Tiho, kot so sc zbrali, - se ljudje razhajajo. Skoro vsak, preden se poslovi, postoii pred Marijinim kipom, s kako po« sebno prošnjo. Tam ob Marijinem kipu je opozorilo, ki ga ne vidiš v nobeni božjepntni cerkvi: »Profimo. ne polagajte denarja- na oltar, ker ga ne bomo pobrali«. Log, 1949.
Čudno, ljudje pa kljub temu opo* zorilu polagajo tja svoje skromne prspevke, ki se grmadijo ob Mariji* n ih nogah.
Ob pogledu na to množico, ki od blizu in daleč prihaja k Mariji brez vsake propagande in sile, pri poslu* šanju mogočnega: »Pros' za nas!« so moja usta tiho šepetala:	»Še gori
ljubezen, blažena Gospa, še si Ti Kraljca ljudstva našega«.
Ivan Brumat - naslednik Kem-perletov v mestnem svetu
Zaradi smrti rajnega Kemperleta, zasede njegovo mesto gospod Ivan Brumat, ki postane tako novi mestni svetnik. Naše čestitke!
Letošnje duhovne vaje v Gorici
Vernikom dajemo na znanje, da bodo letos v Gor cj sledeče duhovne vaje za slovenske vernike:
V drugi polovici meseca julija pri uršulinkah za dekleta in žene.
V drugi polovici meseca avgusta za dekleta pri notrdamkah.
Koncem avgusta za može in fante v goriškem Malem semeiršcu.
V drugi polovici septembra istotam za duhovnike.
V eni prihodnjih številk bomo na* vedli točno, kdaj i,n koliko časa se bodo vršile posamezne duhovne vaje.
Promocija
Po listu »Osservatore Romano« po* snemamo, da je te dni diplomiral na vatikanski visoki šoli za biblioteko* nomijo dr. Lojze Vogrič, naš tolmin* sk: rojak. Novemu profesorju naše iskrene čestitke!
Ob zaključku šolskega leta v Gorici
V četrtek, 15. t. m., se je zaključ i pouk na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Dijaki so na splošno poka* zali še precej dober uspeh, neka ter' celo jako dober. Posebno pohvali: zaslužijo naslednji dijaki, ki jim ie profesorski zbor priznal odliko: ČESNIK Jurij in BONINI Lilijana h I. razreda ter BELTRAM Lihiana 'n BRATINA Lea iz II. razreda jn pa FERLETIČ Marija iz III. razreda nižje srednje šole. Čestitamo.
Pozor na denarske novčanice!
S 30. jun. zgubijo veljavo v javnem prometu stare zavezniške novčanice. tako zvane »Amlire«, in stari ban* kovei Ital. banke po 100 'n 50 lir. Zato jih od tistega dne ni n'hče več dolžan sprejemati kot plačilno sred* stvo. Vendar jih do 30. junija 1951 še zamenjujejo Banca d’Ital a in dru* gi denarni zavodi posameznikom.
Sklep šolskega leta v semenišču
V nedeljo so praznovali v gori* škem semenišču sklepno slovesnost šolskega leta z zahvalno pesmijo. Bogoslovci in semen ščn ki so sedaj odšli na počitnice.
Dva novomašnika
Na praznik sv. Petra in Pavla bo posvečen v Červinjanu za duhovnika č. g. Lorenzini, na sv. Mohor pa v Ogleju č. g. Vittor, oba diakona go* riške nadškofije. Čestitamo!
Kresovi
Tudi letos smo opazili na predvečer sv. Ivana Krstnika več kresov okrog Gorice, vendar niti od daleč ne do* segajo t stega števila jz nekdanjih let.
Goriški mestni proračun
la teden se sestane goriški mestni svet, kT bo obravnaval letošnji pro* račun, ki kaže 200 mil jonov pri* manjkljaja. Vsi predvideni stroški pa se bi žajo skoraj milijardi lir, med temi skoraj 250 milijonov za mestno uradništvo, uslužbenstvo in delavstvo.
Imenovanje v Trstu
Č. g. Natal Silvani, župni upravi* telj na Opčinah, je bil imenovan za škofijskega delegata za slovenske Marijine družbe v tržaški Škofji-Marija naj mu pomSga pri -zrševa* nju te nove službe.
Dijaška šolska maša v Trstu
Tudi med počitnicami bo maša za dijake slovenskih srednj:h šol v cerkvici v ulici G'ustinelli. in sicer ob osmih
Sožalje poslanca Baresi-ja
•Svoje rajnega gosp. Kemperleta so dobili tudi izraze sožalja od strani goriškega poslanca Bares «jp \r Rim«
ki med drugim pravi: »Prosim, spre j* mite, moje res odkritosrčno sožalje ob smrti Leop. Kemperleta.«
Zatvoritev nekaterih sladčičaren
Ker nekatere sladičarne niso izde* lovale sladoleda po higieničnih pred* piših so bile kaznovane s tridnevno zatvortvijo obrata.
Rdečica med prašiči
Pretekli teden sta se pojav:la zopet dva slučaja rdečice, zato je sveto* vati takojšnje cepljenje vseh žival'.
Novi goriški vodovod
Ker so izvirki gorjškega mestnega vodovoda v Jugoslaviji, bi lahko za* radi tega nastale težkoče z vodno preskrbo mesta. Ta vodovod je si* ccr še vedno v porabi, toda za vsak slučaj ima sedaj naše mesto nov
vodovod, ki srka vodo iz Soče. Te dni so bile te vodne naprave uradno kolavdirane.
Smrtna kosa med goriško duhovščino
Pretekli teden sta umrla kar dva znana goriška duhovnika. Najprej je zatisn-1 svoje trudne očj zlatomašnik Ivan Marangon. župnik v San Loren* co di Mossa. Bil je eden izmed po* selnjih najbolj vidn h delavcev še iz dobe, ko se je početkom našega stoletja začelo med Furlani krščan* sko tn zadružno gibanje. Drugi je umrl takoj za nj:m dr. Nikolaj Bru* mat, nečak rajnega prelata Brumata. Bil je katehet na goriških srednjih bclah. Naj jima da Gospod večni
i	m'r!
W Š P O R T-PI
Pred 150.000 gledalci so v Rj0 de Janeiro slovesno otvorilj svetovno nogometno prvenstvo. Na sporedu je bila tekma:	Brazilija	*	Mehika.
Mehikanci niso bili kos Braz leem in so podlegli v razmerju 0*4.
V	Belo Horizonte je jugoslovansko moštvo premagalo Švico 3*0. Posied* nja je z vso energijo izvajala ostro obrambo, toda v drugem .polčasu je jugoslovanski prit sk postal tako ne* znosen, da je morala kloniti.
Švedi so v San Pai;l>. zmagali nad Ital jani (3*2). Izid tekme je povzro* čil veliko senzacijo. Italijanski udari so se kopičili na švedskega vratarja, toda v svojem ozkem območju so ostali brez posledic. Nepričakovani poraz je močno omajal možnost ita* lijanske končne zmage, ki se je do* tlej zdela zagotovljena.
Angleške napadalce je ukr t la obramba čilske ek:pe, vendar sta Mortensen in Fin.ney dvakrat našla pot do mreže (2*0).
Spretno ie manevrirala USA, a je slednjič •ostala " oMs«t! vrof<?krvnjk Špancev (1*3).
Darovi za sklad L Kemperleta
Mar. družba Trst.......................500
Druž na Z. jz Gorice .... 500
M. P. iz Gorice.......................1000
Poldka Poldku........................ 8000
Tovariš iz Dunaja.................... 5000
SKUPNO L 15.000
DAROVI ZA DOB. DRUŠTVO V GORICI Reščič Olga je darovala Dobro* delnemu društvu v Gorci več kosov ženske obleke in obuvala; v počasti* tev spomina pok. Marije Bizjak je darovala sorodnica 2000; N.N. ia Gorice 500.— lir.
Najlepša hvala!
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Goric*
jev, se vsakokrat t:ho uvrsti v pro*
NAVODILA U SLOVENSKI TABOR
Po dosedanjih poročilih ho prihitelo na Repentabor res zelo veliko Slovencev iz vseh predelov nase domovine. To bo največja kulturna manifestacija svobodnih in demokratkih Slovencev, kar smo jih imeli po vojni. S tem, da bodo prišli Korošci, Goričani in Tržačani na tabor, bo to res velik dogodek, ki so redki v zgodovini našega naroda.
Opozarjamo vse udeležence, naj ne čakajo na zadnji trenutek. da bi se peljali na Repentabor. Avtobusi bodo vozili od 10. ure dopoldne dalje iz avtopostaje in od zadnje tramvajske postaje na Opčinah. Povsod bodo reditelji s trakovi Slovenski tabor, ki bodo dajali pojasnila.
Združile udeležbo na taboru z izletom in pridite že dopoldne! Na Repentabru je lepa senca in krasen razgled.
Torej, nasvidenje!
NAVODILA ZA GORICO Tisti, kateri so se prijavili za koriero, dobijo posebna navodila za odhod v »Dobrodelnosti". Drugim pa svetujemo odhod z vlakom do Trsta, kjer dobijo avtobuse za Repentabor na razpolago. Vsem kličemo, ne zamudite te prilike!
stil na mestu, v znamenje prijate* ljem in bratom, da so Algonkinci- v bližini.
»Sedaj se črni sovražniki umika* jo,« je zaključil Indijanec. »Sonce se jim ne smehlja, kajti pobegniti so morali v goščavo tudi od velike re* ke. Odgnal jih jo blisk in grom dol* gih cevi.«
»Kaj pravi Hitri jelen? Grom je 6lišal?« jo veselo vzkl:knil beli mož.
»Da, jn moji voščaki so videli mnogo bledoličnikov, ki so šli na hitrih čolnih protj sončnemu zapadu.«
»Srce vriska v Chionatov:h prsih,« je rekel Huronec; »sedaj bo oče mo* litve lahko učil veliko molitev k Velikemu duhu in Chionata bo zopet videl Timanka.«
»Toda delati moramo naglo kot Hitri jelen,« je pripomnil gromovnik Fernan. »Dospeti moramo v Anda* garon pred Irokezi, sicer bodo prija* tel ji umrli.«
Možje so se še posvetovali. Zedi* rili so se, da mora nekaj Algonkin* cev odriniti, k jezeru s tisoč otoki jn vzpodbosti bledoličnike k največji
naglici proti glavni vasi medvedov. Drugi pa morajo takoj prekoračiti reko sv. Lovrenca jn skušati dospeti pc najkrajši poti. v irokeško vas.
7.	TIM ANKO VA KLJUBOVALNOST
Hrupnemu večeru v Andagaronu je sledilo še hrupnejše jutro. Stare* mu čarovniku Tonneranoutu ni ušlo, da je Huangova žena smatrala sol* ze belega moža za izraz sočutja z bolečinami njenega otroka; tud’ je naskrivaj prisostvoval nočnemu pri* zoru. Zaskrbelo ga je, da bi utegnil duhovnik vliti ženi zaupanje in s tem pripraviti vso vas ob veselje trpinčiti ohsovraženega bledoličnika do smrti. Na Huangovo jezo do Francozov in Huroncev se ni preveč zanašal. »Beli. medved je sanjač,« je že mnogokrat rekel: »Stari orel, ki ga je kot deček pogosto spremljal v gozd, mu je pokvaril srce s svo* jim pripovedovanjem o Quebecu, mestu bledoličnikov na zapadu in o Eehonu, prvem duhovniku, ki je pri* šel k Irokezom. V njegovem srcu se
združujeta sovraštvo in ljubezen ka* kor vodovje veliko reke,«
Tonneranout je . poznal samo nc* spravljivo sovraštvo. Tudi on jc vi* del duhovnika in opazoval njegovo ljubezen in potrpežljivost; toda ta ga je v mnogih stvareh prekašal. Napovedal je lunin mrk in ozdravil težko bolnega moža. Poleg tega jc čarovnika zaničeval in ga večkrat iz* postavil javne mu zasmehovanju. F.chon je umrl daleč od Andagarona, ne da bi. se Tonneranout mogel ma* ščevati nad njim. Ali naj pusti, da mu uide tudi Ondessonk? Treba je bilo delati., predno si pridobi črno* suknjež zaupanje Huangove žene in s tem pravico do milejšega ravnanja.
Takoj, ko se je začelo svitati, je zapustil čarovnik divje kriče svojo kočo. »Duh sanj, duh sanj,« je vpil, »čujte, kaj je povedal.«
Zaspani otroci in ženske so pridrli od vseh strani- in kmalu sta bila ko!, na katerem je bil privezan Timan* ko, in misijonarjeva koča obkoljena.
»Ven z bledoličn kom!« so zakli* cali nekateri.
Pater se je prikazal. Ko jc stopil pred kočo z razbitim obrazom, zmršenimi lasmi in okrvavljeno bra* do in pogledal po množici, je neho* te nastopil mir. Visoka postava in resen, dostojanstven izraz v obrazu sta vse navdala s spoštovanjem. Čarovnik je stopil naprej z zaprtimi očmi in iztegnjenimi rokami. Tipaje je korakal prav do misijonarja. Na* to je položil roke na njegove rame in zakl:cal z globokim glasom: »Duh sanj te mi je pokazal. Bledoličnik, videl sem te na grmadi.«
In kakor da bi se b'l dotaknil ognja, je naglo odmaknil roke jn odskočil. Dve ženski pa sta privlekli posodo z vodo in jo postavili pred čarovnika. Ta je hlastno razgibal vo* do, bulil vanjo s široko odprtimi očmi im počasi govoril:	»Sedaj sc
prikazuje bledoličnik. Njegove prsi so raztrgane, kri brizga kvišku, pla* meni ližejo njegove noge.« Vzravnal sc jc in dvignil oči. proti nebu, proti soncu. »Kar so povedale sanje, je potrdila voda.«
Misijonar in Timanko sta takoj
spoznala, kaj je hotel doseči starec s svojimi dozdevnimi, sanjami. Sanje so smatrali za navdihnjen je najvišje« ga duha in kar je kdo v sanjah v’del, se je moralo brezpogojno zgoditi. i
Ženske in starci so že hoteli pri*> trjevaje zaploskati, ko je Timanko zaklical: »Čujte, Irokezi! V sanjah sem videl čarovnika, da si je odre* zal levo roko. Beli medved pa mu je pognal puščico v prsa.«
Tonneranout je obstal in njegov pogled je nehote iskal Huangovo ženo. Sedaj mora napeti vse sile in kolikor mogoče hitro spraviti svoje sovražnike s poti. Huango, da, Huan* go je nesreča za Irokeze. Kar je skočil sinček Belega medvega it vrst gledalcev, stop:l pred duhovnika, pokazal na obvezano roko im se na# smehljal misijonarju.
»Žaba,« je mrmral Tonneranout. Pater se je sklonil, vzel ubogo, grdo bitje v naročje in šel naravnost proti vod\ Odločno je pomočil roko va<> njo in umil krmižljave malčkove oči.
(Nadaljevanj«)