Leto VII., št. 10 Jutro* xv„ ». sa») Ljubljana, ponedeljek 5. marca 1954 Cena t Din upii»vm^tvo. L.juoijjuua< uuklj. rsaV ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej is velja po pošt prtjemana Din 4.-, po raznaAai-cib dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Kn&ljeva ulica 5. Telefon St. 8122, 3123. 3124. 3125 in 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 244a Celje: StrossmayerJeva uL 1. Tal. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa PRIČETEK PODROBNE PRORAČUNSKE RAZPRAVE Na včerajšnji seji je Narodna skupščina odobrila proračuna vrhovne državne uprave in ministrstva pravde Beograd, 4. marca. r. V Narodni skupščini se je pričela danes podrobna razprava o proračunih posameznih ministrstev Danes sta bila na dnevnem redu proračun vrhovne državne uprave m proračun ministrstva pravde. Proračun vrhovne državne uprave, ki obsega med drugim kredite za vladarski dom, za Narodno predstavništvo in predsedstvo vlade, ie bil na manifestanten način sprejet z aklamacijo. V razpravi o proračunu ministrstva pravde je skušala opozicija onemogočiti razpravo,, kar ne v zbornici nove viharje. Naposled pa je bil tudi proračun ministrstva pravde sprejet z veliko večino. V parlamentarnih krosih najstrožje obsojajo opozicijo, ki skuša že ves čas skupščinske razprave ovirati uspešno delo. Pojavile sc> se ze zahteve po primerni izpremembi skupščinskega poslovnika, da bi se onemogočilo tako početje, ki spominja na metode v nekdanjih strankarskih borbah. Vrhovna državna uprava Proračun je bil po kratki debati soglasno sprejet Po Otvoritvi seje, ki ji je predsedoval podpredsednik g. dr. H a s a n b e g o v i č, je Narodna skupščina po rešitvi nekaterih tekočih zadev takoj prešla na dnevni red. Prvi je prišel na vrsto proračun vrhovne državne uprave. V imenu vlade je glede tega proračunskega poglavja podal daljši ekspoze finančni minister dr. D j o r d j e v i č, ki je ugotovil, da se je tudi v proračunu izdatkov za vrhovno državno upravo izvedlo ančitno znižanje, in sicer za 1,781.610 Din. Najbolj so bili znižani izdatki za Narodno predstavništvo, kjer znaša znižanje skoraj milijon dinarjev. Proračun vrhovne državne uprave obsega izdatke za naslednje ustanove: kraljevski dom, Narodno predstavništvo, predsedništvo ministrskega sveta državni svet, glavno kontrolo,^ civilni dom Nj. Vel. kralja in pisarno kraljevskih redov. Proračun vrhovne državne uprave znaša 149.781.613 Din, največji del izdatkov pa odpade na Narodno predstavništvo ln na predsedništvo ministrskega »veta Minister je ponovno poudaril, da ■o biie izvršene znatne konipresije v tem proračunu, ter je ob zaključku pozval Narodno skupščino, naj sprejme, kakor je že njena tradicija, proračun o vrhovni državni upravi. V zaščito državnega uredništva V debato je prvi posegel pusi. dr. Ve-koslav Miletič (JNS). V svojem govoru se je zavzel za državno uradništvo, ki je biLo v načelni debati na splošno napadeno, češ, da take obtožbe niso bile upravičene. Treba je razlikovati med uradnikom in uradnikom. Naše uradništvo se zaveda svoje dolžnosti, še prav posebno danes, ko vidi težke gospodarske in socialne razmere, če pa se je vgnezdilo med uradništvom kako zlo, ga je treba od-sfaniti, ne pa zaradi njega obsojati ves uradniški stan. Država mora jamčiti urad-nisu minimum za njegovo eksistenco. Ce je ta eksistenčni minimum uradniku zagotovljen, bo vsakdo nedvomno vestno Izpolnjeval svoje dolžnosti, če pa kljub temu ne bi vršil pošteno svoje naloge, je potrebno, da se enostavno požene na ulico. . . V drugem delu svojega govora je poslane« dr. Miletič pozival predsednika ministrskega sveta, naj za vsako ceno poskrbi za prebivalstvo v okolici Zadra, ki je gospodarsko vezano na to italijansko mesto. V sedanjih razmerah pa je docela odrezano od mesta, zaradi česar se je položaj okoliškega prebivalstva še mnogo bolj poslabšal, kakor se je drugod zaradi splošne krize. Dva kritika Posl. Ignjat Stefanovič (JNS) Je v svojem govoru ostro kritiziral Centralni presbiro ln njegovo deio. Načelno sicer ni proti tej ustanovi, obsoja pa, da mnogi ■"■-dniki ničesar ne delajo ter si docela drugače predstavljajo svoje funkcije, kakor bi bilo treba. Govornik je navedel vei konkretnih primerov, ki se mu zde nedopustni. Končno je govornik zahteval, naj ministrstva bolj spoštujejo odredbe državnega sveta. Posl. dr. Milan M e t i k o š (Jugosloven-ska narodna stranka) je še bolj ostro nastopil proti Centralnemu presbiroju in mu očital, da ta ustanova nikakor ne izvršuje svoje naloge Zahteval je, naj se docela reorganizira. V nadaljnjem je zahteval svobodo tiska, poudaril pa je, da se njegov nastop proti Presbiroju ne sme smatrati kot nastop proti novinarjem, ker visoko ceni novinarsko delo in je tudi sam publicist. Nikakor pa ne more ceniti si-nekur, ki jih je preveč pri Centralnem presbiroju. Zaključil je z izjavo, da bo, čeprav je v opoziciji, glasoval za proračun izdatkov vrhovne državne uprave. Zahteva po samoupravnih zakonih Nato je govoril posl Dušan i v a n č e -vič (JNS), ki je zahteval izpremembo skupščinskega poslovnika v tem smislu, da se v plenumu ne bi smeli sprejemati amandmani, ako niso o njih razpravljali pristojni merodajni odbori, odnosno finančni odbor. Izrazil je upanje, da bo vlada čimprej predložila Narodnemu predstavništvu zakon o mestnih občinah, o banovinskih samoupravah ter o reviziji uradniškega zakona Ob koncu je ostro obsojal nastopanje opozicije in zavrnil njene očitke na račun večine. Zavračajoč še posebej napade na bivše pristaše SDS, je govornik naglasil, da so bili vedno poborniki jugoslovenske misli in da so se takoj odrekli svojemu nekdanjemu šefu, čim je zašel na stranska pota. Naj stori tako tudi gospoda iz opozicije in se odrečejo svojim bivšim političnim voditeljem. Stare stranke in stare politične razmere so likvidirane, kar naj si gospodje zapomnijo in uvažujejo. Posl. Dragutin P e r k o je govoril o razmerah svojega sreza in ob koncu izjavil, da bo glasoval za proračun. Narodni poslanec Matej Macekovič (JNS) se je bavil zlasti z razmerami v Medjimurju in položajem dvolastnikov ter zahteval, naj se to vprašanje nemudoma uredi. Zadnji govornik v podrobni debati o vrhovni državni upravi je bil narodni poslanec Omer Kajmakovič (JNS), ki se je zlasti toplo zavzemal za Centralni presbiro, opozarjal na važno vlogo te ustanove v pogledu propagande doma in v inozemstvu ter izjavil, da bi bilo v interesu države, če bi se krediti za to ustanovo zvišali. Ko Je predsednik odredil glasovanje o proračunu vrhovne državne uprave, so narodni poslanci brez Izjeme vzklikali, da je glasovanje nepotrebno ter da sprejmejo ta proračun z aklamacijo. Ministrstvo pravde Ekspoze ministra g. Bože Maksimoviča - Nadaljevanje dela za izenačenje zakonodaje Nato je sledila razprava o proračunu ministrstva pravde. V teku razprave je pri-Slo do hudih prepirov med poslanci večine in opozicije, • t , > Ekspoze ministra Maksimoviča Razpravo je otvoril z daljšim ekspoze-jem minister pravde g. Boža Maksimo-v i č, ki je naglasil, da je tudi proračun tega resora znatno znižan, kljub temu pa so zagotovljeni vsi potrebni krediti, da se Izvrši definitivna organizacija v smislu novih sodnih zakonov tudi tam, kjer doslej še ni izvršena. Ker bo potrebna ponekod nova teritorijalna razdelitev področij posameznih sodišč, vsebuje finančni zakon potrebno pooblastilo, da more to razdelitev izvršiti z uredbo, ker bi bil sicer za to potreben nov zakon. Izgotovljeni ali pripravljeni novi zakoni Govoreč o zakonodajnem delu svojega resora je minister naglasil, da je to delo v glavnem že pri kraju. Navajajoč serijo zakonov, ki so bili izdani v teku pretečega leta je izjavil, da so nastale težkoče zaradi pomanjKanja kreditov za strokovne komisije Je sicer načelno proti posebnim honorarjem za uradnike, toda sestava strokovnih zakonov je velevažno de lo. ki zahteva ogromen trud, in je zato primerno, da se primerno nagradi. Se v teku tega zasedanja bo predložen Narodnemu predstavništvu zakon o fidejkomlsih in zakon o izvensodnem postopku, katerih definitivna redascija je že končana, prav tako pa je že v zaključni sestavi trgovski zakon, ki je bil predložen zainteresiranim krogom v strokovno oceno. Prav tako je že dovršen načrt trgovsko-pomorskega zakona. Tudi državljanski zakonik je že v tisku ln bo razposlan strokovnjakom Sirom vse države, tako da bo čim širši Krog mogel izraziti svoje mnenje. Prav tako je že pripravljeno gradivo za novelo k zakonu o prisilni poravnavi izven stečaja. Končno je v tem pogledu podčrtal pospešeno delo na sestavi zakonskega načrta, ki bo omogočal čim uspešnejše zatiranje korupcije. Ob koncu svojega ekspozeja Je minister pravde odločno zavrnil vse očitke opozicije na račun sodstva in njihovo dema-goško potvarjanje dejstev. Naglasil je, da je naše sodstvo na višku svoje naloge in da se mu ne more ničesar očitati. Če pa so se kje zgodile kak« nepravilnosti, kar se dogaja tudi v vsaki drugi državi, so bile takoj odstranjene in Krivci pozvani na odgovor. Proti vsem onim narodnim poslancem, ki bodo še nadalje neupravičeno klevetali naše sodstvo in sodnike, bo zahteval sodno postopanje, kajti za klevete tudi noslanska imuniteta ne ščiti V debati so nato govorili Milan Grba. Alojzij Pavlič, dr. Milan Metikoš. Milivoj Isakovič, Dušan Marijan, Josip Stažič. Tomo Smiljanič, Vojko Kurtovič, Pero Gru-jič, Sergije Urukalo, Jovan Misirlič. Narodni poslanec Alojzij Pavlič je med drugim zahteval najenergičnejše preganjanje komunistov in predlagal, naj se odredi, da bodo gostilne zaprte od sobote preko nedelje do ponedeljka. Ob koncu debate je minister pravde g. Boža Maksimovič odgovoril na iznešeno kritiko ter zavrnil zlasti odločno napade opozicije. Glede zahteve opozicijonalnega poslanca dr. Metikoša, naj se vsem političnim kaznjencem prizna custodia honesta, je g. minister izjavil, da to ni njegova stvar, marveč stvar sodišča, ki pri izreku sodbe vsakokrat ugotovi ali gre za politično dejanje in prizna custodio honesto. Naravno pa je, da se teroristom in atentatorjem take olajšave ne morejo priznati. Vendar pa bo to vprašanje še posebej proučil in po potrebi stavil primerne predloge. Pri glasovanju je bil proračun ministrstva pravde z veliko večino odobren. Seja je bila nato ob 14.13 končana. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu sta proračuna prosvetnega in notranjega ministrstva. Občni zbor Narodne banke Ostra kritika poslovanja dosedanje uprave — Izvolitev celotne nove uprave Bolgarski kralj v Beogradu Beograd, 4. marca. p. Na povratku iz inozemstva je danes potoval skozi Beograd bolgarski kralj Boris. Na postaji se je zbralo mnogo novinarjev, bolgarskega kralja pa ta prišla pozdravit bolgarski in belgijski poslanik. Kralj se je z njima razgovarjal v čakalnici. Pozdravil je tudi novinarje. Ob 8.C5 se je odpeljal dalje proti Sofiji. „ , , , ,, Sofija. 4. marca. p. Popoldne ob 17. uri se je vrnil v Sofijo bolgarski kralj Boris. Na postaji so ga pričakovali kraljica Ivana, kneginja Evdoksija, ministrski predsednik Mušanov in belgijski poslanik. Masarykova proslava v Beogradu Beograd, 4. marca. p. Vodstvo zveze Jugoslovensko-češkoslovaških lig in Jugo-slovensko-češkoslovaška liga v Beogradu sta danes svečano proslavili 84. rojstni dan prezidenta češkoslovaške republike dr. Tomaža Masarvka. Svečano proslavo je otvoril predsednik beograjske lige g. Momčilo Miloševič. Prezidentu Masarvku so bile odposlane brzojavne čestitke. Slavnostni govorniki so bili predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi. češkoslovaški poslanik Paul Welner in podpredsednik beograjske občine Dobra Bog-danovič. Akademski pevski zbor »Obilic« je na proslavi zapel jugoslovensko in češkoslovaško himno. Proslave se je udeležilo tudi mnogo članov našega parlamenta. Anketa o brezposelnosti Beograd, 4. marca. p. Tu so dva dni zbo-rovc.^ zastopniki Delavskih zbornic in razpravljali o vprašanju nezaposlenosti. Po dolgi debati, v kateri se je oglasil k besedi med drugimi tudi g. Juvan, član uprave ljubljanske Delavske zbornice, je bila ob zaključke sprejeta resolucija, v koji se zahteva, naj se v svrho zmanjšanja nezaposlenosti v vseh strokah, zlasti pa v gradbeni stroki, točno izvajajo določila zakona glede delovnega časa. V svrho zaščite delavca naj se prepove vsako delo preko zakonito določenega urnika in poveča kontrola. Onemogoči naj se dvojna zaposlitev in zaposlitev vpokojencev ter drugih oseb. ki jim je zajamčen eksistenčni minimum. S strogim izvajanjem določil o obveznem šolanju do dopolnjenega 16. leta naj se prepreči zaposlitev otrok in mladine. Uvede naj se čimprej zavarovanje za starost in onemoglost. Po potrebi naj se zniža delovni čas pod zakonsko normalo. V svrho poživitve gradbene delavnosti naj se napove odločna borba cementnemu kartelu. Končno zahteva resolucija uvedbo obveznega zavarovanja delavcev za primer brezposelnosti in rezerviranje kreditov cetralne uprave zaposredova-nie dela v taki višini, kakor jih potrebujejo javne borze dela. Tudi občine naj upoštevajo v svojih proračunih primerne kredite za pobijanje nezaposlenosti in naj v to svrho uvedejo po potrebi posebne davke. Izenačenje sindikalnih organizacij na Mfe d barskem Budimpešta. 4. marca. č. Madžarska vlada namerava v kratkem reorganizirati delavsko sindikalne organizacije. Doslej so bili delavci v sindikalnem pogledu ločeni v dva tabora, socialno-demokratskega in krščansko-socialnega. Vlada namerava sedaj predložiti parlamentu zakonski načrt o ustanovitvi nacionalne centrale za delo, ki bi se delila v več sekcij in reševala vsa gospodarska, industrijska, trgovska in in-telektualska sindikalna vprašanja. Vlada pričakuje, da se bodo v novi nacionalni sindikalni organizaciji zbrali delavci tudi iz obeh dosedanjih sindikalnih zvez. Dosedanji sindikati rabijo svoja sredstva predvsem za svoje strankarske namene. Nova delovna centrala bo imela polslužben značaj in bo vsa svoja sredstva uporabljala predvsem za sindikalne zadeve. V političnih krogih pripisujejo tem nameram vlade poseben pomen. Po uničenju socialne dem f racije v Avstriji se tudi tam pripravljajo na združitev sindikalnih organizacij. Zanimivo je. da skušajo tako v Avstriji kakor na Madžarskem postaviti sindikalizem na enake osnove, na kakršnih slonijo sindikalne organizacije v Italiji. Beograd, 4. marca. p. V veliki dvorani Narodne banke se je vršil danes XIV. redni letni občni zbor delničarjev tega zavoda. Otvoril in vodil ga je guverner Ignjat Baj-loni. ki je ugotovil, da je bil občni zbor sklican o pravem času in v skladu z zakonom ter da je prisotnih 330 delničarjev s 37.422 delnicami in 2549 giasovl Guverner Narodne banke je nato sporočil, da je letošnje leto za Narodno banko jubilejno, ker je poteklo 50 let, odkar se je vršil prvi zbor delničarjev in sta bila izvoljena prvi upravni odbor in prvi guverner. Nato je poročal o sporazumu, ki je bil sklenjen med Narodno banko in koncer-nom Dragiše Matejiča. Na vse nepremičnine koncema so bile postavljene hipoteke, da se zavaruje njegov dolg, ki znaša 92,300.000 Din. V določenem roku bodo dolžniki izročili upnikom neka podjetja v vrednosti 36,094.000 Din, za ostali 56,300.000 Din pa bodo jamčila ostala podjetja tega koncema, med njimi tudi neki rudnik. Sporazum je bil dosežen tako, da plačajo dolžniki 80% vseh svoiih dolgov. Upniki se odrečejo ostalim 20 ff svojih terjatev, obrestim jn stroškom za intabula-cije, tako da znaša izguba Narodne banke 18,676.000 Din. Ustanovljen je bil odbor, v katerem so zastopniki upnikov, in ki ima obsežna pooblastila glede kontrole nad delovanjem zadolženih podjetij. Ker sta bili roročili upravnega in nadzornega odbora že prej razdeljeni med prisotne, se je takoj pričela debata o poslovanju Narodne banke ki jo je otvoril državni svetnik v pokoju Ilja Djukanovič, ki je v obširnem govoru razpravljal o bilanci in ostro kritiziral delovanje upravnega odbora. Ugotovil je, da ima banka mnogo dvomljivih terjatev. Te terjatve znašajo več kakor eno tretjino vplačane glavnice. Upoštevati je treba, da ]e zavod v zadnjih dveh letih izgubil pri 180 milijonih vplačane glavnice celita 1°8 milijonov dinarjev. Izrazil je velik pesimizem glede na poslovanje zavoda v prihodnjem in naslednjih letih. Posebej je poudaril, da so._glani upravnega odbora, ki so podali ostavko, v času svojega poslovanja odobrili izredno veliko vsoto, namreč 53 milijonov dinarjev kot posojila, ki so se sedaj spremenila v zelo dvomljive terjatve. Tudi delničar Arsa Stamenkovič je ostro kritiziral poslovanje zavoda ter je med drugim ironično izjavil, da bi bilo treba zainteresirati za delo dosedanjega upravnega odbora tudi državnega tožilca. Naslednji govornik, bančni ravnatelj Nikola Sta-narevič je zahteval razna pojasnila. V svojem govoru je poudaril, da je ena izmed glavnih dolžnosti Narodne banke, da poskrbi, da kroži denar in da se ne imobili-zira na način, ki nikomur ne daje nikake koristi. V svoji kritiki sanacijske politike je med drugim omenil, da je bila za načrt o sanacijski politiki imenovana komisija, ki je poročilo o svojem delovanju tudi nred-ložila pristojnemu ministrstvu, pa se sedaj za ta načrt nihče več ne zmeni. G. Stana-revič je kritiziral tudi personalne izdatke zavodov in ugotovil, da sta p'ači guvernerja in viceguvernerja večji nego plače vseh ministrov. Delničar Pera Grebenac se je pohvalno izrazil o članih bivšega upravnega odbora, ki so podali ostavko. Obenem je ugotovi, da obsega kandidatna lista nove uprave mnogo osebnosti, ki niso delničarji, ah pa, ki niso pravočasno deponirali svojih akcij. Zahteva! je tudi pojasnila, kakšne smernice so vodile upravni odbor pri odpisovanju dvomljivih terjatev. Zavzel se je tudi za to, da bi Narodna banka v večji meri podpirala naše narodno gospodarstvo in končno je poudaril, da je zahteval tisk bankovcev preveč izdatkov. Kot poslednji se je oglasil k besedi dr, Živko Topalovič. ki je govoril zlasti o nezaposlenosti pri nas. Navedel je podjetja, ki svojim nameščencem redno ne plačujejo njihovih prejemkov. Narodna banka bi morala računati s takimi podjetji im sploh pokazati večje razumevanje za delavstvo in njegove plače, ki so nedvomno najtežje zaslužene. Zavod bi moral od posameznih borz dela zahtevati podatke o nezaposlenosti. Nikakor ne gre. da bi mi prikrivali število nezaposlenih delavcev, ki končno tudi sorazmerno ni večje kakor n. pr. v Angliji aH Nemčiji. Sledile so volitve novega upravnega odbora. Z večino glasov je bil izvoljen slednji upravni odbor: Inž. Miloš Savčič, Andrija Radovič, dr. Bogdan Markovič, Pera Milanovič, Jovan Markovič, Damjan Brankovič, dr. Vlada Markovič, dr. Ferdinand Gramberg, Stevan Jovanovič-Resavac, Milan Jovanovič, Josa Todorovič, Blagoje Antonijevič in Miljja Pavlovič, vsi iz Beograda, Miroslav Kuimer, dr. Svetisiav Šumanovič in Milan Milič iz Zagreba, Josip Kavčič iz Ljubljane, dr. Igor Rosina Iz Maribora. Nikola Berkovič iz Sarajeva, Toma Popovič iz Skoplja, Kosta Mirosavljevič iz Novega Sada, Ibrahim Fejič iz Mostara, Nikola Jovanovič i« Niša in Draža Petrovič iz Šabca. Za člana nadzornega odbora sta bila izvoljena Ljubomir Mihajlovič in Tihomir Panič, oba iz Beograda. Pred rimsko konferenco trojice Italijanska vlada je odklonila madžarsko zahtevo po razpravi o reviziji mirovnih pogodb Budimpešta, 4. marca. AA. V zvezi z uradnim roročilom o sestanku Mussolinija, Gombosa in Dolifussa v Rimu dne 14., 15. in 16. marca objavljajo, da bo predsednik madžarske vlade Gombčs odpotoval v Rim 11. t m. ob 20. v spremstvu zunanjega ministra Kanye. Pariz, 4. marca. AA. »Matin« je objavil poročilo svojega rimskega dopisnika, po Katerem bodo zastopniki Avstrije, Italije in Madžarske razpravljali v Rimu o naslednjih vprašanjih: 1. O možnosti gospodarskih stikov med posameznimi državami v srednji Evropi, ki so med seboj povezane s trgovinskimi pogodbami in s prijateljskimi pakti; 2. O pogojih, pod katerimi bi mogle Italija! Avstrija in Madžarska stopiti v tesnejše gospodarske stike z Nemčijo in z drča vami Male antante. Podlago za te stike naj bi tvorile misli in predlogi, ki jih je obrazložil Mussolini v svoji znani spomenici o gospodarskem sodelovanju v srednji Evropi. 3 O reorganizaciji gospodarskih stikov med državami srednje Evrope v smislu prejšnjih dveh točk. Pri tem naj bi dosedanji gospodarski stiki med Italijo, Madžarsko in Avstrijo tvorili podlago za novo gospodarsko sodelovanje. V zvezi s tem poroča »Matin« dalje, da ie italijanska vlada odločno odklonila, da bi razpravljala na tem sestanku o reviz.ji mirovnih pogodb. To zahtevo je postavila po poročilu »Matinovega« poročevalca madžarska vlada, ki pa ni uspela. O istem vprašanju piše današnji »Jour«. Po mnenju tega lista so poročila o ustanovitvi nekakšnega ožjega gospodarskega bloka med Italijo. Madžarsko in Avstrijo netočna in celo brez vsake podlage. Res ie nasprotno, da italijanski odločilni krogi odklanjajo celo carinsko zvezo med temi tremi državami, češ. da je tudi taka zveza nemogoča. Italijanski merodajni krogi so se prepričali, da je gospodarska struktura Italije. Avstrije in Madžarske takšna, da bi jo ne bilo mogoče poenotiti in da so zato enostavne rešitve izključene. Zbližanje Male antante z Italijo Beograd, 4. marca. p. Beograjski listi se izčrpno bavijo z bližnjim sestankom Musso-linija, Gombosa in Dolifussa v Rimu, m navajajo med drugim, da se bodo v kratkem pričela pogajanja tudi med zastopniki Male antante za ureditev vseh srednjeevropskih vprašanj. To informacijo potrjujejo tudi poročila iz Pariza in Prage, ki pravijo, da bo koncu meseca odpotoval v Rim češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in pričel z Mussolinijem razgovore o skupni akciji Male antante in Italije v Podunavju. Ce so te vesti točne in bo sodelovanje med Malo antanto in Italijo dobilo konkretne oblike, ni dvoma, da bo na taki podlagi docela zavarovana neodvisnost Avstrije ter da bo mogoče urediti tudi celo vrsto drugih perečih vprašanj, ki povzročajo toliko skrbi, zlasti zapadni Evropi. Beograjski listi prinašajo tudi vest ki jo je prejel budimpeštanski »Pesti Naplo« iz Pariza, da prevladuje tudi v krogih okrog francoskega zunanjega ministrstva mnenje, da se bodo Mussolinijevi rimski sestanki z Gčmbosom, Dollfussom in pozneje z dr. Benešem nedvomno v znatni meri nanašali na zbližanje med Malo antanto in Italijo. Costes se Je ponesrečil? Pariz 4. marca. AA. Družba »Air France« poroča, da še nima nobene vesti °jma-nem francoskem letalcu Costesu. ki bi bU moral snoči prispeti v Kodanj. Tudi dopoldne o pogrešanem letalcu še ni nobenih poročil. Letalski krogi so zelo v skrbeh zaradi usode tega letalskega junaka. Boji v Maroku Pariz, 4. marca, č Iz Rabata v Maroku poročajo, da francoske čete. ki se bonjo proti maroškim vstašem, naglo napredujejo. V - Sijajna zmaga ljubljanskih šahistov nad zagrebškimi Ljubljanski Šahovski klub je porazil Zagrebški šahovski klub s 7 proti 1 točki in se je kvalificiral za finale v borbi za državno prvenstvo Ljubljana, 4. marca. Ob izrednem zanimanju ljubiteljev kraljevske igre se je danes ob 9.25 pričel šahovski dvoboj Ljubljane in Zagreba za državno prvenstvo. Gosti so prispeli po večini že snoči. Pozdravil jih je v imenu LŠK njegov predsednik univerzitetni profesor inž. dr. Kasal, davi pred začetkom tekmovanja pa podpredsednik kluba profesor dr. Bajec. Nato je bilo žrebanje. Nastopili so na 8 deskah: Petek (Z.) — Pire (Lj.), Vidmar Milan ml. (Lj.) — Filipčič SZ-), Avirovič (Z.) — Furlani (Lj.), Sikošek (Lj.) — Dumič (Z.), Biterski (Z.) — Preinfalk (Lj.), Vidmar Ciril (Lj.) — Borkovič (Z). Grenčarski (Z.) — Sorli (Lj.) in Gabrovšek Julij (Lj.) — Dzydzinsky (Z.). Prvo imenovani s>o imeli bele figure. Ljubljana si je spet priborila krasno zmago, s katero se je ponovno afirmirala kot najmočnejše šahovsko mesto Jugoslavije. Res je sicer, da Zagrebčani niso bih kompletni in da sta manjkala mojser Vu-kovic in pa Drezga, a tudi Ljubljana ni moola poslati v borbo svojih najmočnejših, saj jc odpovedal velemojster dr. Milan Vidmar, ki je moral v poslovnih zadevah na Dunaj. Manjkal pa je tudi eden naših najmočnejših šahovskih reprezentantov Ludo-vik Gabrovšek, ki je uslužben v Crm gori. Do opoldne je bila situacija na vseh deskah precej negotova in težko je bilo delati prognoze. Prav nič ni kazalo, da je zmaga Ljubljane zanesljiva. 2e opoldne se je oa začela situacija boljšati v korist Ljub'jane in ob 1315 smo beležili prvo zmago Vidmar Ciril je kot beli stal sprva celo v nekoliko slabši poziciji, v komplicirani kombinaciji je pa Borkovič izgubil ti-guro. ki je bila odločilnega pomena, m Borkovič se je kmalu nato udal. Turnir ie bil ob 13.30 prekinjen m se je nadaljeval ob 16.30. Tak^j v začetku nadaljevanja se je Biterski udal Preintalku. Zagrebčan je zaigral precej nezanimivo varianto in je takoj ob otvoritvi dal lahko figuro za dva kmeta. S tem je bila njegova usoda zapečatena. Eno uro poznejše, ob 17 30, je pa Ljubljana vodila že s 3:0. Petek se je moral vdati velemojstru Pircu. Pire je poizkušal neko novo varianto m dolgo je kazalo, da bo partija končala rs- mis. V sijajni končnici je pa Pire prisilil nasprotnika h kapitulaciji. Grenčarski in Sorli sta igrala precej komplicirano partijo. Situacija je bila sprva nejasna in popoldne je Sorli že hotel sprejeti ponujeni mu remis, a se je premislil. S precizno igro | forsiral kmeta in naposled partijo tudi dobiL Ob 18.15 je bila bitka Ze dobljena. V brezupni končnici se je Dumič udal Siko-šku. -Igrala sta damski gambit. Partija je bila že po 49 potezah zaključena. Točno ob 19. je sledila šesta zmaga Ljubljane. Inž. Dzydzinsky, ki spada med elito za-grebškin igračev, je neobičajno otvoril proti Gabrovšku, ki je s Collejevim sistemom dobil boljšo pozicijo ter je v težki, a zelo zanimivi končnici svojo prednost izkoristil. Partijo je zaključil z elegantno žrtvijo trdnjave. Ob 19.30 je prvak Zagreba Filipčič že dolgo časa izgubljeno partijo končno predal Milanu Vidmarju v 5.5. potezi. Tudi ta partija je bila otvorjena z damskim gambitom. Čast Zagreba je rešil edino Avlrovifi, ki je dobil proti Furlaniju, sicer enemu naših najzanesljivejših šahistov. To pot pa Furlani očividno ni bil razpoložen, kar dokazuje, da je igro neobičajno slabo otvoril, kar ni njegova navada, že v otvoritvi je izgubil kvaliteto; dobil je sicer še dva kmeta, ki ju pa ni mogel braniti, ln Je v zelo težki končnici naposled partijo izgubil. Vodja vskega dvoboja LJublJana-Za- gi-Pb .'t i>:J profesor dr. Bajec. Kakor rečeno ji ni!;; tekma izredno dobro obiskana. .u pa moramo vzorno disciplino publike, ki ni motila igralcev. Zagrebčani so bili v splošnem tako s sprejemom kakor z organizacijo dvoboja zadovoljni, z rezultatom pa seveda ne, saj ni nihče pričakoval tako krasne zmage ljubljanske ekipe, ki je dokazala, da Ljubljana v šahu še vedno nadkriljuje vsa druga mesta Jugoslavije. Ob koncu je prišel v dvorano tudi župan g. dr. Puc, ki je izrazil svoje zadovoljstvo na izredno krasno zmago Ljubljane. Končno stanje je 7:1 za Ljubljano. Izobraženo ženstvo proti redukcijam poročenih žen Ljubljana, 4. marca. Dopoldne so imele akademsko izobražene žene v restavracijskih prostorih Emone svoj letni občni zbor, katerega se je z ozirom na zanimivi dnevni red, ki je med drugim obsegal tudi razgovor o napovedanih redukcijah poročenih žen, udeležilo prav lepo število članic in še nekaj nečla- nic kot gostov. , , . Po kratki pozdravni besedi predsednice dr Grossmannove je tajnica profesorica L e b n o v a podala delovno poročilo, ki navaja med drugim da se je Zveza akademsko izobraženih žen zabela za žensko volilno pravico in da je poslala svoje predloge k zakonu o pobijanju spolnih bolezni, ki ga pripravlja ministrstvo za socijalno politiko. Skupno z ženskim ookretem in Zvezo delavskih žen je lam v maju priredila zveza javno zborovanje za izpremembo § 171. Ko je bilo jeseni ukinjeno žensko učiteljišče v Ljubljani, so na pobudo zveze skoraj vsa naša ženska društva poslala svojo vlogo proti temu sklepu. Jeseni je zveza pričela skupno z Ženskim pokretom prirejati javna pravna in zdravstvena predavanja. V januarju je podvzela akcijo za uvedbo obveznega civilnega zakona v Jugoslaviji. Na sestanku ženskih društev, ki se je vršil pred dobrim- mesecem, eo se skoraj vsa zbrana ženska društva v načelu izjavila za uvedbo civilnega zakona in akcija se bo še nadaljevala. Potem ko je blagajničarka prof. Vrtov-Ceva poročala še, da Je letni obračun sklenjen z majhno aktivo, se Je vnela ži- vahna debata o redukcijah, katerih napoved je med našim delovnim ženskim svetom vzbudila mnogo žive pozornosti. Profesorica Grahorjeva je v daljšem govoru podčrtala, da stvarne potrebe za redukcijo poročenih kvalificiranih žen ni, ker izobraženih ljudi še primanjkuje. Redukcijo nameravajo izvesti v znamenju štednje, toda takšna štednja na račun rodbinskega življenja in kulturnega nivoja naroda, predvsem pa na račun mladine, ki je pri teh redukcijah najbolj prizadeta je napačna in škodljiva Dr. Lunačko-v a je opozorila na moralno škodo, ki bi jo te redukcije povzročile narodu in družbi. Alternativa: ali celibat ali brezposel nost je ženi pač hudo krivična. S takšnimi ukrepi se brezposelnost ▼ izobraženih poklicih nikakor ne bo zmanjšala, pač pa bo narasla brezposelnost služkinj. Prof Vodnikova se je zavzemala, naj bi zaslužek žene in moža v rodbinah izobražencev obema pomagal pri produktivnem kulturnem delu, ki ga golo kruhoborstvo onemogoča. V tem oziru bi morale žen< apelirati tudi na pomoč svojih mož proti redukcijam, ki bodo v živo zadele tudi njihove interese. Po daljši, prav živahni debati, so zbo-rovalke izbrale šestčlanski odbor, ki bo sestavil resolucijo o stvari. Resolucijo bodo potem poslale vsem sekcijam zveze v državi. Prav tako pa se bo društvo udeležilo tudi sestanka, ki ga vsa ženska društva sklicujejo za 11. t. m. o tem vprašanju. Jubilejno slavje ge. Marije Vere LJubljana, 4. marca. Snoči je kulturna Ljubljana na impozant-no lep način proslavila 25 letnico umetniškega dela prvakinje naše drame ge. Marije Vere. Večer je izpričal, da smisel za vrednost žive gledališke umetnosti v našem občinstvu nikakor ni še zamrl in da so tako Narodno gledališče kot celota, kakor njegovi posamezni tvorci še zmerom deležni mnogo spoštovanja in mnogo hvaležnosti v naši javnosti. Bilo je slavje slovenske že-ne-umetnice in ob pogledu na množico žen-stva, ki je napolnilo lože in parter, se je človek lahko prepričal, da tvorijo naše že-c v življenju naroda dandanes živo, svojevrstno kulturno enoto. Hiša je bila polna od vrha do tal. Dve vrste rezervnih sedežev v parterju in še prostori v orkestru so se morali staviti na razpolago, da je občinstvo prišlo do svoje strehe za to slavje, in še jih je mnogo moralo oditi praznih rok. Jubilej tihega, vase potopljenega umetniškega dela se je ob burnih izrazih občudovanja, s katerimi je Ljubljana obsula slav-ljenko, razvil v mogočno manifestacijo ene odločne volje: da mora naša drama živeti in cveteti, da morajo živeti in zmagati čudoviti ljudje, ki na deskah njenega odra ča-rajo na dan najbolj žive simbole naše resničnosti, najbolj zgovorna znamenja na razpotjih cest, ki vodijo človeka, narod, družbo v bodočnost. Ko se je dvignil zastor, je bil na odru zbr ves ansambel hiše z namestnikom in-tendanta Golio in namestnikom ravnatelja drama prof. šestom, skoraj ves preostali prostor pa je bil zasut s cvetjem, ki so ga poslah jubilantki od vseh strani. Ko sta ge Saričeva in Juvanova za roko privedli slavljenko na oder, je vsa hiša odmevala viharnega pozdravljanja, direktor Golia pa je go. Marijo Vero nagovoril z naslednjimi besedami: .. . Spoštovana gospa! V vaSemu prazniku vam v imenu uprave Narodnega gledališča prisrčno in iskreno čestitam. Skoro polovica teh 25 tih let vašega umetniškega delovanja Je bila posvečena prospehu in raz- cvitu slovenske Drame, odkar ste leta 1922. v žaloigri Mariji Stuart prvikrat nastopili na teh deskah ter se s svojo kreacijo krap ljice Elizabete visnili nam vsem v neizbrisen spomin. Odtlej so bile vse vaše stvaritve od Hedde Gablerjeve preko Judite in Ifigenije do današnjega dne resnične umetniške kreacije z ostro izdelano osebno noto in priče vaše zrele in resne umetnosti, liki, ki bodo nedvomno služili za vzor mnogim in mnogim bodočim slovenskim heroinam in tragedinjam. V elementih vaše umetnosti, ki se je šolala ob velikih klasičnih in modernih vzornikih zunanjega sveta, a je po-žlahtnjenje topline slovanske nravi ter globina in zamišljenost slovanskega duha, vi-dim resnično prave zarodke za izraz bodoče slovenske gledališke umetnosti. Zato se mi zdi nadvse značilno, da ste si za svoj jubilej izbrali prav Tavčarjevo »Visoško kroniko«, delo, iz katerega tako pristno veje plemeniti starožitni vonj naše davnine in naše zemlje. 2eleč vam Se mnogo uspehov in zmag v našem skupnem prizadevanju za ostvaritev slovenske dramske umetnosti, vam kličem skupno z vašimi kolegi in s slavnim občinstvom, ki se je tako mnogoštevilno zbralo k vašemu prazniku: Gospa Marija Vera, na mnogo plodna in uspešna leta! V imenu kolegov in koleginj je izprego-voril predsednik Združenja gledaliških igralcev Drenovec nekaj pomembnih besed in izročil slavljenki Jakopičevo sliko v spominski dar, za njim sta sporočila čestitke še županov odposlanec v imenu mestne občine in ga. Gašperlinova v imenu ženstva. Predsednik Drenovec je prečital še kup brzojavk, ki so prinesle gratulacije od gledaliških uprav in igralcev iz vseh večjih mest Jugoslavije od Maribora do Skoplja, od Novega Sada do Cetinja in Se iz inozem-stva. V preprostih besedah se Je ga. Marija Vera zahvalila za vse te Številne in glasne izraze ljubezni in spoštovanja. Rekla je, da ne najde besed, a upa, da se ji prej ali slej ponudi prilika, ko bo mogla v dejanju po- kazati svojo hvaležnost za rae. In ga. Marija Vera ni odlašala z izpolnitvijo svoje obljube: a pretresljivo lepo kreacijo Pasaverice v VlsoSki kroniki, katere krstno predstavo Je z dramatizacijo in režijo pripravila za svoje jubilejno slavje, je ie isti večer vnovič tisočkrat preplačala vse, kar moreta občinstvo in narod pokloniti veliki umetnici v svojem srcu. O premieri sami bo »Jutro« Se poročalo. Fri. 65-Ietnica dunajske »Slovenije« Ljubljana, 4. marca. Dasi Je bilo sinoči mnogo kulturnih in zabavnih prireditev, je bil večer »Jadrana-: kljub temu nenavadno dobro obiskan. Pa saj je šlo za lep spomin. Vzrok sinočnemu družabnemu večeru akademskih starešin Je bila 65 letnica dunajske »Slovenije«. Večer je otvoril društveni predsednik prl-marij dr. Alojzij Zalokar z lepim nagovorom, med katerim je prebral brzojavke in pisma starešin, ki so opravičili svojo ne-navzočnost, pozdravil stare in mlade, od katerih so se zlasti poslednji v res častnem številu odzvali. Posebej je pozdravil predsednika Zveze naprednih akademskih starešin »Jadrana« in »Triglava« dr. Franceta Tominška. Za njim je prevzel vodstvo večera Slove-nijan in častni predsednik akademskega starešinskega društva »Jadrana« Mihael Gabrijelčič, dvorni svetnik v p. V krasnem govoru je prikazal direktor Tehnične srednje šole, zaslužni narodni borec Jožef Reisner delo bivšega akademskega društva »Slovenije« na Dunaju, ki praznuje prav zdaj 65 let svoje ustanovitve. Navedel je značilnost dobe prvih 25 let obstoja i Slovenije« do leta 1894., dobe do leta 1899. in in dobe do 1914., društveno 45-letnico, začetkom svetovne vojne in hkrati prenehanja društvenega javnega življenja. Po vojni se je društvena tradicija prenesla v novo jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« v Ljubljani. Starešine bivših naprednih akademskih društev na Dunaju, Gradcu, Pragi in Innsbrucku so se včlanili ali v akademsko starešinsko društvo »Jadran« ali v »Triglav«. Obe starešinski društvi pa sta se združili v Zvezo naprednih akademskih starešin. V teku prvih 25 let obstoja »Slovenije« je bilo 40 predsednikov, od katerih jih živi danes še osem. V nadaljnjih 20 letih je bilo 35 predsednikov, od katerih jih živi še 26; 14 bivših predsednikov je v Ljubljani. Direktor Reisner je v svojem izčrpnem govoru prikazal delo »Slovenije« pred vojno. Omenjal je tudi podporništvo za jugoslovenske viso-koSolce na tujih univerzah in pozival glede na današnje hude čase, da se podporni fondi ojačijo. Na poziv govornika so vsi navzočni stoje počastili spomin na umrle tovariše in po zdravici živečim starim in mladim so vsi zapeli »Gaudeamus igitur«. Nastalo je sploSno veselje, ki ga je zlasti poživljalo razdeljevanje slik 14 starešin, ki sta jih naslikala starešini profesor Saša šantel in profesor Mirko Subic. Akademiki »Jadrana« so nastopili s svojim pevskim zborom. Sledili so pozdravi in zdravice mladih in starih, nato pa je dr. Tominšek kot predsednik zveze pozdravil in čestital »Jadranu« in »Sloveniji«. Doktor švigelj je izpodbudno nagovoril mladino in jo je opominjal v nagovoru, da boj za jugoslovensko svobodo Se ni končan in da naj v tem boju vztraja za veliko bodočnost vsega našega jugoslovenskega naroda. Dr. Ivo Sorli Je prinesel pozdrave starešin iz Maribora in zbor ga je pooblastil, da ponese pozdrave Ljubljančanov mariborski organizaciji. Od starešin sta govorila še profesor Kobal in profesor Kolar. Akademiki »Jadrana« so pa izrekli zdravice navzočnim univerzitetnim profesorjem, damam, izpitnim komisarjem in drugim. Tako je bila ta proslava 65 letnice »Slovenije« prisrčen večer, ki je bU tembolj pomemben, ker so se ga udeležili v izredno velikem Številu starešine, tisti, ki so stopili pred 40, 50 leti na akademska tla dobro se zavedajoč, da je bil pred njimi težak boj. Najstarejši med njimi, g. Gabrijelčič, ki je na akademska tla stopil pred 59. leti, se je srečho spominjal hudih časov borbe. Večer je bil zaključen z željo, da nam društvo »Jadran« poskrbi še več podobnih prireditev. Ljubljanska kronika LJubljana, 4. marca. Po solnčni soboti nas je današnja nedelja malo iznenadila. 2e zjutraj Je začelo pihati od severa in ves dan Je bilo malo hladno. Burja kljub temu ni mogla zadržati dama stotin izletnikov ta turistov, ki so jo ubrali v prebujajočo se prirodo. Današnja nedelja je potekla brez posebnih dogodkov. Na vseh koncih in krajih v mestu so bila razna zborovanja, ki o njih poročamo na drugem mestu. Snoči je obvestila zaBebnlca Naeta La-tinova, stanujoča na Ambroževem trgu 1, policijsko stražnico, da je okrog 23.30 opazila v narasli ln deroči Ljubljanici pod šentpetrskim mostom neko žensko, ki se je obupno borila z valovi, a jo Je voda neusmiljeno nesla naprej. Cula je tudi pridušene klice na pomoč. Prav tako je izpovedala na policiji tudi gostilni-čarka Frida Triplatova, ki Je videla, da Je bila ženska v vodi stara okrog 20 let. Pred Kunčevo tovarno »o valovi mlado ne-srečnico zagrnili in je izginila brez sledu Kdo Je mlada neznanka, doslej še niso ugotovili. Tudi ni znano, ali gre za nesrečo ali za samomor. Objave Danes bo predvajala ZKD film »Champs«. To Je film, ki Je že zaradi malega Jackie Cooperja vzbudil mednarodno zanimanje. Film je primeren za naše malčke. Predstava bo ob % 3. V radiu bo predaval dano« ob lb.30 gosp. Ivan Kreft o Nemčiji ▼ dobi konjunkture. Predavatelj bo imel o Nemčiji sest predavanj kot dober poznavalec tamošnjib razmer V drugem predavanju bo govoril o Nemčiji v dobi krize, v tretjem in četrtem o nacionalno-socialistični revoluciji, v petem o koncentracijskih taboriščih, v šestem pa o nacionalno-socialistlčnih aspira-cijah. Predavatelj g. Ivan Kreft je bil mnogo let ▼ Nemčiji, ob zadnjem prevratu pa aretiran in tri mesece zaprt v koncentracijskem taborišču Predavanja bodo vsak ponedeljek ob 16.30. Zagoneten umor v Tuhinjski dolini V vasi Buču so našli ustreljenega neznanca, starega do 28 let Kamnik, 4. marca. Vsa Tuhinjska dolina je danes pod vti-ikom zagonetnega umora, ki je bil na še nepojasnjen način izvršen v petek zvečer blizu Buča. Ko so šli otroci zjutraj v šolo v Šmartno, so našli na samotni gozdni« poti nad Bučom moško postavo, ki je ležala nepremično na tleh, okrog glave pa so bila tla močno okrvavljena. Otroci so v diru stekli v vas in obvestili vaščane in orožništvo o mrtvecu. Orožniki so takoj pohiteli na kraj žalostne najdbe in si ogledali položaj. Mrtvec je ležal vzdolž poti, ki arži kake četrt ure južno nad vasjo Bučem ob robu gozda. Bil je oblečen v suknjič, ki je bil že nekoliko raztrgan, roke pa je imel v hlačnih žepih. Na temenu in na levih sen-cčh je imel majhni rani, iz katerih je že v prvem trenutku razvidno, da je bil ustreljen. Na kraju zločina se je takoj zjutraj zbrala velika množica vaščanov, vendar pa nihče med njimi ni mogel spoznati mrtveca. Najprej so mislili, da je neki posestnik iz okolice Smartna, ki je bil mrtvecu močno podoben, vendar pa se je kmalu izkazalo, da je ta zdrav doma Po prvih znakih se je zločin pripetil ▼ petek zvečer. Nekateri vasčanje iz sosednje Podhruške namreč trdijo, da so ob tem času slišali rezek strel. Umorjenec. ki šteje do 28 let, je šel po samotni gozdni poti počasi proti domu. Ker je bil brez suknje, sklepajo, da se je morda kje pre- dolgo zamudil. Korakal jc gotovo sejo brezskrbno z rokami v hlačnih žepih Ko je prispel na rob gozdne poti ki se položno vzdiguje nad vasjo, je n/iadno za njim zadonel strel in ga pogodil na desni strani temena. Krogla je izstopila na levih sencch. Mladi mož je bil takoj smrtno zadet in je padel nanrej na obraz Niti toliko časa ni imel. da bi potegnil roke iz žepov. V soboto popoldne je izvršila sodna komisija iz Kamnika obdukcijo umorjenega. Ugotovila je, da je bil ustreljen iz daljave kakih 15 do 20 korakov najbrž s kako staro lovsko puško. Kdo je umorjeni in kaj je bil vzrok umora, je še zagonetka. Morda je hodil kam vasovat, pa ga je kdo počakal v samotnem gozdu v zasedi Roparski umor bo skoro gotovo izklju % i. kajti po zunanjosti žrtve ne bi mogli sklepati, da Je imel kaj denarja s seboj, izključeno pa seveda ni. da je bil prej v kaki gostilni in je morda kdo opazil, da ima s seboj kaj denarja. Skoro gotovo pa bo osebno maščevanje ali kaj podobnega. Selo proti večeru je bila vsaj domnevno dognana identiteta umorjenega. Neki krojač iz okolice Smartna je spoznal suknjič, ki ga je bil napravil za enefla izmed sinov posestnika in mlinarja na Zlatem polju, ki mu pravijo po domače Kavkež. Toda to je samo domneva. Preiskavo vodijo orožniki z veliko vnemo. O francoskem kmetu Lepo predavanje ge. Sldonlje Jerasove, Francozinje, ki Je govorila v slovenskem jeziku Ljubljana, 4. marca. Za sinoči je t dvorano »Pri levu« agil-no društvo »Soča« povabilo go. Sidonijo Jerasovo, rojeno Francozinjo, da Je predavala o francoskem kmetu. Dokaj številno občinstvo je gospa v uvodu toplo pozdravila in se spominjala večera pred desetimi leti v »Soči«, ko je predaval njen soprog, znan nacionalni delavec In borec, o umiku srbske vojske. Takrat je gospa JeraBOva Ie malo razumela slovenski Jezik, sinoči pa je govorila v našem Jeziku tako lepo, da Je na mah osvojila vse poslušalce ln Je ▼ dvorani ves čas njenega predavanja vladal najlepši mir med vsemi navzo-čnimi. Po kratkem zemljepisnem orisu francoske zemlje Je Jedrnato grajala vse tiste, ki hite ▼ Francijo z eno 6amo mislijo na Pariz, a za francosko ljudstvo, za francoskega kmeta skoroda ne pokažejo nikake-ga smisla. Zakaj kljub velikim mestom in dasi Francija nI v prvi vrsti kmetijska država, ima vendarle kmetiški značaj. Prevladujejo pa mala in srednja kmetijska posestva, katerih nastanek je prav za prav plod velike francoske revolucije, ki je francoskemu narodu dala pravo, človeško dostojanstvo, mu dala pravico do zemlje, pravico do svobodnega dela. šele po njej je francoski človek postal pravi tvorec svoje danaSnje močne države. Vzljubil Je zemljo kot svojo najboljšo prijateljico v tistem trenutku, ko je vedel, da dela za sebe prav tako kakor za veliko francosko »n obče človeško skupnost. čas Je hitel. Francoski kmet s časom, z razvojem tehnike nI prav nič zamudil V tem Je njegova velika vrlina, da spozna vrednost vseh novih pridobitev. Dasi narekuje malo posestvo poseben način obdelovanja Je francoski kmet vendarle spozna! vrednost traktorjev. Bolj podjetni so si Jih nabavili ln jih proti majhni odškodnini posojajo celo sosednim občinam. Prav ta naprednost Je vzrok, da zlasti v ravninskih delih Francije ni več videti žanjic. Predavateljica Je dalje v krasni slovenščini naslikala bogastvo francoskih pokrajin. V lepih primerih i bogastvom naše jugoslovenske zemlje je prikazala Francijo kot deželo, ki Ji ničesar ne nedostaja Zlasti slikovito je prikazovala ljudstvo, velikega, stasltega, plavolasega severnjaka, sanjavega Bretonca. izrazite, ponosne Ga-skonjce, Pirenejce Itd. A čeprav Je v Franciji še vse polno narečij, ki so zelo različni od francoskega književnega (pariškega) Jezika, vendarle nihče ne dela Iz tega po- litičnega problema. Francoske revolucija, je združila francoski narod — ln franoo- ski kmet se dobro zaveda njenih pridobitev. Francoski kmet je prvi branilec »m-lje, kadar čuti, da je ona v nevarnosti. Zato se pa tudi njemu posveča vsa skrb. Zato se odlikuje francoski kmet po veliki splošni Izobrazbi. Francoska zemlja Je *e malone vsa elektrificirana. Po vsej francoski zemlji gre zmagovito svojo pot tehnični napredek. V tem Je pa tudi rsrok, da tacvblja francoski kmet zaradi cagle moderaisacij* svojo originalnost. Je pa francoski kmet le človek zemlje, človek tradicije, ki iz-kuša, kolikor je r njegovi moči, ohraniti zapuščino svojih velikih dedov. A kar Je pri njem bistveno ln nedvomno največ vredno. Je to, da Je francoskemu kmetu zmerom na smeh. Francoski kmet se smeje kretnjam političnega govornika prav tako kakor ošabnosti meščana. In če ga tujec vpraša, ali je letina e^aba, mu odgovori: »Ni dobra, nI slaba.« Pa ga odpravi, da tujec ne ve, ali Je ptič ali miš. Predavateljica je naslikala proti koncu ▼ prav slikarskih barvah pisano življenje na vasi, veselje francoskega kmeta ob cerkvenih in narodnih praznikih. Največ pomenijo francoskemu kmetu družinski prazniki. Na prvem mestu so ženltovanjski, aa katere povabi najbolj oddaljene sorodnike. Prav tako je ca sedmini. Izginila je pa že skoro povsem narodna pesem. Prav +ako je z narodnimi nošami, na katere smo Slovenci, po besedah gospe predavateljice, lahko upravičeno ponosni. žal ima modernost med francoskim kme-tiškim ljudstvom vse prevelik razmah. Kmetstvo v Franciji dejansko propada. Vse hiti ▼ mesta. Vasi se praznijo, polja so ponekod neobdelana. Franciji vse bolj nedostaja pridnih rok, ki bi z ljubeznijo spet napajale semljo. In če bi bilo v njeni moči, je gospa predavateljica končala, bi poslala vse tiste naše pridne kmečke roke, ki tu nimajo ne dovolj kruha ne dela, na francosko zemljo, da bi jo oplodile in jI dale novo, svežo rast. Tako lepega, spontanega odobravanja Je pri nas deležen !e malokaterl predavatelj, kakor ga Je bila ga. Jerasova. Prav sta poudarila podpredsednik in tajnik »Soče«, da smo slišali iz ust Francozinje slovenski Jezik kakor franooski, v vsej njegovi tvorni moči. Bil Je večer, kakršnih »I letimo tri ga srca. Mariborski dogodki Maribor, 4. marca. Prireditev pod deTlzo »Jadranska noč«, ki Jo Je priredila mariborska Jadranska straža v soboto zvečer ▼ restavraciji Unlonu, Je sijajno uspela. Prostrana dvorana Je bila nabito polna. Prireditve se Je udeležil tudi podban dr. Pirkmajer s soprogo, navzočni pa so bili tudi mestn župan dr. Lipold i gospo, upokojeni prvi državni pravdnik dr. Jančlč, oba sreska načelnika Milan Makar ln dr. Senekovič, magistratnl direktor g. Rodošek tupni starosta Sokola dr. Gorlšek, poveljnik in-ženjerske podčastniške šole polkovnik Božo Putnikovič, poveljnik 45. pehotnega polka ln predstavniki raznih mariborskih nacionalnih organizacij. Danes dopoldne j« imel ▼ Narodnem domu , občni »bor Klub slovenskih kolesarjev In motoclkllstov »Perun«, ki ga je vodil predsednik g. HlebS. Iz poročil, ki so bila sprejeta z velikim odobravanjem, Je raividno živahno delovanje kluba »Perun« Je najmočnejši kolesarsm klub naše banovine in Šteje 327 članov Pri volitvah Je bil ponovno izvoljen za predsednika Anton Hlebš, za prvega podpredsednika Oto črepinko. za drugega Oskar Gornik, za tajnika Franc Motoh za blagajnika Ludovik Cretnik. za termičnega referenta Valentin Slbenlk. v odbor pa Franc Jaki. Anton Močlvnlk. Ivan Kovač ln Ivan Jarc. ^ _. - . Dopoldne pa Je Imela t kavami »Jadran« svoj občni zbor tndl mariborska okrožna strelska družina. Zborovanje Je vodil agllni ln predsednik polkovnik g. BoZo Putnikovič. Občni zbor je posetllo lepo Število »tre^ cev, navzočni so bili pa tudi zastopniki Sokola, SLD, Narodne odbrane, vojnega okrožja in mestne občine V mariborskem strelskem okrožju Je včlanjenih 52 sivm sklh družin z nad 2100 člani. Vse družine tekmujejo med seboj ln težko Je dati prednost eni ali drugi. Lani se je posebno izkazala mariborska strelska družina na vsedržavnem tekmovanju v Beogradu, kjer Je doseglo častno tretje mesto. Namesto obolelega tajnika, glavnega urednika »Ve-černika« Slavka Reje Je podal tajniško poročilo polkovnik Putnikovič, podrobno poročilo pa bo članom dostavljeno z okrožnico. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen polkovnik g. Putnikovič. SOKOL Sokol v Trlifu priredi danes ob 20. predavanji v Sokotekem domu. Predaval bo proda vat eli ZKD orofe^or e. Kolar o borbi m umetniško književnost. Najmanjša knjiga na svetu V mestu Worcester (država Massachus-sets) so pred kratkim »dovrSili« knjigo, ki obsega na 28 straneh 46 verzov iz slovite Fitzgeraldove pesnitve *Rubaiyat«. Knjiga, ki so jo »delali« celih sedem let, je posebnost, silno majhna je: obsega polovico velikosti navadne poštne znamke: vezana je / usnje in tehta vsega skupaj eno celo tretjino karata (karat pribl. 2 g). Na« drobnopisci, ki w se zadnjega pol leta te-ko postavljali. Se muSice niso proti Američanom. živahen zbor ljubljanskih trgovcev LJubljana, 4. marca. V velik: dvorani Trgovskega doma se je danes dopoldne vršila 53. redna glavna skupščina Združenja trgovcev v Ljubljani, kj je bila deloma precej burna. Dobro obiskani zbor ie ob po! 11. uri otvoril predsednik gosp. Ivan Gregorc, ki je pozdravil navzoča predstavnika Zbornice za TOI predsednika g. Ivana Jelačina in tajnika dr. Plessa. nadalje zastopnika banske uprave dr. Pieiferja, predsednika Zveze trgovskih združeni g. Josipa Kavčiča, Prednika Trg. društva »Merkur« dr. VVindi-scheria, predsednika Društva industrijcev in veletrgovcev g. Jos. Vidmarja, načelnika pomočniškega zbora g. Me..cerja predsednika Trgovskega društva »Pomoč« g. Kregam in ravnatelja trgovske nadaljevalne šole g. Oruma. _ V svoiem poročilu ie predsednik g. Ure-jorc najprej omenil, da je potekla triletna funkcijska doba sedanje uprave. Trgovstvo 5e ni doživelo tako hudih in resnih časov, kakor jih preživlja zadnja leta, polnai presenečenj in negotovosti v poslovnem življenju Delo trgovskih organizacij v takih okoliščinah nj lahko. Trgovske organizacij« so solidarno nastopile proti pretiranim obremenitvam in bi bile nove davščine še hujše, če ne bi te organizacije z nesebičnim delom dosegle uspehov. Protest proti novim davkom je našei odmev tudi drugod. V Beogradu so za ves dan «iprli obratovalnice. Uspeh sicer ni bil popoln, vendar je bilo doseženo ormljenje zakonskega načrta. Ta primer ie znova pokazal, kako potrebna je strnjena stanovska organizacija trgovstva. Sodelovanje med organizacijami je toliko napredovalo, in. Toda tudi te vsote še ne zadoščajo, da bi vsi gradbeni delavci prišli do svojega dela, in zato bo morala strokovna organizacija skrbeti, da bo na odločujočih mestih dosegla še več javnih del. Eden izmed velikih zadržkov, da se gradbena podjetnost ne razmahne, pa je tudi dejstvo, da je cement odločno predrag Medtem ko je cement v dobi najboljše konjunkture veljal 46 uin po centu, se je od 1. 1931 podražil na 58 Din. čeprav zna^a lastna tvorniška cena komaj po 18 ali 20 Din. Tako visoke dobičke so si tovarnarji zagotovili z organizacijo kartela, katerega namen je, višati cene proizvodom in nižati delavske mezde. Zato morajo stavbeni delavci a^el-ra* na vlid kartele prepove. Nadaljna njihova nujna zahteva je, da se pospeši sprejem zakona o minimalnih mezdah, ki ga je minister za socialno politiko žo obljubil. Lzakonjena najnižja mezda na seveda ne bo smela znašati kakšne 3 Din ali celo samo 2.50 Din, kakor zdaj plačujejo gradbene delavce ponekod. temveč bo morala zagotoviti človeka dostojen obstanek sezonskemu delavcu, ki mora čez leto prihraniti, da bo preživil sebe in družino čez zimo. ko je brez dela. Nadalje zahtevajo stavbinci, da v bodoče ne sme oblast odobriti nobenega proračuna nobeni javni korporaciji, če ni v njem zagotovljena delavcem zadostna mezda. — Če bodo delavci znali o pravem času na pravem mestu zastaviti te svoje zahteve, bodo brez dvoma našli pravo razumevanje. — Izvajanja g. Tavčarja so zborovalci ves čas prekinjali z živahnim odobravanjem. Za njim je — najprej v srbohrvaščini, potem v slovenščini — govoril dr. Branko Alujevič, ki je očrtal razmere naših gradbenih delavcev v luči splošnega političnega položaja v državi Delavci zahtevajo možnost življenjskega obstanka in prav delavci so najboljši nacionalisti, zakaj pravi nacionalist je samo tisti, ki dela za ves narod, ne pa samo za kapital. Dandanes je položaj delavstva po vsem svetu takšen, da morajo države omejevati krizo z zakoni. Poleg zakona o najnižjih mezdah je za sezonske delavce, katerih zaposlitev se po načinu močno razlikuje od zaposlitve drugega delavstva, potreben še poseben zakon, razen tega pa je treba reformirati vso zakonodajo o zaščiti delavstva, ki novim razmeram več ne ustreza Govornik je ocenil tudi delovanje naših borz za delo ter kot Hrvat in kot nacionalist naglasil potrebo posebnega zakona, ki bi nreprečil umazano konkurenco na delovnem trgu, kakršno vršijo pri nas zlasti delavci iz južnih krajev, ki prevzemajo pogostokrat vsako delo za vsako plačilo. Kakor država z vsemi silami skrbi za povzdigo kmečkega stanu, bi morala vso skrb in ljubezen posvetiti tudi delavskemu stanu, ki ga sestavljajo sami zavedni državljani. Zbrano delavstvo je odličnega, priljubljenega govornika nagradilo z viharnim aplavzom. ' Tretji poročevalec Varšek je podčrtal razliko, ki jo mora v f kdo opaziti med resnostjo. ki jo kaže deiavsko zborovanje da- nič ne boji. Pridnim rokam je svet zmeraj odprt in vsega je dovolj zanj, M si zna poiskati svoj delež. Luka si ga poišče, pa da je tudi zakopan globoko kakor je Triglav postavljen visoko. Marjetica je jokala in Luka je Sel. Zunaj vasi je za vriskal iz vse žalosti in ponosa, iz vse bolečine, kar se je je bilo nabralo v njem. Potem je hodil, delal zdaj tu, zdaj tam, šel zopet dalje in delal in zopet šel. Kakor pa je hodil, se mu je pot zmeraj odpirala dalje in dalje. Nikjer ni našel tistega, zaradi česar je bil šel z doma. Pač je bil svet pridnim rokam odprt, a cena zanje je bila bridko nizka in je Luka zaslužil komaj za sproti. Kakor mu je kdo omenil, da bi kje utegnilo biti boljše, je pustil dotedanje delo in šel. Tako je blodil kakor vešča za lučjo. Leta so minevala, sila njegove mladosti je pričela ugašati, vse se je nekam gubilo in pogrezalo, a Luka je bil iz dneva v dan bolj reven in nebogljen. Dekle je doma čakalo, se upiralo in ga v pismih rotilo, naj pride, kakršen je, toda Luka je hotel doseči, po kar je šel. Da bi se zdaj ponižal in potlej nemara celo poslušal očitanja?! Rajši se zabije v suho skalo. Slednjič so pisma utihnila, prav tisti čas jih je zmanjkalo, ko Luka nikakor nI mogel najti mira. Iz tovarne, kjer je ne* in zabavno smešnostjo shodov, na katerih so se svoj čas zastopniki vsake vrste naziranj pričkali med seboj. Skeptično je podvomil, da bi mogla socialna zakonodaja dejansko urediti vsa delavska vprašanja. Po zakonu o zaščiti delavcev je določena 50% nagrada za nadurno delo, v Ljubljani pa velja po neki odredbi, da se za nadurno delo plača za nagrado le 25%. Na nazornem primeru je dokazal, kako je kriza prišla po nujnosti razvoja: pred leti je bilo treba 40 delavcev za prenašanje malte na stavbo, danes na opravlja to delo en sam stroj. Toda p\lobitve stroja morajo itj v splošno korist, treba je skrajšati delovni čas. Glede na zakon o najnižjih mezdah je opozarjal, da je treba vzeti kot osnovo tedensko mezdo, sicer bi bil prav lahko ves zakon v praksi izigran. Odločno je pograjal, da bi se sredstva iz bednostnega fonda uporabljala tudi za pomoč poplavljencem, za katere sta banovina in država dolžni poiskati podpore iz drugih virov, in je pozival delavstvo, naj bo v svojem nastopu in v svojih zahtevah enotno in kompzktno. kakor so vsi drugi stanovi v državi. V razgovoru, ki je sledil, je najprej predsednik Galjot poročal o sklepu delodajalcev, da si mora stavbinski delavec razen kladiva nabaviti še celo vrsto drugega orodja sam. Govorniki, ki so se izmed zbo-rovalcev priglasili k besedi, so v drastičnih primerih slikali bedo in težave stavbinske-ga delavstva in poudarjali, da si morajo delavci pač predvsem sami pomagati. Ko je predsednik zaključil shod, je nekaj sto zborovalcev tiho in dostojno odšlo po Tyr-ševi in Aleksandrovi cesti, na kateri se je pravkar vršila najživahnejša dopoldanska promenada, pred bansko palačo z željo, da bi g. ban odnosno banska uprava sprejela njihovo deputacijo, ki 14 obrazložila njihove težnje. Ker so na nedeljo uradi zaprti, deputacija seveda ni mogla biti sprejeta in delavstvo se je brez incidenta mirno razšlo. V Spodnji Šiški se je nstanovila podružnica Društva jugoslov. obrtnikov Ljubljana- 4. marca. V gostilni »Stari Sol> v Sp. Šiški se ie danes dopoldne vršil ustanovni občni zbor podružnice Društva jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino, ki je bil razmer-no dobro obiskan. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Kristan, o pomenu ustanovitve nove organizacije je pa poročal predsednik centrale g. Lovro Pičman, ki je obenem tudi obravnaval težavni položaj obrtniškega stanu. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen g. Franc Kristan, za podpredsednika g. Ivan Rozman, v odbor gg.: Franc Hud-nik, Franc Ložar, Ignac Struna, Josip Prešeren, Albina Kremžarjeva, Vida Novo-selova, Jože Zor in Karol Hribernik. v nadzorstvo pa gg. Franc Zor in Mirko Miškec. Na zboru je bila sprejeta tudi resolucija na bansko upravo, kj vsebuje med drugim: Obrtniki smo v skrajno slabem položaju. Nekaterim panogam obrtništva grozi propast Zato prosimo bansko upravo, da omogoči malemu obrtniku udejstvovanie rri vseh javnih dobavah, in to je mogoče: 1.) Ako napravite javne dobave dostopne malemu obrtniku z odpravo potrdil o plačanih davkih, ker mali obrtnik nima dela in če-stokrat ne zasluži niti za prehrano svoje družine, zato pa je tembolj potreben zaslužka po javnih delih. 2.) Ako napravite malemu obrtniku dostopne javne dobave z odpravo polaganja kavcij. 3.) Ako izplačujete malim obrtnikom pri naročilu vaših de! (dobav) predujem v denarju, s katerim bo omogočeno dobaviti obrtnikom material za sprejeto naročilo. 4.) Cenjeni naslov naprošamo za najstrožje rostopanje proti šuš-marjem, predvsem onim, ki so v državnih in občinskih službah in ki v prostem času vrše doma po nelegalnem potu obrtniška dela na škodo legalnemu obrtniku. 5.) Cenjeni naslov naprošamo za vso pozornost malemu obrtniku pri Izterjevanju davkov po eksekucijskem potu. 2ivimo v času svetovne gospodarske krize, zaradi katere je najbolj prizadet mali obrtnik. Zaradi pomanjkanja dela ne zasluži niti naj skromnejši eksistenčni minimum, zato ne more plačati niti obrestnih davkov. Posledica tega je. da Je davčno zarubljen in da se njegovi predmeti, pridobljeni v času ko-njukture, ko je obrtnik plačeval vse njemu obvezne davke, prodajajo na javnih dražbah neštetokrat za tako nizko ceno, da so komaj kriti eksekucijski stroški. delal, ga je trenutni znanec izvabil drugam, v mlado podjetje, ki da sprejema akordne delavce. Tam človek neki lahko zasluži, kolikor ga je volja. Luka je šel in res zaslužil. Pisal je Marjetici, da se mu je slednjič posrečilo zadeti pravo in da je blizu čas, ko se bosta zopet videla. V odgovoru na to sporočilo je razumel samo eno besedo: Prepozno! — In stroji v tovarni, koraki na ulici, hrup po zakotnih beznicah, nedeljsko petje v cerkvi, kamor je šel in kar je počel, vse mu je z zlokobnim za-smehom ponavljalo to edino hudobno besedo: Prepozno! Marjetica je želela, naj ji ne piše več. Sicer bo do smrti mislila nanj, toda zdaj je življenje prelomljeno in morata vsak svojo pot. Da, življenje je bilo prelomljeno. Luka je čutil, kako je vse omajano. V zakajenih beznicah je pljuval na ponos in na sanje, ki so ga dotlej dvigale. Po ves teden je delal kakor nor, da je ob nedeljah lahko divjal kakor obseden. Kamor je prišel, je bilo vselej dovolj hrupa, veselja in žensk, nazadnje pa še razbitih kozarcev in potolčenih glav. Kadar se je opil, je v njem zadivjal in se sprostil sni, ki je bil sicer utesnjen kakor jetnik v verigah. Tedaj se je Lu- DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Železniška nesreča na Španskem I- ''i *1"', *" * - ,^^mm&to^J: F v* - ^ ; .jpMp 1 Pri trčenju vlakov v bližini ViUanuove je našlo smrt enajst potnikov, mnogo pa je bilo ranjenih Za pomlad Popoldanska pomladna obleka iz motnega krepa. Bogastvo v preprostih izumih Neki strokovni ameriški časopis navaja več primerov, kako so izumitelji prav preprostih reči prišli do bogastva. Igrača, ki predstavlja možica, ki sam pleše, je nesla izumitelju 75.000 dolarjev na leto, dokler je bil patent v veljavi. Možak, ki je izumil dirjalke na koleščkih, je zaslužil nad milijon dolarjev. Radirka na koncu svinčnika je izumitelju nesla 100,000 dol. na leto. Vrvice za čevlje so prinesle 2 in pol milijona. Navadni dežnik je vrgel izumitelju več deset milijonov, in tisti, ki je napravil jekleno pisalno pero, je žel ogromno premoženje. Izumitelj jeklene pločice na čevljih, zlasti otroških je na leto prodal za 143 milijonov dolarjev svojega majhnega izuma. Ameriška prohibicifa in njene posledice drugod Odpravo prohibicije v Ameriki, t. j. prepovedi alkoholnih pijač, so z velikim veseljem pozdravili tudi na škotskem. Na škotskem Gorenjskem je namreč središče izdelovanja slovite škotske viške (Scotch Whisky). Ker je Amerika pred leti postala suha, t. j. prepovedala izdelovanje in točenje alkoholnih pijač, je bila ta bogata škotska industrija močno prizadeta. Hirala je od leta do leta in 1932 so morali prenehati z izdelovanjem tega žganja, kar se je zgodilo prvikrat v 400 letih, odkar ta industrija obstoji. Samo za evropsko, tudi znatno zmanjšano potrebo so obratovale še štiri destilacije od prejšnjih 94! Ti obrati so skoraj vsi nameščeni po vaseh, kjer je izdelovanje viške edina obrt in so malone vsi moški teh vasi imeli svoj kruh pri njej. V zvezi s tem zastojem so bili zelo udarjeni tudi škotski kmetje, ki so ves svoj ječmen, katerega so zaradi cvetoče obrti pridelovali v veliki meri, prodajali žga-njarjem. Ker se je ustavila potrošnja viške, seveda tudi niso več potrebovali sodov in druge posode, kar je zopet vzelo zaslužek stoterim sodarjem, steklarjem in drugim delavcem. Tako torej odprave ameriške prohibicije niso pozdravili samo Američani, zlasti naši in drugi starejši priseljenci, ampak tudi drugod po svetu. Ameriške zaloge alkoholnih pijač Ko Je v Ameriki šlo za to. da odpravijo prohibicijo, so bili prijatelji alkoholnih pijač v zadregi, kje naenkrat dobiti toliko pijače za toliko žejnih. Dr. James Doran, prej komisar za prohibicijo, zdaj komisar za industrijski alkohol, jim je razpršil vse skrbi. Povedal je, da imajo Američani v svojih zalogah širom dežele 5 milijonov galon (galona = 3.78 1) 17 let stare viške in 10 milijonov galon od enega meseca do štirih let stare viške. Z »vezanjem« te količine, t. j. če bi je 25% pridali drugim lahkim alkoholnim pijačam, destilirani vodi, raznim sokom iz sadja, bi se ta množina zvišala na 50 milijonov galon, kar bi zadostovalo za prve štiri mesece. Poleg tega je ugotovil, da imajo samo v Kaliforniji 12 milijonov galon posušenega grozdja in 8 milijonov galon sladkega grozdja. Druge trtorodne pokrajine ga pa imajo" gotovo vsaka po toliko množino. Danski kralj na Francoskem Otroška igrišča na newyorških ulicah »Po tej cesti ne smete voziti! Cesta Je za otroke!« S temi besedami mora new-yorški stražnik pogosto opominjati voznike, ki hočejo todi voziti. Stvar je namreč taka: Ce primanjkuje že v majhnih mestih prostora za otroke, si lahko mislimo, koliko bolj se to zgodi v tako ogromnem mestu kakor je Newyork. Kam naj se otroci zatečejo drugam kakor na ulico? Zaradi ogromnega prometa je seve stvar zelo kočljiva. Američani pa so si znali tudi tu pomagati. Na 483 krajih mesta so določili dele cest in ulic, ki jim pravijo play streets t. j. ulice za igranje otrok, kjer ne sme od ponedeljka do petka dnevno od pol 13. do 18. ure voziti nobeno vozilo. Te dele ulic so tudi z barvo označili. Ta igrišča drži ▼ redu po šest mož, občinskih uslužbencev, ki so tudi vsakih 14 dni obnavljali barvo. Občina Je v zvezi z Društvom za poletna otroška igrišča opremila igrišča z vsemi mogočimi igrami za manjše in večje otroke. Vsako ima tri teniške prostore in drugo. Otroci dobijo od občine žoge in loparje, razne igre za malčke, volka, karte, dam, šah in razne, pri nas neznane igrače. Mimo vsega tega je Zdravstveni urad oskrbel po eno pršno kopel za vsako teh ulic. Največje skrbi povzroča seve promet. Nadzorniki in stražniki vedno zabeležijo Številko vsakega vozila, ki kljub prepovedi vozi tod. V večini primerov so bili krivci samo po-svarjeni, kar v Ameriki navadno zadostuje, mnogo pa jih je bilo tudi občutno kaznovanih. Oblastva vedno strogo pazijo na pravice otrok. Da so taka zasilna igriSča res velika potreba, se razvidi iz tega, da jih je lani samo v juliju in avgustu uporabljalo do 350.000 otrok dnevno. Letošnja kopalna moda TakSne bodo letos Evine hčere v francoskih kopališčih Parada francoskega lovskega polka ob priliki obiska danskega kralja Tukaj tako, tam drugače Po Združenih državah potujejo skupno — en katoliški duhovnik, en presbiterijan-ski duhovnik in en židovski rabinec z namenom, da pospešujejo sporazumevanje in strpnost med katoličani, protestanti in Židi. Potujejo pa pod protektoratom Narodne konference kristjanov in Židov. V mestu St. Louis je v predmestju Glendale pogorela katoliška cerkev sv. Marije, kraljice miru. Pepel se na pozorišču takorekoč še ni ohladil, ko je pogoreli župnik Collins sklenil pogodbo s sosednim metodističnim župnikom, po kateri bo metodistična cerkev obenem služila katoličanom, dokler si ti ne zgradijo aove. Kako Amerika časti zaslužne priseljence to kaže med drugim primer slovitega poljskega rodoljuba Kazimirja Pulaskega. Pu-Iaski se je bil umaknil iz nesrečne domovine v Združene države, kjer se je udeležil državljanske vojne med Severom in Jugom kot brigadni general v ameriški revolucionarni vojski. Pri obleganju mesta Savan-nah je bil v oktobru 1779 smrtno ranjen. Američani so njegov spomin počastili s tem, da so po njem imenovali sedem srezov (countv), petnajst mest, trindvajset ulic. štiri avenije ,en trg, en park in dva drevoreda. ka lotil, kogar je srečal, tega z besedo, drugega s pestjo, je zabavljal in udrihal navprek, dokler se ni iztreznil na trdih deskah policijskih zaporov. Kakor po spolzki strmini je šlo navzdol. Izgubljal je delo, preden je utegnil poiskati drugega, dokler se ni znašel na cesti in v tolpi med ljudmi, ki so kakor preganjane živali tavali križem in prosili kruha. Bili so vmes siromaki, mučeniki dobe, ki so vse življenje in moč pustili ob strojih ali po rudnikih, da nazadnje niso bili več vredni niti skorje suhega kruha. Ker niso mogli poginiti, so morali na beraško pot. Bili so tudi potepuhi, ki so jim rojenice že v zibelko napovedale, da jim bo delo smrdelo, tatovi in rokomavhi, ki so za kožo usmiljenja in ljubezni uganjali hudobije in se rogali popotnim trpinom in sebi in vsemu, kar jih je doletelo. Slednjič so bili otroci, veliki otroci kakor Luka Povšin, ki so se iz kdo ve kakšne nejevolje odtrgali od matere zemlje in zakolovratili po svetu. Ti so bili največji siromaki, ker je živela v njih še nepotvorjena kmetska odkritost in niso bili nikdar kos lokavi prevejanosti človeka, ki srka smisel za grdi krušni boj že z materinim mlekom. S tako druščino je taval L/uka in doživljal vse, česar so bili deležni znani in neznani tovariši. Moledoval .je za delo in kruh, stradal, včasih veseljačil, včasih kradel, spal je po skednjih, šupah in razorih, po odgonskih postajah, bolnicah in zaporih, le domov se mu nikakor ni dalo. Najsi so ga tudi oblasti često skušale po odgonu odpraviti v domačo občino, je vselej znal ujeti pravi trenutek, da se jim je lahko izmuznil. Da bi prišel kdaj takole beraški in pro-pal in srečal Marjetico, ki je zdaj drugemu žena, nak in nak! Saj se zemlja za grob vsakomur povsod rada odpre. Tako se ie upiral, dokler se nazadnje samo ni uprlo v njem. Čisto nenadoma. Ko se je zjutraj privlekel iz zapuščene šupe in krenil na pot, ga je obšla slabost. V ustih je začutil mlačno slan-kasto tekočino, ko pa se je obrisal, je bila roka rdeča. Tedaj je spoznal, kam je zapisan. Mimo vsega hudega, preko vsega gorja se je oglasilo v njem kopr-nenje po domu, se je vzdramil umirajoči klic po mladosti. Tako je vztrajal na poti in zdaj zopet gleda vas, kjer mu je tekla zibel. in hišo, kjer so mu cvetele sanje mlade ljubezni---— Zdaj omaguje sredi ceste, ko je misel preletela življenje vseh teh zadnjih let, zdaj ne ve, kam naj se obrne. Kmet, ki ga je bil pravkar krstil s »potepuško nadlego«, je Marjetičin tast, stari Ko- tar. Luka je nehote izvedel z doma vse, kar mu je bilo najbolj neljubo. Kotar-jev Peter, njegov vrstnik po letih, je dobil Marjetico in se je neki hudo prevzel na Košmeljevem, zdaj pa bojda gospodari na rakovo nogo in sta si s starim Košmeljem hudo navzkriž. Peter pije, Marjetico pa tarejo še druge nadloge. Kar je staršem živelo otrok premalo, jih ima ona preveč, a Peter jo še po vsakem krstu obdelava z očitki, da prirastek ni njegov. Da je bila vajena tako, ker ni mogla pričakati, kdaj jo duhovnik pred oltarjem vpraša za-stran zakonske zveze, ampak se je že prej pajdašila s potepuhi-nemaniči. Ali naj res gre pogledat tja? Ves neodločen se Luka opleta po cesti, zavije med hiše in se končno žare na Košmeljevem dvorišču. »Dober večer —« Drobno dekletce, ki ga popotnik pozdravi, začivka kakor piščanec pred kraguljem in zbeži v vežo. odkoder se čez malo priguglje sključena starka. Luka spozna Košmeljevko, ženska pa se nejevoljno obregne: »Kaj bi radi?« Da bi rad ostal čez noč — za boiji čas, koliko je danes beraškega sveta! In vse sili na kmete. Le kam hočejo, ko kmet sam nič več nima! Ce je mož x&- Kip cesarice Favstine (Ljubljanski pripovedka. PiSe Steska) Rimski cesar Maric Avrelij je na pohodu proti Markomanom prišel tudi v Emono. Mesto je težko pričakovalo prihoda rimskih legij, kajti že so bila poedina sovražna krdela vzdrla čez Donavo in pustošila severni Norik in Panonijo. Le krepki sunki rimskega orla bi utegnili naše dežele ohraniti sovražnih napadov. Vzradoščeni pa so bili emonski meščani tudi zavoljo tega. ker sta prišla z vojsko sam cesar in njegova soproga. Mark Avrelij je namreč bil zbog svoje umerjenosti in modrosti zelo priljubljen po vsej rimski državi. Enako so spoštovali cesarjevo soprogo Favstino, hčer prejšnjega vladarja Antonina Pija, ki je bil nad vse človekoljuben vladar in čegar dolgotrajna vlada je bila najsrečnejša doba rimskega imperija. Ni torej čudo, da so v Emoni vladarsko dvojico najsijajneje sprejeli. Po naročilu bogatega duumvira Turija je mladi emonski kipar Peticij izklesal iz pohorskega marmorja kina Marka Avrelija in Favstine. Kipa sta bila namenjena za Turijev dvorec ob južnem vznožju sedanjega Ljubljanskega gradu. Kipar Peticij pa ni bil le nadarjen umetnik, bil je tudi zal in prikupljiv človek. Ko ga je bil cesarjev tajnik Celjan Klemen predstavil ljubki, toda strastni Favstini in ga je bila ta prešinila s hrepenečim pogledom, je Peticij vzplamtel v vroči ljubezni, ki ga je vsega omamila. Pozabil je na svojo mlado ženko, pozabil na svoja dva mala otročička! Da bi bil bliže Favstini, se je pridružil cesarjevemu spremstvu in zapustil Emono. Ni se več vrnil v svojo domovino --------- . - ~ : Ko je bila Favstina umrla, njena duša ni našla miru in pokoja. Ni ji bilo več dano, da bi storjene napake popravila in da bi njih posledice vsaj omilila. Kako jo je bolelo. da je bila pogubila mladega kiparja in gnana od zlih poželenj zanemarila vzgojo svojega sina Komoda, ki je postal niče-muren in krut vladar! Z« časa preseljevanja narodov tudi Lmo-ni ni bilo prizanešeno. Stari Turijev dvorec je razpadel. Se v XVII. stoletju je stal na tem kraju le skromen senik. Kdo naj bi se bil upal tu hišo postaviti? Strašilo je. Ljudje na Starem trgu so časih ob mraku na lastne oči videli, kako je tuja ženska obupana tavala ob seniku, a ko se ji je kak pogumnež približal se je. kakor bi trenil, v zemljo vdrla in zginila Nekega dne je pogorel velik del Starega trga in v plamenih gorečega senika se je Ljubljančanom zopet prikazala ona ženska Brumni meščani so sklenili na zakletem prostoru sezidati cerkev na čast sv. Florijana. ki naj bi jih obvaroval požarov in očuval zlih duhov. Pri izkopavanju temeljev so delavci naleteli na ženski kip. Prepričani so bili, da mora to biti ona čarovnica, ki je strašila ob seniku, ter hoteli s krampi razbiti kip Stavbenik pa je ob pogledu nanj ostrmel. neznana sila ga je vlekla h kipu,---saj je bil stavbenik potomec onega emonskega umetnika, ki je bil ustvaril ta kip. kip cesarice Favstine. Da bi umetnino rešil, je prigovarjal delavcem, naj kip pozneje »uzidajo pod blagoslovljenim oltarjem s čimer bo moc čarovnice za vedno strta. Ponoči pa se je stavbenik priplazil h kipu in ga objel. Dtu-go jutro so ljudje našli stavbei.ika mrtvega ob kipu. Groza jih je pretresla, razbili so marmornati spomenik in njega drobce zakopali globoko pod oltarjem, kjer se *edaj počivajo. .... Se le lani so tam našli tudi kip moške osebe. Domneva se, da je to kip cesarja Marka Avrelija. Vešča na Barju (Pripovedka z ljubljanskega barja. Piše Ste&ka) Bilo je v onih davnih časih, ko je še pleme Lubijanov bivalo ob bregovih našega baria. Nedaleč od sedanjega Trnovega je bila" ena izmed najlepših stavb na koleh, dom starešine Lugorika Imel je hčer Velijo, ki je po vsem rodu slovela po svoji lepoti. Marsikak mladenič je z občudovanjem, a tudi spoštovanjem zrl na brhko črnooko Velijo, na katero je Lugorik pazil kakor na zenico v očesu. Lugorik in njegovi sinovi so ribarili po Barju, lovili na kopnem medvede, ture in drugo zverjad, a Veli j a i" "jene družice so doma vezle in krasile obleke in pletle košare. Pa prišli so hudi časi nad Lubijane Ja-podi so prihrumeli v deželo in podjarmili vse svobodne rodove daleč naokrog, ko je hrabri starešina Lugorik po hudem boju zgubi' vse svoje sinove in je padla večina lubijanskih vojnikov. se je moral tudi on ukloniti tuji oblasti, a pričel je hirati. Ni mogel pozabiti ne prejšnje svobode, ko je bil še prvi svobodnega plemena, ne svojih sinov, ki so očetu sličili v junaštvu m v ljubezni do rodu. Velija pa je v srcu gojila strašen srd proti zmagovalcem, saj niso padli le njeni bratje, padel je tudi njen ženin. Prisegla je grozno osveto Bo.elo jo je, da je njen oče priznal janodsko nadoblast, dasi je s tem obvaroval svoje pleme suz- Nekega dne je pridirjal vitek japodski mladenič v krasnem oklepu in z velikim šlemom k Lugorikovemu domu Ostrmel je, dovoljen, bo spal v hlevu, živine je zdaj malo, komaj za pol hleva, na drugi konec mu pa naneso stelje. Zeblo ga ne bo. In kaj malega za pod zobe se bo tudi dobilo. Mrmra je ga spremi starka v hlev. Otroci pridejo in ga zijajo, on pa se zlekne v steljo in joka brez solz. Ko drobtijav s starko odide, vse potihne, celo misli potihnejo v njem. Samo topo utrujenost čuti, dokler ga ne zbode pramen svetlobe. To je gospodinja Marjetica, M je prišla pogledat po avim. Obraz je izmučen in trd, nič več dekliški in ricoraj nič podoben nekdanjemu, a Luka ga vendar takoj »pozna in se ne more premagati. »Dober večer —« zahrope, da prestrašeni ženski skoraj zdrkne svetilka iz rok, vendar začneta kmalu govoriti. Marjetica bi rada vedela, odkod je tujec, kako je kaj po svetu in kam je zdaj namenjen, tujec pa je skop v besedah, skriva obraz in zamolklo pokasliu-je. Gospodinjo obide strah. Bog ve, danes je vse tako narobe, nemara se ▼ prišlecu skriva celo tolovaj? Oprezno vzame v desno dvozobo gnojno kopačo, z levo pa si sveti kolikor mogoče daleč predse m se previdno bliža tujčevemu ležišču. ko je zagledal lepo Velijo. Ta pa je ponosno stopala po mostiču in se spioh ni hotela ozirati po tujem vitezu. Pozdravil jo je in vprašal po starešini. Zagledavši mladega vojnika. je Velija na vse svoje naklepe pozabila, srce jej je zastalo in dozdevalo se ji je. da je zazrla samega solnčnega boga. Sestala sta se še večkrat. Ko je nekoč ob mraku odhajal, sta se ji ob spominu na bol njenega rodu polastili grozna mržnja in nepremagljiv črt. Vzkipela je. Saj to je bi! eden tistih, ki so bili njenemu rodu v pogubo, ki so bili pobili ženina in brate. Ni mu zrla v sanjavi obraz, poln sreče, zgrabila je za nož in mu ga globoko zabodla v srce. Mladenič se je s krikom zvrnil v vodo, valovi so zapljuskali in se zopet pomirili. Velijo, ki se je v divjem srdu zgrudila, je prešinila huda bol. ko se je zavedla, kaj je bila storila. Gnana od kesa in žali je zbežala v čolničku preko Barja. Ni se več vrnila, pač pa se je ljude-m večkrat sredi Barja v temni noči prikazala kot svetlikajoča se in semtertja tavajoča vešča, ki ne more najti zaželjenega miru. Proti svoji volji je zvodila po njej hrepeneče mladeniče v pogrezajočo se mužavo in mahov-je. kjer so namesto ljubezni našli bridko smrt. Rod je za rodom prišel v naše kraje in od roda do roda se je ohranil spomin na Velijo, ki se je zdaj temu. zdaj onemu sredi teme v čarobni luči krasna, a otožna prikazovala in ga vodila v pogin, v močvirje, odkoder ni bilo vrnitve. Odr^ena bo njana duša takrat, ko ne bo več Barja. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti, vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« vode.. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Fraanz Josefova« gren-čica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nekaj gasironomije za smučarje (Pred pomladanskimi turami r Radi ali neradi se bomo morali počeši sprijazniti z dejstvom. da ce bo sneg pes dolinah prej ali slej poslovil in bo trebn za njim v višje planin;. Pomladanski vetrovi so zaveli sem od morn m kar vMnn se jim umika bela ploskev vse višj* proti vrhovom. Teloh in zvonček na sončnih str?-noh že dvigata glavice in kmalu ne bo o snežni od eji, ki je le»os tako kmalu in giotrv ko pokrila zemljo, todi v sefici nobenega sledu več. Zdaj pa je pri&H Sns za amučajske tire v gore! Zdaj bodo smučarji naložili smuč? na ramena. 6e pov-apeli gori v breamoho kraljestvo planin. kj*r fe mak* pribežališč in gostoljubnih domov, zdaj se bodo pričeli izleti, za katere jj Ireba večje vztrajnosti in pri katerih je smučar ponekod od jutra do večera navezan aam nase in na svof nahrbtnik. Pri takšnih izletih se mora vsak smučar. še bolj pa azčetnik, ki bo morda letos prvič stopical za ostalimi na svojo otvoritveno visokoalpinsko turo, zavedati, da ne gre >skozi želod ec< &amo ljubezen, t dni več da je na takšnih turah včasi baš želod n-najbolj odločilneea pomena. Med glavnimi smernicam: gastronomije fct pomladanskega snučarja bi biVo navesti te-le: S polnim trebuhom se ne da študirati Pa tudi n; hoditi 6 smučmi na plečih v gor-ž ali smučati prati dolinam. Spomladi čaka najprej vsakogar krajša ali daljša hoja navkreber. Želodec pri tem ne sme biti preveč obložen; najboljše ie pred takšnim ir-litom užiti nekaj redilnih in lahko prebavljivih jedi, nikakor pa ne mnogo tekočin ali celo alkohola. Kdor greši proti tema nač-v bu, se predvsem silno znoji in kmalu nata še opeša. Izkišeni smučarji pred večjimi turami sploh ni pijejo, jedo pa prav malo in izbrano. Odlično sredstvo zoper žejo so — suhe česplje. Usta in grio so pri žveoe-nju zmerom vlažna in tako lahko priporočamo. naj se smučar založi s tem okre*p5»-lom; ure in ure bo žvečil sadje in pri tem pozabil na glad. žejo in tudi napore. Sploh je dobro, da med bojo ne pije ali pa le neznatne količine čaja ali pa srka s citrooo-vim sokom namočene sladkorje. Močna kava ni priporočljiva. Stari >gadje£ na smučeh jedo na daljših turah samo malenkosti, ki pa ne smejo biti močno začinjeno. Kovček gTenke čokolade potolaži najhijši glad. ne obremenjuje želodca. nadomesti potrošene 6tl-e ter vrne človeku svežoet in vztrajnost. Za daljši odmor med turo je priporočljiv košček kruha s prekajeno slanino ali lahko klobaso: v kočah in pod streho si je najbolj« privoščiti jajčno jed ali juho z jajcem ah druao vkuho. Kdor se ravna po teh nasvetih, je po končani buri res lahko zadovoljen! Ko se vrne v dolino ali prenoči v planinski koči, si privošči izdatno večerjo in nato v mira še enkrat oživi spomin; na leipe doživljajo onega dneva. Tura je bila kljub vsem naporom lahka, morda še prelahka! In večerja j? tedai res slastna, pa še čaša piva aii vina se prileze povrhu! »Kam ste namenjeni, pravite?« Zdaj se tujec vzravna in pogleda Marjetici naravnost v obraz. »Kam bom namenjen,« se zasmeje z glasom, ki požene gospodinji vso kri v glavo, »kam bom namenjen?! Ali ne vidiš, da sem prišel do kraja?« »Luka!« krikne mlada Košmeljevka, svetilka ji pade iz rok in se zakotali v gnojnico, na stelji zamre smeh in se umakne grgravemu hropenju, po dvorišču pa se trudi proti hlevu drsajo« korak stare Košmeljevke. »Mati,« zastoka hči, »pokličite hitro ljudi, da ga prenese v hišo!« »Koga?« »Njega —« »Koga —?« »Luko — € se duši gospodinjim glas v solzah. In medtem ko kliče starka sosede na pomoč, se pritiplje Marjetica do ležišča na stelji in do človeka, ki tamkaj podrhtava. »Luka —€ »Ti —« Hlastno jo prime za roko, ona pa ga kakor omotična poljubi na rosno čelo. Z roko ji še naznači. da je čutil ta poljub z besedo ne more več. In sosedje pridejo in preneeo ▼ hiš-mrliča. ... brci pravega sporeda Včerajšnja nedelja v športu ni beležila nobenih večjih dogodkov. Ljubljana, 4. marca. Današnja športna nedelja je glede dogodkov zelo borna Smučarska sezona — vsaj tekmo-filna — je v glavnem pri kraju, športi na zelenem polju pa se še niso razmahnili popolnoma in tako je prišlo, da moramo samo kot kronisti zabeležiti nekaj nogometnih srečanj, ki pa tudi niso vzbu: dila preveč zanimanja. V naslednjem nekaj podrobnosti: Revija ilirijanskih nogometašev Rdeči : zeleni 5:3 (3:2) Zaradi pregleda svojih Igralcev, posebno nekaterih novih sil, ki bodo prej ali slej ojačile prvo garnituro belo-zelenih, je Ilirija na svojem starem igrišču aranžirala tre-mng-tekmo dveh izbranih enajstoric. »Zelenim«, med katerimi so bili po večini znanci iz lanskoletnih prvenstvenih nastopov in so menda že po barvi dresa veljali kot favoriti, je postavila nasproti pestro in prav zanimivo enajstorico s rdečih«. Med slednjimi, ki so končno spravili popolnoma zasluženo zmago, so bile razne pridobitve — deloma že aktivirane, deloma pa še nepriznane — minulih mesecev. Steber »rdečih« je tvorila četvorica Svetic, Slapar, Jug in Sočan. Sprva je kazalo, da bodo »rdeči« potegnili krajšo in morali »zelenim« pustiti iniciativo in gole, toda že v drugem delu prvega polčasa, še bolj pa po odmora, se je vse bclj uveljavljala njihova premoč, večja ambicija in deloma tudi povezanost med posameznimi deli, tako da so bili v obeh polovicah tudi številčno na boljšem. Proti koncu igre je tempo precej popustil, ker je pač tako, da je nogomet borbena igra, v kateri brez pravega naslova le ni prave volje med igralci. Seveda je ne glede na to prireditev popolnoma dosegla svoj namen. Enajstorici sta v posameznih fazah nudili prav lepo. hitro in smiselno igro, v kateri so se z večjo srečo postavljali »rdeči«. Nekatere vrste kajpa še niso pokazale prave skupnosti in nekateri tudi niso bili na višini večine, toda povprečna kvaliteta nastopajočih je brez dvoma tako visoka, da se bo dala iz njih sestaviti močna garnitura za vsakega nasprotnika. Doma pa bo Iliriji sploh težko priti do živega, čim bo razpolagala z vsemi, ki jih je imela danes na travniku. Obisk tekme je bil prav dober; saj je prišlo to domačo produkcijo ilirijanskih nogometašev, ki se letos radikalno pomlajajo in z vsemi povdarki pripravljajo na sezono, gledat nekaj sto gledalcev. Omeniti je treba.. da je bil vstop na igrišče brezplačen, kar je tudi okolnost, ki igra danes pri obisku nogometnih tekem precej važno vlogo. Sodniški posel je izročila Ilirija v lastno režijo; igro je vodil trener Haftl v splošno zadovoljstvo. Tekme v korist LNP V Marfboru Maribor, 4. marca. Na igrišču SK Železničarja se je danes vršil nogometni turnir v korist podsavezne blagajne, na katerem bi morala po prono-zicijah nastopiti enajstorica Maribora. Rapida, Železničarja in Svobode. Ker pa Ra-pidu še ni dovoljen nastop na javnih tekmah je okrožni kapetan dr. Planinšek sestavil štiri kombinirane enajstorice, ki so odigrale ta turnir. Kot prvi par so nastopili Zeleni ; rdeči 4:2 (4:2). V moštvu rdečih so nastopili igralci Maribora. Rapida in Železničarja, zelena pa je bila popolna postava Svobode. Sodil je g. Vesnaver. V drugi tekmi so se srečali modri : beli 5:4 (1:2). Med modrimi so bile zadnje vrste sestavljene iz igralcev Železničarja, napad pa Iz Maribora in Rapida, beli pa so imeli v na-nadu Železničarje, v obrambi pa večinoma Kapidovce. Zanimanje za tekme ni bilo veliko. V Cetfu Celje, 4. marca. Danes popoldne sta se vršili na Glaziji ▼ navzočnosti okoli 500 gledalcev dve tek- mi za p J kodbenl fond LNP. V teli.iah to nastopili vsi štirje celjski klubi. Olimp : Atletik 2:1 (1:1) Tekma, ki se je pričela ob 14., je prinesla Olimpu zasluženo zmago. Igra je bik po večini izenačena in dovolj zanimiva. Olimp je imel več od igre; obe moštvi sta pokazali zadovoljivo tehniko. Sodil jo g. Oberlintner strogo in objektivno. Celje : Jugoslavija 8:2 (2.0) Moštvo Celja je bilo v znatni premoči ln je nudilo dobro kombinatorno igro. Jugoslavija je igrala kljub premoči ves čas požrtvovalno. Rezultat ostrega poteka igre. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno. V Kranju Kranj, 4. marca. Namesto jeseniškega Bratstva, ki je ▼ zadnjem hipu odpovedalo nastop na tekmi za poškodbeni fond LNP, je vskočil ljubljanski Hermes, ki pa je moral zaradi prepoznega obvestila izpopolniti svoje moštvo s tremi igralci Jadrana. Hermes : Korotan 2:0 (2:0) Igra je potekala v lahni premoči Herme-sa Rezultat ustreza poteku igre in je zrnata boljšega moštva tudi zaslužena. Med tekmo je pihal precej močan veter, ki je deloma oviral igralce. Obisk tekme je bil za tukajšnje razmere prav dober. Tekme za zimski pokal Jadran : Sloga 2:1 (1:1) Slovan : Svoboda 3:0 (1:0) Primorje : Reka 4.-0 (2:0) Mars : Korotan 6:0 (5:0) Disk : Domžale 1:0 (1:0) Po današnjih izločilnih tekmah ne bodo več dalje tekmovali Sloga, Svoboda in Korotan. Ostale nogometne tekme Zagreb: Sparta : Hašk 1:0 (1:0)! Gra-djanski : Viktorija 8:1. Pokalni tekmi Beograd: Bask : Reprez. 1. razreda 3:1. Novi Sad: Jugoslavija : Nak 5:2 (2:2) Subotica: Žak : Sand 5:0 (2:0). Prvenstvena tekma. _ . ^ _ _ Aleksandrija: BSK : Reprez. Egipta 2:2 (2:0) BSK je bil do odmora v premoči, nato oa je popustil, tako da so Egipčani izravnali. „ „ , , . Dunaj: FAC : Sportklub 1:1 (1:0), Admi; ra : FC Wien 6:2 (2:1). Rapid : WAC 10:0 (3:0)!, Hakoah : Donau 2:0 (2:0), Austria : Vienna 1:0 (1:0), Libertas : \Va-cker 4:1 (3:0). „ „ „ . Praga: Sparta : Cechie Karlin 7:2. Slavia : Bohe lians 2:0. Kladno : Nachod 2:0, Ži-denice : Viktorija (Plzen) 3:2. Budimpešta: Ferenczvaros : »II« 4:0, Ujpest : III. okraj 4:1. Bocskav : Kispest 3:1, Hungaria : Nemzeti 6:1, Somogy : Phobus 2:2, FC Szeged : Attila 1:0. Berlin: Berlin : Stettin "8:3. Schweinfurth: I. FC Nurnberg : 2$chweSn-furth 4:1. Milan: Livorno : Ambrosiana 2:1. T urin: Juventus : Triestina 1:0. Po svetu Gledamo statistiko o lanskih mednarodnih srečanjih v nogometu tn moramo reči, da smo ž njo — bolj kot če jo motrimo brez ozira na ostale — prav zadovoljni. Italija je na čelu, potem slede Avstrijci, Angleži, Nemci, Cehi, Madžari, nekaj severnih narodov itd. Ob koncu druge tretjine med 26 državami smo Jugosloven!, kakor pravijo o nas. poleg Ru-munov vodilni na Balkanu V ostalem pa takšna statistika — posebno če jo sestav, lja inozemee _ ne more biti pravo merilo za nogometno moč države, ker končno ni obvezna igrati določeno število mednarodnih tekem Končno, pravim; če kaj zna, jih navadno Igra Pet igralcev je stalo 300.000 dolarjev! To je celo za ameriške razmere — re> kord. Pri nas po Evropi je za vsako vidnejše »kapranje« velik krik In vik, vsi listi so polni načelnih člankov o pobijanju profesionalizma, v Filadelfiji pa je neki >baseballski< klub prodal pet svojih najboljših za prej navedeno vsoto To Je pognalo celo Američanom kri v glavo! Prav žalostna je n pr konjunktura za nogometaše na Finskem, kjer prevladuje v prvi vrsti lahka atletika Zanimiva Je žena v sodobnem svetu Naše žene manifestirajo za svoje pravice Ne samo pri nas, temveč po veem svetu se čuti tendenca, da se kolikor mogoče izločijo žene iz državnih, a tudi zasebnih služb. Konkretni primeri, ki so Jih naše žene s skrbjo zasledovale, so dali povod, da je sklicala Jugoslovenska ženska zveza v Beogradu konferenco zastopnic ženskih organizacij iz vse države Konferenca Je bila posvečena poklicnemu delu naših žen in je izzvenela v mogočno manifestacijo žen za njihovo najprimitivnejšo človeško Ln državljansko pravico — za pravico do dela. Na konferenci so se zbrale žene Iz vseh pokrajin naše države ter utemeljile svoje stališče glede poklicnega dela z vseh vidikov predsednica zveze ga. Petkovlčeva 1* obrazložila razloge, ki »o dali povod za konferenco: odpuščanje žen, predvsem poročenih, je pričela Narodna banka; sledila ji je' Privilegirana agrarna banka; prometno ministrstvo uvaja numerus clau-sus za žene, in sicer znaša maksimum 30%, a od teh sme biti samo 5% z vse-učiliško izobrazbo Da obstaja ista tendenca tudi v prosvetnem resoru, priča dejstvo da bo bili letos vsi prvi letniki učiteljskih šol za mladino zaprti in da v višjo oedagoško šolo ni bila sprejeta niti ena ženska moč Ga Alojzija S tebi Je v a, predsednica Aljanse ženskih pokretov. Je v svojem Je-irnatem referatu segla do osnov današnjega stanja, do krize ln brezposelnosti tn nlune posledice - gonje proti poklicnim ženam Tisti, kt segajo po takib ukrepih za odnravo brezposelnosti, ne poznajo vzrokov kriz®. Res Je. da je gospodarska kriza zajela ves svet, toda občuti se mno- go bolj v Industrijskih državah kakor v agrarnih. Spričo dejstva, da Je naša zemlja 80odstotno agrarna, bi morali pri nas manj občutiti krizo, če bi se bolj ozirali na dejanske razmere prebivalstva in njegove potrebe. Pri nas se 9 in pol milijona ljudi peča s kmetijstvom, a naše šolstvo ne ustreza dejanskim potrebam prebivalstva. Banovine, kjer obstaja prebivalstvo v pretežni večini iz kmetovalcev, Imajo več gimnazij kakor kmetijskih Sol, ln statistika izkazuje, da je na pravnih fakultetah mnogo več študentov kakor v kmetijskih šolah. Današnji položaj nujno zahteva pregrupacijo šolstva, ki je eden prvih pogojev za Izboljšanje naSlh gospodarskih razmer. Tudi osnovno Šolstvo čaka podviga, saj je po statistiki pol milijona otrok brez pouka. Torej nI nikakega vzroka, da bi se odpuščale iz službe žene. Izboljšanje razmer ne bo prinesla redukcija žen, temveč smotrna prosvetna in gospodarska politika. Delegatka iz Zagreba, profesorica Oster-manova je zajela vprašanje s staliSča go-spodarsko-pravne vezi med državo ln poe-dincem, ne glede na spol KakoT ima v vsaki ekonomski zajednici vsak član svoje dolžnosti in svoje pravice, tako mora bit' to tudi v državi Na podlagi tega Imajo vsi njeni člani, moški ln ženske, neizpodbitno pravico do življenja tn etična naloga oblasti je, da se vsem skušajo ustvariti povoljnl življenski pogoji Danes nastane vprašanje, kako hoče država izvesti načelo Stedenja, ne da bi oSkodovala življenjskih interesov posameznikov Kaže. da se hoče rešiti ta važni ekonomski problem na Škodo žene, ki je na podlagi strokovne ufotovltev, da J. obiskalo lani 86 !!«taiih — torej najboljših _ tekem um« 40.000 plačujočlh gledalcev, torej vsako povprečno samo 700 oseb. Protest brez para so Imeli pri ho!and. skl nogometni zvezi. V igri med Maria-burgom in Blauw-Wltom je napadalec prvih zabil gol, toda po nesreči Je Istočasno s žogo tletel med drogove tudi njegov _ čevelj. Nasprotniki so vložili protest, češ, da je vratarja zmedel drug usnjatl komad, ki Je hkrati frčal mimo njega. Protestu so ugodili, kar priča, da gredo svojim klubom >po možnosti« na roko. • Finska nI samo dežela tisoč Jezer, temveč tudi dežela šport*. Največ pristašev Ima tamkaj — kakor smo ie rekli — lah. ka atletika, t kateri so Finci tudi lani dosegli krasne uspehe. V tekih »o najmočnejši na arednje ln dolge proge, za aprint pa imajo samo 5 tekačev, ki pridejo pod 11 sek. 2e na 800 m Je teklo pod 2 minuti 20 atletov, med njimi najboljši (Michelsson) 1:53.3. Na 15Mi m lih je tudi dober tucat, ki tečejo manj kot 4 minute, na dolge proge pa »o še hujši. Lehtlnen Ima na 3000 m čas 8.19.5, na 5000 m pa 14:41.4. Tudi na teh dveh progah jih Je Se cela vrsta (med njimi tudi znani Normi), ki vsi prekašajo najboljše Srednje, evrooce. V teiiih z zaprekami Imajo sllč-ne rezultate kot najboljši, v skokih pa so postavili znamk- 1.98 ln 1.94 ozlr. v daljino 7.46 m, v troskoku pa 15.09 m. Dobri so dalje v disku, kladivu ln kopju, dočim ima v krogli samo tri. ki mečejo preko 15 m. Prav dobri t skokih v vlfiino so tudi Japonci, ki Imajo 10 atletov z znamkami nad 1.90 m. Presenetljiv J« tudi čas 2:31.10 na maratonski progi, ki ga je dosegel Kuzonokl ln je za 26 sekund boljši od ollmp. rekorda na tej progi (Zahala). Na olimpiadi se Nemci precej boje Italijanov Po lanskih uspehih se najibrže res ne bodo dali odpraviti zlepa. Kar poglejmo: 100 m: Toettl 10.8: 200 m (isti) 21 8: 400 m: Turba 49; 800 m Beccali 1:50.6; 1500 m (isti) 3:49. 5000 m: Ceratl 15-116 10 km: Malachina 32:45.6; 110 m z zaprekami: Valle ln Facelli 14.8; 400 m z zaorekaml: Facelli 53.6; skok v ris: Tommasi 1.915 m; skok v daljino: Tabal 7.28 m; ob palici: -Innocenti 3.83; tro-skok: Guglielml 14 63 m; disk: Oberve-ger 46.43 m; krogla: Rella 14.03 m; konje: Agosti 60.80; kladivo: Vandelll 49.03. _ Odlični so tudi njihovi hodači ln maratonci. J ..... Angleži si trenutno belijo glavo, ali se bo dal čas na 100 m spraviti pod 10 sekund. Svetovni rekorder Paddock Je mnenja, da je takšen čas dosegljiv, v oko-liščinah seveda, z bliskovitim startom in se silnejšim flnishem Po njegovem Je bil Tolan, zadnji olimpijski zmaeovalec, atlet teb zmožnosti. Za merjenje teh časov bi morali Imeti posebne priprave, ki bi be« ležile časovne enote do stotinke sekunde. Kje pa je meja človeških rekordov, o tem pa je mnenj mnogo ln si zelo nasprotu- ^NorveZanl so sicer predvsem znani kot prvovrstni, smučarji, ščf pa lahko zadovoljni tudi z lahkoatletskimi uspehi t pretekli sezoni. Tako so odkrili novega dol-goprogaša Brathea, ki jim J> na 10 km postregel z novim državnim rekordom (31:40.8) Odličen je tudi tekač preko zaprek Albrechtscn, ki ima na 110 m čas 14.7. V višino Je skakalo pet atletov nad 1.90, kopje so vrgli štirje nad 60 m, najboljši _ Sunde _ je prišel na treningu na 68 m. Veliko veselje je zavladalo v lahkoatletskem taboru zaradi povratka Hoffa med amaterje. Stari mojster v skokih ob palici je sicer takoj osvojil prvenstvo, toda za 1. 1936 najbrže ne bo več dovolj močan. Tudi v troskoku ln kladivu Imajo prav dobre rezultate. • Japonska plavalna bilanca Je najmanj tako bogata kot v ostalih panogah. Najboljši plavači so lani dosegli 11 novih svetovnih rekordov ln plavalni šport se je tudi sicer razširil med vse plasti naroda. Po povratku iz Los Angelesa so sistematično prijeli za delo ln uspehi so od leta do leta vidnejši V Berlinu bodo znali že dovolj, da bodo lahko dokazali, kaj zmore rumeno pleme Največ uspehov beleži dijak Shozo Makino, ki se ponaša s ponovnimi svetovnimi rekordi na 400, 800 ln 1000 m Rekord na srednji progi mu je odnesel rojak Kltamura. ki se je t ost* lem (z 19:08) za 8 desetlnk sekunde približal baje nedosegljivemu rekordu Šveda Arue Borga. Med damami Je bila naj- izobrazbe postala uradnica, učiteljica, profesorica in se Je na podlagi sankcioniranih zakonov tudi poročila. A danes se je ta baza naenkrat izpremenila: poročeni ženi se odvzema ena njenih osnovnih pravic, pravica do dela. Ta mera ni niti pravična, niti primerna za prospeh države V»ak delodajalec izbere svoje delojemalce Po sposobnosti, ker je od tega odvisna prosperl-teta njegovega podjetja. Ta edino pravični princip zahtevamo tudi žene. če je treba, da se v državi štedi, se ta štednja nikakor ne sme vršiti na škodo žene, v korist manj sposobnih delavcev bodisi moških ali ženskih. Mnogo zakonov je zgrajenih na podlagi skupnega zaslužka ln nevarnost Je da bodo lz nepravilnega reševanja brezposelnosti nastali hujši problemi. Govorile »o Se delegatke i« Ljubljane. Sarajeva, Skoplja, Beograda ln drugih mest Protestirale so zlasti proti dejstvu, da se uprizarja največja gonja predvsem proti ženam v tako zvauih duševnih poklicih, da se ta kruhoborska gonja zavija v ideološke fraze, češ: žena naj se povrne k svoji prlrodnl nalogi k materinstvu ln v družino, kajti družabne osnove se majejo. ker Je razrvana družina; a družina Je razrvana, ker se Ji Je odtujila žena — mati. TI, ki to trdijo, ne pomislijo, da mora odpovedati ta logika sociološkega analfa-beta že pri vnrašauju: zakaj? Značilno za to gonjo je dejstvo, da se nikdar nihče teh ljudi ni razburjal nad tem, da žene nižje družabne plasti opravljajo najhujša dela kot snažilke, dnlnarlce, da se njihov orga oizem zastruplja po tovarnah, da splavljajo pod težkimi bremeni, da postajajo sterilne Ali družine teb žen niso prav tako celice naroda družbe, države? Zakaj ae tisti, ki se Jim zdi dvojno zaslužkarstvo mož« In žene korupcija, n. obrnejo proti pravim večkratnim zaslužkarjem? Prepričane smo. če bi se odpravili vsa protekcija. vse resnično dvojno In večkratno zaslužkarstvo. vspeftoeJBa Hldeko Majehatta, M brani nove svetovne rekorde na 100, 400 la 500 metrov. Dober aprluter Je Jusa, ki J« 100 metrov prosto Štirikrat preplaval r 58 sek ln ob začetku sezone tudi krepko majal rekord na 200 m (2:13). Pa še vrsta drugih, tako čudnih Imen ln tako čudovitih plavačer. Crou-country H aHk« ¥ Zagrebu. Na Srvem letošnjem cross-countryju Haika na in pol km dolgi progi v Maksimiru je kot moStvo ln med poedincl zmagala Concor-dija. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Sindelar (C) 33:13.8, 2 Stanislav (Maraton) 33:40 6. 3. Gales (C) 34:28. Kolesarska sekcija ŽSK »HermMM poziva vse svoje dirkače, da zaradi sklepa zadnje podsavezne seje čimprej obnovijo svoje verifikacije. Predložiti Jih Je • predpisanim zneskom za obnovo pri načelniku sekcije g. Ciglarju (»Spectrum«). Ker se bodo letos dirke začele kmalu tn se bo pri teh strogo upoštevala verifikacija dirkačev, naj se članstvo pobriga zanjo o pravem času! SK Ilirija. Drevi ob H19. naj pridejo v klubovo sobo kavarne »Evrope« gg.: major Jane, prof. Ančik, prof. Stepišnik, Balte-sar, Osterman, MiklavMČ, Pollak, KuSar, Habič, Pfundner, Jurman. ASK Primorje (centralni odbor). Drevi ob 20. važna seja odbora v klubovem tajništvu. aJcraristove torbe O ribah, ki se drste ▼ marcu 24. februarja Je pri romal gv. Matija ▼ deželo. Bržkone nam Je hotel pokazati, da zna biti tudi točen, kajti tri leta zaporedno Je prihajal z enomesečno zamudo. 24. februarja se je namreč vreme res izpre-menilo. postalo Je milejše — znamenje, da Je začel sv Matija z vso resnostjo razbijati led; upajmo, da ga ne bo prevarila zima ln se priplazila spet nazaj. Prijetno izpremembo so takoj začutile naše ribice, kajti večina njih Je že zapusti1 a svoja zavetišča. Med rastlinami jih utegneš naloviti, kolikor hočeš. V zadnjem članku smo govorili o ženl-tovanju Ščuke, ki se začne v februarju. Samo dve vrsti naših rib sta si izbrali za svatbo najbolj mrzla meseca v letu, namreč december In januar. Ti vrsti sta postrv ln manjič. Vse druge ribice se ženijo kasneje. V marcu na primer si nade-nejo pestro svatovsko obleko nežna naša rdečerepka (Leuciscus rutilos), ki je s svojimi dnobrasrto rdečimi plavuti že itak dovolj lepa. Nenasitni ropar sulec, se ne meni več za hrano ln roma navzgor v bistre vode s peščenim dnom, da se pobriga za obstanek svojega rodu. Na koncu naj omenimo rodbino najlepših rib naših voda, rodbino oetrižev (Percidae) z izjemo smuča. največjogf tolovaja med njimi, ki začne svatovanje mesec kasneje NajlepSa domača riba roparica lz Imenovanega rodu je pač ostriž ali perSelj (Perca fluviatilis). On ne ljubi močvirnatih jarkov ln bajerjev, dasi ga tu ln tam vidimo tudi v takih vodah, temveč prebiva najrajši in se najboljše počuti v bistrih, ne prenaglo tekočih rekah in potokih ln v bistrih jezerih. V tekih vodah žive skoroda vse vrste krapovcev, ki so mu potrebni za prehrano. V posfcrvsko vodovje se pa ne napoti, kajti za ostriža in za postrv je tam premalo hrane. V vodovju pod usta, mrene in platnice je pa zanj vsega v izobilju Mirno stoji med rastlinami ln opazuje okolico. Ko zagleda ribico, smukne z bliskovito naglico za njo in že so jo prijeli tenki ostri zobje. če mu pa ribe ne pridejo v bližino, gre sam na lov. Kdo ga ne pozna? Zelenorumeno, na hrbtu izbočeno, ob straneh pa stisnjeno telo se konča proti repu vretenčasto ln je okrašeno s počeznimi pegami, teko da je med rastlinami skoroda neviden. Tik pod velikimi prsnimi plavutmi so trebušne. Tako postavljene plavuti mu lajšajo naglo zaustavljanje. Zelo zabavno je opazovati jato mladičev, ki se. kakor bi jim kdo zapovedoval, zdaj ustavljajo, zdaj spet gibljejo, kar je značilno za ostriže. Seveda ima 06triž mnogo sovražnikov, med katere spada tudi ščuka. Ker pa Ima zelo trde bodice na prvi hrbtni plavuti, ga ščuka prej ugonobi ln potem ga šele požre. Ce bi hotela pogoltniti živega, bi ostriž naježil svoje bodice, ki bi se zapletle v nebo Sčukinega gobca ln bi poginili obe ribi. Samica ostriža skrbi za obstanek rodu s 300 000 ikrami čas svatbe ste kakor rečeno marec ln april, včasi tudi Se maj, kar je pač odvisno od led razbijajoč »ga Matije. Samica ali ikrnica si izbere mesto, kjer leže vejevje, kamenje ln druga Sara, ali pa stebla vodnih rastlin. Tja ji sledi mleč-nik. Oba sta pri svatbi Izrazitih barv: po- Cezna pege so temne, spodnje plavuti y§ rdeče. Za časa svatbe so ostriži zelo ne-oprezni, vendar ne v taki meri kakor ščuka, ki se ne meni za nič, ko ji sicer mrzla kri zavre. Ikrnica izpušča z drhtečim telesom Jajčeca, ki Jih samec takoj plodi. Jajčeca so sluzaste snovi, se drže drugo drugega ln se nam vidijo kakor trak. Kakor mladiči Ščuk in postrvi, imajo tudi mladiči ostrižev spočetka mehurčke s hrano pod trebuhom. Ce je vreme lepo ali vsaj toplo, se iz iker ostrižev v marcu izležejo mladiči v teku aprila. Ker ne presega dolžina odraslega ostriža 20 do 30 cm, ga gojimo lahko dve leti v ribogojnici. Sorodnik ostriža, ki se drstl tudi v marcu in ki živi v večini v dolnjem taku Save, Morave, Drave in Dunava, je okun (Ace-rina cernua L.). Okun, ki je podoben ostri-žu, Je talna riba, hrbtni plavuti sta mu zarasli, a trup je posejan s temnimi nxarožicami in pikami. Dolžina odraslih je 2f> cm. Okunov najbližji sorodnik smrkež Ace-rina Schratzer) s podustnim gobčkom in s trnom na skržnih pokrovih, ne zrase preko 20 cm. Cep (Aspro Zingel L.) je tudi podusten. Oči so majhne, trup je pa okrasen z marogami. Zrase do 30 cm. Njegov bratranec upiravec (Aspro streber S.) ima zelo tenek vretenčast rep, sicer je pa čepu zelo podoben. Zrase samo do 15 cm. Ker so vse te ribice po svojem obnašanju aelo zanimive in ker žive po knjigi dr Munde »Ribe v slovenskih vodah« tudi v rekah v Sloveniji (v Krki, Savi, upiravec tudi v Ljubljani), jim je treba posvetiti večjo pozornost zaradi seznavanja z domačo vodno favno in ker so zelo lepe. O. S. Občni zbor JNS za dvorski okraj Ljubljana, 4. marca V soboto zvečer Je bil občni zbor krajev-r organizacije JNS za 9. in 10. voliSče dvorskega okraja. Zborovanje je bilo v Pirkovi (Usenikovi) gostilni na Borštnikovem trgu. Prostor so do zadnjega napolnili člani, mnogi so pa morali ostati v stranskih prostorih. Zbora so se udeležili tudi senator dr. Rožič in mnogi občinski svetniki, župan dr. Puc je svojo odsotnost pismeno opravičU ter zagotovil organizaciji svojo naklonjenost. Zbor jj otvoril predsednik inž. Lad. Bevc s pozdravom navzočih; opravičil je odsotnost ministra in ljubljanskega poslanca dr. Kramerja, ki je zadržan v Beogradu raai proračunske debate v Narodni skupščini Spominjal se je med letom umrlih dveh članov, katerim so zaklicali: Slava! Nato je podal podrobno poročilo o delu, uspehih in važnosti Jugoslovenske nacionalne stranke Moč in veljava sta se zadnji čas še povečala, ker je njen predsednik tudi predsednik kraljevske vlade in naš poslanec generalni tajnik te najmočnejše politične organizacije, razširjene po vsej Jugoslaviji. Obravnaval je tudi gospodarski in zunanjepolitični položaj. Na koncu je poudarjal, da nas mora prevevati najboljši optimizem za uspeh in končno zmago. Senator dr. Rožič je natančneje pojasnil delokrog zbornic, Narodne skupščine ln senata, in njiju naloge. Dalje je pozival k ži vahnejši aktivnosti in inicijativnosti v političnem življenju. Le z delom in agilnostjo bomo premagali vse težave ter dočakali lepše čase. čim tesneje se zato oklenimo JNS in delajmo po njenih intencijah in sme-rch Inž Pavlin je razpravljal o brezposelnosti ln Izpadu zaslužka, o javnih delih, ki »o potrebna v naši banovini, s katerimi bi se znatno zmanjšala brezposelnost in v katerem oziru smo bili do zdaj zapostavljeni. Na ta izvajanja je dal senator dr. Rožič krajša pojasnila. Sledilo je podrobno in vestno tajniško poročilo in poročila posameznih odsekov, ki so bila soglasno odobrena. Takisto je bilo z blagajniškim poročilom. Nato je izrekel pozdrave odposlanec sre-ske organizacije g. Parcer. Kakor prejšnji govorniki, tako je žel tudi on obče odobravanje. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen z malimi spremembami stari ocfoor z inz. Lad. Bevcem na čelu in s po'dpredsednikom g. Iv. Košakom Na predlog predsednika se je odposlal pozdravni telegram predsedniku stranke in predsedniku vlade g. Uzunoviču »n ministru g. dr. Kramerju ter zahvala za vsa javna dela g. županu dr. Pucu in občinskemu svetu. Pri slučajnostih je bilo razgovora o rimskem zidu in Rimski cesti; o odpravi prvega ln preimenovanju poslednje. Po štiriurnem živahnem zborovanju je zaključil predsednik skupščino ob 24. uri z zahvalo navzočim in s pozivom na podvojeno delo. vsi različni privilegiji, slnekure — tedaj bi ne bilo treba nobene gonje proti ženam. Stremimo za dosego politične ln socialne enakopravnosti, zato se bomo vedno borile za prvi pogoj te enakopravnosti, ln ts Je: pravica do dela, ki prinaša ženi gospodarsko neodvisnost ln brez katere Je vsaka enakopravnost Iluzorna. Na konferenci Je bila sprejeta resolucija, v kateri Jugoslovenska ženska zveza pro« testira, da bi se današnje hudo stanje Izboljšalo z redukcijami uradništva ter zniževanjem plač, temveč naj se store sistematične reforme, katere zahtevajo bitni narodni Interesi. Zaradi tega se predlaga: Na osnovi strukture našega prebivalstva od katerega se 80 odstotkov bavi s kmetijstvom, gozdarstvom ln ribarstvom, ugotavljamo: 1. da se doslej ni posvečala zadostna pažnja kmetijskemu prebivalstvu niti glede na osnovne Sole niti glede strokovne Izobrazbe; 2. okrog pol milijona otrok v dobi osnovnega feolanja ne poseča uikake Šole, in to so zlasti kmečki otroci; 3. strokovne in specialne kmetijske šole obstoje r tako majhnem Številu, da naSe kmetijstvo zaradi tega ne napreduje kvalitativno ln ne more uspe&no konkurirati s produkcijo naprednejših držav. Na osnovi teh dejstev predlagamo: 1. da se striktno Izvede zakon o narodnih Šolah, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi vpliva na ljudstvo, da bo pošiljalo svoje otroke v Solo; 2. da se posveti največja pažnja organizaciji učiteljskih Sol. da bi člmbolje pripravile kandidate za izobraževanje našega ljudstva; S. da se osnuje večje StevlU meščanskih šol, ki n«1 pripravljajo mladin-za obrtniške, trgovske ln Industrijske poklice; 4. da se obrtne moSke In ženske Bole tako reorean1zlr««o da bodo učenci po do ločeni *©1I sposobni sa samostojno delo v svoji obrti: 5 da se Dostopno Po krajevnih razmerah ustanavljajo kmetijske strokovne In specialne Sol® (vrtnarske, pletarske. sadjarske, gospodinjske Šole in potovalni tečaji). Da se Število sedanjih žrtev gospodarske krize Se ne poveča, predlaga Jugoslovenska ženska zveza: 1. da se ne sme vršiti redukcija državnega uradništva in name-ščenstva in osobja, zaposlenega po samoupravnih ustanovah, ker bi to samo povečalo število brezposelnih; 2. da se pri nameščanju in napredovanju absolutno ne sme delati razlika po spolu nego naj se upoštevate ▼ prvi vrsti kvalifikacija in sposobnost, a v primeru enakih sposobnosti dveli prosilcev naj odločajo socialne razmere ne pa spol; 3. da ee najodločneje preneha protekcija, ki Ima danes ogromno vlogo pri nameščanju uslužbenstva ln uradništva; 4. da se ukine praksa, po kateri gotovo Število uradništva prejema specialni honorar za delo, ki ga vrši med uradnim: urami, ln da se najenerglčneje prepreči, da ena oseba opravlja več poslov ln preje ma torej večkratno plačo, medtem ko dni gi ne morejo dobiti nikake zaposlitve; t tem pogledu naj se strogo Izvede princip za vsako delo ena oseba; 5. glede na veliko brezposelnost se dogaja, da se delavci sprejemajo s tako plačo, ki absolutno ne daje potreben miaimum za življenje; zato naj država odredi minimalne prejemke: tudi zahtevamo, da država prisili deloda jalce, da redno Izplačujejo mezde svojemu delavstvu, ker se dogajajo primeri, da žive dr'avske družine v najhujši bedi zara di neizplačanih prejemkov. Smatramo, da so te vse zahteve lahko Izvedljive. če pa je potrebna kaka štednja se naj ne vrSi na osnovi redukcij, temveč naj se realizira na drug način, kakor t zmanjšanjem postavke za premeščanj«5 ki se naj Izvaja samo v najnujnejših pri merib za državne Interese, z zmanjšanjen postavk za specialne nagrade in podobnin z eno besedo; varčuje naj se pri onih pr<-računskih postavkah, ki niso namenjen* bitnim življenjskim potrebam. TEDEN DNI FILMA Carica Katarina v filmu O slavni ruski carici Katarini vemo, da je bila mogočna in pametna vladarica, ki je znala upravljati svojo ogromno državo kakor redkokateri vladar. Njeno življenje je že od nekdaj mikalo filmske producente. Dajalo jim je snov za razkošne filme, ki so povsod dosegli mnogo uspeha. V produkciji Aleksandra Korde je bil v zadnjem času izdelan film, ki ima za vsebino Katarinino življenje. Film Je izdelan z vsemi detajli razkošja ruskih dvorov. Glavno vlogo v tem veledelu ima sloveča igralka Elizabeta Bergnerjeva. O Bergner-jevi menda ni treba posebej naglašati, da je to vlogo rešila, kakor jo je treba. Njen partner Douglas Fairbanks ml. igra velikega kneza Petra, poznejšega cara vseh Rusov. Film nam podaja življenje te velike žene od njenega prihoda na ruski dvor do one dobe ko si je zaželela, da bi imela cara Petra spet pri sebi. Narod je vzljubil to veliko ženo. Hoteli so zrušiti Petra s prestola in postaviti nanj Katarino. Prišlo je do tega in narod je oklical Katarino za carico in jih dal pridevek Katarina Velika. { Arhitekturo za to delo je vodil Vincent ; Korda, znan po svojem razkošju v grad- j njah. Vsi njegovi filmi imajo nekaj gran-dioznega in monumentalnega. Glasbo je skomponiral Ernst Toch. Režijo je vodil Paul Czinner. „SOS, ledena gora4' Vodjo polarne ekspedicije dr. Johannesa Krafta dolžijo, da je zapustil polarno eks-pedicijo ter s tem zagrešil, da je profesor Lorenz ostal sam med ledom in snegom Polarnega morja. Dr. Kraft pa ne more dokazati, da je profesor Lorenz neke noči sam zapustil šator z namenom, da sam preišče še neznane kraje Gronlanda. Da se opere očitkov, podvzame novo ekspedicijo. Rešiti hoče tovariša in njegove zapiske. V tej ekspediciji sodelujejo ameriški polarni raziskovalec Dragan, fizik dr. Matuschek in kuhar Kiimmel. Po dolgem in napornem iskanju naleti •kspeaicija na zapiske nesrečnega profesorja Lorenza, ki je poizkusil priti preko 34 km širokega fjorda skakajoč čez ledena polja. Dr. Kraft, ki je med potjo izgubil svoje sani in pse razen enega, se je odločil, da po isti poti sledi profesorju Lorenzu. Za io pot se je kljub silni nevarnosti odločil v trdni veri, da profesor Lorenz še živi. Ce z ijor<* je prehod mogoč samo za časa oseke, a ob plimi plavajo ledene plošče na odprto morje. Skoro so že bili na cilju, ko jih naenkrat zajame plima in jih na ledeni plošči odnese na odprto morje. Dr. Kraft opazi na bližnji ledeni gori improvizirano zastavo. Tu so našli profesorja Lorenza, ki ko mu zmrznile noge. Dr. Kraft odda s svojim aparatom klic na pomoč SOS. Kliče ves svet, a vse zaman. Baterije radijskega oddajnega aparata so preslabe. Po nekoliko dneh brez- upnega klicanja na pomoč slučajno vja-me neki radijski amater klic SOS ter alarmira vse postaje. žena profesorja Lorenza, Hela, učenka znanega polarnega letalca Udeta, prihiti s svojim avionom na pomoč. Ona ne vidi dr. Krafta. Letela je nad njim in videla ledeno goro, na kateri čakajo lačni in pre-mraženi ljudje na rešitev. Med spuščanjem pade avion v vodo in zdaj je tudi Hela med tistimi nesrečnimi, ki čakajo na rešitev. Na ledeniku nastanejo grozni dnevi. Dr. Matuschek poizkusi priti do hrane. Hotel je s kopjem ubiti severnega medveda, a pri tem je postal sam plen zveri. Dragan od lakote znori in hoče ubiti dr. Kraftovega psa Nikinaka. Pri tem usmrti kuharja KUmmla. Ko je hotel napasti tudi profesorja Lorenza in Helo, je narava posegla v to grozno tragedijo. Ledena gora se je prelomila in pokopala pod seboj Dragana. Na ledeniku ostaneta sama profesor Lorenz in njegova žena Hela. Na drugi strani gore stoji dr. Kraft, ki se mu je po dolgem in mučnem naporu posrečilo preplavati fjord. Narava se je umirila. Oddaleč se zasliši brnenje motorja. Udet, znameniti polarni letalec, pride na pomoč ponesrečencem. Glavne osebe v filmu so: Leni Riefen-stahlova kot Hela. Profesorja Lorenza igra Gustav Diesel, dr. Krafta Sepp Rist, a Wal-terju Rimlu je zaupana vloga kuharja Kiimmla. Delo samo nam pokaže napore takih ekspedicij, o katerih smo posebno zadnja leta mnogo slišali. 6e nam je v spominu strašna tragedija, ki Jo je doživel italijanski general Nobile. Smrt Amund-sena Je pretresla ves svet. Byrdova ekspe- dicija je tudi znana. Film »SOS« je gigantsko delo filmske umetnosti. Snemali so ga na Gronlandu. V filmu sodelujejo tudi Eskimi. To je doslej največje filmsko delo, ki je bilo sne-mano v tem predelu sveta; zato je tudi prava epopeja narave. Filmski drobiž Nov film Kiepure je dobil svoje ime. Imenuje se »Valček pod zvezdami.« Nora Gregorjeva, pri nas znana filmska igralka, nastopa v Parizu v »Dami s ka-melijami«. Conrad Veidt, znani nemški karakterist igralec, je dobil ponudbo za angažman v Hollywoodu. Margiti Symovi je poverjene glavna vloga v filmu »Ciganska kri«. Claire Fuchs-Kaufmannova je nositeljica glavne vloge v Frohlichovem filmu »Pravljica o pomladi«. S Cumnius dokončuje svoj film, ki se zaenkrat imenuje »Revolucija« ali »Vulkan«. Podaja nam politično in gospodarsko gru- pacijo Evrope. Film »Revolucije mladih«, režiran od Ce-cil B. de Mileja, znanega po filmu »V znamenju križa«, Je filmska cenzura prepovedala. Baje je miselni proces v tem filmu nemoralen. Ta film namreč predstavlja boj mladine proti gangsterjem. Čudni pojmi o morali! »Suzana, samo ne kloni!« se imenuje nova filmska satira, ki jo zdaj snemajo v režiji Cserepyja. Delo se nanaša na roman Petra Hagena. Glavni igralci v tem filmu 30 Jessie Vihrog, Hans Adalbert von Schlettow. Veit Harlan in Eugen Rex. jenny Jugo in Panl Horbiger sta angažirana za film »Nocoj pri meni«. Emil Jannings vrti nov film, ki ima začasni naslov »železni Gustav«. Ruska filmska produkcija je postavila na trg nekaj zelo uspelih filmov. Med njimi prednja« satira na stare čase. Znani so posebno »Tajinstveni poročnik« iz dobe cara Pavla I., »Petrograjske noči« po motivih Dostojevskega, »Vihar« po klasičnem delu ruskega pisatelja Ostrovskega, »Gospodar Golovljaž«, o katerem gre glas, da je eno najboljših del filmske umetnosti, muzikalna komedija »Pastir Kostja«, ruska rapsodija »Pesem stepe«, opereta »Ruski slavček« in »Junak Kavkaza«. Te filme bodemo imeli priliko videti v sezoni 1934-35. Filmi so že gotovi, niso pa še prišli na jugoslovensko filmsko tržišče. Japonska žena Za]»ostavlienost Japonk v zakona — žensko šolstvo Tudi Japonke se bore za svoje pravice, ki se jim počasi priznavajo Japonsko ženo Evropa rada zamenja ■ Kstajko, dasi je med obema velika rajelika. 2e v obleki. Kitajke nosijo ishan, to je obleko s hlačami do členkov. Mnogo jih ima noge pohabljene, posebno tiste iz notranjih pokrajin. V ušesih miajo uhane, japonka pa ima normalne zdrave noge, nosi kimono, to je suknjo do peta, in mk-dar uhanov. Kitajski in japonski jezik sta tako različna, kakor sta na primer slovenski ln španski. To so značilne zunanje razlike med obema ženama tako zvanega rumenega plemena. J , , prav mirno lahko rečem, da je komaj kako žensko bitje na lepi božji zemlji tako z malim zadovoljno kakor Japonka. Njene glavne čednosti »o: brezmejna potrpežljivost, vdana pokorščina, miloba, velikodušnost in velika požrtvovalnost v vseh razmerah. Mnogo slavnih učenjakov in svetovnih popotnikov hvali dobroto, zadovoljnost in vdanost Japonk. Slavni včenjak Lavkadiohan je bistvo Japonke lepo očrt al z naslednjimi besedami: »Japonka stokrat odpusti, se tisočkrat žrtvuje in prenaša mirno največje prezira-nje Ce bi se pa hotel dotakniti njene časti je ne boš več poznal, tako jo brani z levjim pogumom in hladnokrvno zgrabi nož za barakiri. V teh lastnostih jo mati že od mladega zelo strogo vzgaja. Ko deklica dorase in je čas za možitev, ji starši izbero moža. Mati mlado nevesto vzame k sebi ln Jo o vsem pouči. Nauki, ki Jih dobi mlada Japonka od matere za zakon, bi bili v glavnem naslednji: 1. Ko se omožiš, ni hiša tvojih staršev več tvoj dom, ampak tvoj je samo dom tvojega moža. Očetovo hišo, rojstno hišo moraš pozabiti. Zapustila si Jo in se nič več ne moreš v njo vrniti. 2. Glavna oseba v tvojem novem domu je tvoj mož. Možu nikakor in nikdar ne imeš ugovarjati. Vsako željo mu moraš Iz ->či brati in ga slepo slušati. Naj bi ti mož =toril še tako krivico ali nepriliko, se zara- di tega ne smeš nanj jeziti, ampak izkušaj ga s prijaznim obrazom in z najlepšo besedo pomiriti in mu v vsem daj prav. Prepira z njim se skrbno izogibaj. 3. Ce bi mož zašel na napačna pota in zakon kršil, ne smeš misliti, da simeš morda storiti isto, kar je storil on. Vedno moraš hoditi po čisti poti žene in se vsega izogibati, kar bi te moglo dolžnostim zveste žene izneveriti. 4. Skrivnosti pred možem ni. Vsa pisma moraš možai pokazati ln mu vsako malenkost zaupati. Pazi, da te ne ujame pri laži. 5. Ljubosumnost naj ti bo neznana, pa če bi imela še take dokaze za možev prestopek. Brez moževe vednosti ne smeš hiše zapustiti. Mož mora za vsak tvoj korak vedeti, moža pa za njegova pota nikdar ne smeš vprašati. 6. Tvoja zunanja lepota ti bodi postranska reč. Pač pa na vso moč pazi na čistost in plemenitost srca. Dolžnosti, ki si jih kot žena prevzela, nikdar ne pozabi. 7. Možu se nikoli ne kaži svojeglavna, ampak sprejemaj moža vedno z veselim in zadovoljnim obrazom. Niti oko, niti beseda ne izdajta tvoje nejevolje. 8. Tvoja največja skrb bodi, da boš dobra gospodinja. Glavno je snaga v hiši. Kuhinja naj se vedno ravna po moževem okusu. Kuhaj to, kar možu diši. Moževo obleko Imej vedno skrbno urejeno in čisto. 9. Se bolj kakor moža moraš spoštovati njegove starše Poslom bodi vedno dobra prijateljica, vzgojiteljica in učiteljica. 10. Ko delo v hiši končaš, se uči iz knjig lepega življenja. Ogibaj pa se slabega be-riva. Ce bi ti prišla v roko prostejša knjiga, je ne beri sama, ampak le v družbi z možem. 11. Gledališča, kina in drugih javnih krajev in zabavišč ne smeš nikoli obiskati sama, ampak le z možem. Moža imej vedno na desni, na častnem mestu. S temi nauki stopi mlada Japonka v zakon, ki pomeni za njo večno potrpljenje. Kakšne žrtve se od nje zahtevajo, naj po- kaže primer: Ce gre mož zvečer v družbo ali na zabavo, žena ne sme leči, ampak mora čakati in si čas krajšati z ročnim delom ali berivom. Tudi vsi ženski pesli morajo čuti in mirno čakati na gospodovo vrnitev. Ko žena tuje v veži moževe stopinje, mu mora takoj na prag hiteti naproti ter ga prijazno pozdraviti in povesti v hišo. Ce bd pa mož privedel gejšo domov, nikakor ne sme žena pokazati nejevolje, ampak mora gejšo prijazno sprejeti, ji 3 slaščicami in čajem postreči in jo zabavati, čeprav ji srce poka. Tudi v tem strašnem primeru se mora zavedati, da nima svoje volje in da je sužnja pri možu. še en primer: Za novo leto neoo gejše ' obiskovalcem darove. Ce pride taka gejša v hišo k ženi, jo mora ta lepo sprejeti in ji postreči. Gejša ji izroči majhen dar, vešči novo leto, se zahvali, da je moža tolikokrat pustila k njej in jo še prosi za enako prijaznost v nov&m letu. Ta navada velja še danes. Cenjene čitateljice. ali bi vam bilo mogoče ohraniti pri tem mirno kri in gejšo lepo sprejeti ter pogostiti? Japonka mora to mirno prenašati. Seveda le one Japonke, ki Evropo še niso videle. Zato pa vse žensko gibanje na Japonskem stremi za tem, da se najprej to tudi za Japonko veliko ponižanje odpravi. Prej je Japonec lahko imel več žen. Pred sedmimi leti pa je pofftava to prepovedala in država zahteva zakon z eno ženo. Zaradi številnih zakonskih ločitev se japonska dežela imenuje druga Amerika. Toda ločitve so le v srednjih slojih Visoki sloji si z ločitvijo nočejo umazati dobrega imena. Sicer pa je žena možu čisto podrejena. Vsaka Japonka gleda v možu svojega neomejenega gospodarja in vladarja, ki mu mora biti slepo vdana. Zato jo že v mladosti tako vzgoje. Ko nevesta odhaja iz domače hiše, ji oče pokloni majhen nož, tako zvani nož za harakiri, in jo resno pouči, da je odslej čisto moževa last in preide v njegovo rodovino. Od moža proč in nazaj k staršem ne more več in tudi ne sme, pa če bi prišla še v tako težaven položaj. Ce drugega izhoda nima, naj jo iz tega obupnega stanja reši nož za harakiri. Domače hiše in staršev ne sme več obiskati brez dovoljenja tašče, Če živi v njeni hiši. Tak obisk pa sme biti le prav kratek. žena je nasproti možu popolna sužnja, ki jo ima le za delo, pokornost in zabavo. Vse njeno življenje sta pokorna služba in vdanost brez lastne volje. Ce postane vdova, se sme z dovoljenjem staršev ali sorodnikov še enkrat omožiti, toda tega ne vidijo radi. V splošnem je Japonka po evropskem vzorcu prav mnogostransko naobražena. Analfabetov je najti le med prav starimi ljudmi, ker je na Japonskem kakor pri nas že dolga leta šolski pouk obvezen Japonke kažejo mnogo smisla in ljubezni do študija in so po večini prav nadarjene. Za njihovo izobrazbo skrbijo: otroški vrtci, osnovne šole, meščanske, srednje in visoke šole, zavodi za izobrazbo babic in oskrbnih sester in za gojitev ženske higiene in učilišče za duhovnice. Omembe vredne so tudi šole za princese. Tu sta posebno važni nega in okrepitev telesa. Telovadnica je opremljena najmoderneje. Vsaka študentka ima svojo toaletno sobo in svojo kopalnico. Japonske princese se odgajajo zlasti za dobre in zdrave matere. Vsako večje mesto Japonske ima tudi svojo šolo za služkinje. Njen učni načrt ne obsega samo pouka v hišnih in gospodinjskih poslih in ročnih delih, marveč tudi zemljepis, zgodovino, računstvo in slovstvo, šola nudi dekletom tudi socialno zaščito in pomoč. Japonke delujejo v raznih poklicih. Tako so učiteljice osnovnih šol, profesorice, učiteljice glasbe in petja, odvetnice, zdravnice, učiteljice cvetličnih in čajnih ceremonij, uradnice, voditeljice trgovin in drugo. Na Japonskem je od 1. 1925. uvedena aktivna ženska volilna pravica. To se pravi, da žene smejo voliti moške v državne in občinske zbore, same pa ne morejo biti izvoljene. Veliko je že število žen, ki se z vso odločnostjo upirajo duševnemu in telesnemu suženjstvu, toda starih tradicij in okorelih nazorov sebičnih moških in tudi mnogih zaostalih žen ni tako lahko premagati. Do končne zmage bo pač še mnogo truda in bojev. Za enakopravnost in socialno zaščito žen se zavzemajo mnoga žen- Mali oglasi Prehrana Beseda i Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Nai manjši znesek 17 Din. Gospodično sprejme® v lwo »obo. na željo d-maff) hr«n«. oi*r. vso oskrbo poceni. — Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 72S714 Kapital Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dalanle na slova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din. Vložno knjižico r riSini d« 50.000 Din kupim proti odplačevanju po HtuO Din mesrčao in polni sraraaciji. Prednost mariborski denarni zavodi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prevzamem v polni vrednosti«. 72W-16 Štedite — kriza! K „K a t b o paket" ali aajiboij«i trboveljski oremog v tabojib nudi I. POGAČNIK trg. s kurivom, Bohoričev« 5- Telefon 20-59 2a bojček le tHn 11.80. 1-o#tav!je»i v hi»o 19 Din S oho odda Beseda 50 par. davek 2 Din za šifro ali dajanje n« slova 3 Din Naimanjšl znesek 12 Din. Gospodično gospoda atf d-va dijaka sprejmem poceni ▼ le>po sobo e posebnim vbod^ na željo 'udi s bratvo. — Naslov v oglasnem odd^ku »Jntra«. T566-23 ska društva, ki tudi zahtevajo odpravo tajnic z gejšami. Najvažnejša je ženska organizacija Se-nen-Da. Odbor obstoja iz najuglednejših moških in ženskih pedagogov ter izdaja mesečnik poljudno znanstvene in vzgojne vsebine. Obravnava pa tudi vsa tekoča dnevna vprašanja. Društvo ima po vsej Japonski okoli 3639 podružnic in 1,300.000 članic. Položaj nezakonske matere je država pred 6 leti uredila po evropskem vzorcu. Nezakonska mati uživa zaščito po zakonih in nezakonski oče je primoran plačevati alimente za otroka. V javnem življenju se je ugled žene že dokaj dvignil. Prej se Japonke niso smele udeleževati ni kaki h javnih oficielnih prireditev. Pred šestimi leti pa je ministrski preJutra< Adoli Ribnikai. Za Narodno uskamo d. d. kot Uskaroarja Franc Jezerse*. Za inseraun del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani