XXIII. tečaj 4. zvezek, 0¥£$IS z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabee, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. VSEBINA 4. ZVEZKA Cerkveno leto (Dalje).............................................97 Sv. Bernardin Sijenski. 7. pogl. Temno ozadje — k svetnikovi podobi . 104 Naša Kostanjevica. Zgodovina cerkve in samostana . . . .110 1. Doba. 1. Vstanovitev cerkve in samostana . . . .111 2. Pervi prebivavci v novem samostanu........................114 P. Klar Vaskotti (podoba).........................................113 Spomini na moje romanje v Sv. Deželo. 28. Cerkev Marijinega groba; neketeri drugi grobi; Siloa . 117 S Kitajskega......................................................121 Sv. Nikolaj in njega češčenje. 1. pogl. Življenje in delovanje sv. Nikolaja. (Koneo) . . .125 Priporočilo.......................................................127 Zahvala za vslišano molitev.......................................128 Rimsko-frančiškanski koledar za leto 1906. Mesec aprilj . 128 V GORICI Hilarijanska tiskarna. 1906. Izhaja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov); 1 K50h. Naslov za naročila : < C v e t j e», frančiškanski samostan v Gorici. Ilir«* k«lik«> eli V odgovor č. p. C. L. (Dalje). V naši slovenščini za pojem „luxuria“ skoraj da nimamo popolnoma primerne besede. Zato sem jih naštel več; mej njimi bi bila zdaj ta, zdaj ona primerniš*. Nivadni nasledek pijanosti je razber zdanost, Aussehweifuug, Ungebundenheit, mit der man seinen Launen, Leidenschaften und Begierden nachhangt; lat. „licentia“ („effrenatio“ bi bilo „razberzdanje“, ne „razberzda-nost“, je namreč „nomen actionis", kar, vsaj navadno, pomeni le posamezno dejanje, Cie. Phil. V. 8, 22: „eflrenatio impotentis animi“, razberzdanje strastnega duha). Več ko „razberzdanost“ je »razuzdanost11 (Ziigellosigkeit, intemperautia); to bi bil nasledek pijančevanja, ne že posamezne pijanosti, in bi bilo na dotič-nem mestu preveč rečeno, ker se svari tam gotovo že pred pu-samezno pijanostjo. Nasproti „serboritost" (Mutwille, petulantia) ali »neugnanost11 (Ausgelassenheit, impotentia) bi bilo morda premalo, dasi je že gotovo začetek tega, kar obsega „luxuria“, per-votnemu pomenu te besede celo blizu. Ne ostane torej nič ko „razberzdanost“, dasi jaz nisem posebno zadovoljen s to besedo, ker ni lepoglasna in preveč spominja na „razbrazdanost“. Rad sprejmem torej, če najdete Vi kaj boljšega Prestopiva zdaj h drugemu vprašanju, namreč, na kaj se nanaša „in quo“ (iv a), ali samo na „viuo“ (oivaj), ali na „ine-briari vino“ (/.le&vGKao&cu oiva)? Jaz sem za poseduje iu imam za to, kaker pravite, „tri navidezne dokaze". Dva ste naveli in skušali ovreči; keteri bi bil tretji, niste povedali. O pervem pravite, da je „iz grškega konteksta". Priznam, da bi bilo bolje rečeno „iz izbranih besed“ ; zakaj ke bi se nanašalo iv a na oiva, bi moralo stati spred pr} ^grjo&s oi'vor ali prj nivste olvov; v tem primeru bi bilo vino prepovedano. Ker j - pa pisano pr) peftvGKeafts oiva, mora biti glavni povdarek na ps&vgkčg&s in to (ped-vffKeff&cu) je prepovedano. V relativnem stavku je povedan vzrok prepoved', torej se nanaša iv a na pe&vffrceff&s. Ke bi se nanašalo na oiva, bi bil na tem glavni povdarek iu prepovedano bi bilo z vinom se opivati, ne pa s kako drugo tako pijačo, kaker je bila n. pr. alxega. Ker bi bilo pa to neumno misliti, zato je očitno, da je povdarjati ps&vax£0&e iu da se torej iv a na to nanaša. Ali pa je to gramatično mogoče ? Vi pravite, da sem moral tekst prej „zabrniti“ : iv ra ps&v0x£ff&ai oi'va iarlv aaatia. Ali jaz sem to tako oberuil le v pojasnilo, ne v omogoč-nje nanašanja. Da je mogoče v stavku, kakeršon je, ali Vam ne priča prav Kornelij a Lapide ? On piše, kaker sami poročate: »in quo (scilicet vino; vel in quo, scilicet inebriari, q. d. Iu ebrietate) e s t 1 u x u r i a “. Vi povdarjate, da je na pervo mesto postavil: „in quo, scilicet vino.“ — Ali ako je bil prepričan resničnosti in opravičenosti svoje perve razlage, zakaj ni zavergel druge, zakaj ni namesto v e 1 postavil n o n ? Očitno pač, ker se mu perva razlaga ni zdela zadosti vterjena. Postavil pa jo je na pervo mesto, ker se relativ, kaker pravite, „najprej nanaša na zadnjo be-sedo“ in je treba torej najprej poskusiti s tem nanašanjem. Če to ne daje pametnega pomena, še le ledaj je treba misliti na kaj druzega. In to je potem verjetniše, ali celo edino pravo. Pomislite, da tudi retorika uči izmej več reči na pervo mesto staviti, kar je primeroma menj znamenito, važno ali verjetno, na zadnje mesto pa, kar je najznamenitiše, najvežuiše, najverjelniše. XXIII. tečaj. — V Gorici 1906 §&— 4. zvezek. Cerkveno leto. P. S. Z. (Dalje). Koliker bolj se bližamo veliki noči, toliko jasneje in natančneje nam slika sv. cerkev v duhovnih opravilih Jezusovo terpljenje. Prešli smo v duhovnem napredku pot očiščevanja ter spoznali Jezusovo ljubezen in svojo hudobijo. Odpovedali smo se vsakemu smertnemu grehu in nagnjenju do njega, s terdno voljo bojevati se s pomočjo božjo proti svetu, mesu in hudobnemu duhu. Pa s tem še nismo bili zadovoljni. Odrekli smo se tudi vsakemu prostovoljnemu malemu grehu na potu razsvetljenja in odločno prisegli nasledovati Jezusa, ki je naš zgled v boju in po-stavodajavec naš. S takimi sklepi smo prišli do pete nedelje v postu, ki se imenuje tudi tiha nedelja ali nedelja terpljenja. Po nji je dobil tudi celi tjeden za njo ime tjeden terpljenja ali tihi tjeden. Peta postna nedelja nas z naslednjim tjednom pelje v popolnosti še dalje. Prestavi nas na pot združenja. Zato nam kaže Jezusa ko ceno, s ketero smo bili odkupljeni. S tem hoče v naših sercih zbuditi prav gorečo delavno ljubezen do Jezusa. Koliker bolj namreč poznamo ljubezen — 98 - Jezusovo do nas, toliko bolj ga bomo ljubili. Po nauku sv. Ignacija pa obstoji ljubezen v tem, da izročita ljubeči ljubljenemu in ljubljeni ljubečemu vse, kar imata in kar moreta dati. Da bi sv. cerkev mogla užgati v sercih kristijanov tako požertvovalno ljubezen in nas zediniti z Bogom, zato nam kaže terpečega Jezusa in nam slika njegovo grozovito terpljenje ta tjeden še nekako bolj splošno, veliki tjeden pa v posameznih delih. Skušajmo ta in prihodnji tjeden vglobiti se v terpljenje Jezusovo in njegovo neskončno ljubezen, da bomo mogli zdihniti resnično iz serca sč sv. Pavlom: „Ne gre mi kaj druzega vedeti mej vami, kaker Jezusa in tega križanega'1*). Ako pa duhovno opravilo te nedelje bolj natančna pregledamo, vidimo, da nam predstavljajo berilo in cerkvene pesmi Jezusa ko velikega duhovnika terpečega ko pravi človek, sv. evangelij nam- ga razdeva pa ko pravega Boga. Kako primerno moremo tu ponoviti verske resnice, da je Jezus pravi človek, pa tudi pravi Bog! če ga vidimo terpeti, vedimo, da terpi ko človek iz ljubezni do nas, a on je vender v vsem grozovitem terpljenju še vedno pravi Bog. Sv. evangelij povdarja to resnico denes z lastnimi besedami Jezusovimi. V tem postnem času, posebno pa zadnji tjeden smo videli mnogo čudežev, ki pričajo, daje Jezus pravi Bog. Denes pa Jezus to resnico sam povdarja ; razglaša se pred svojimi nasprotniki za brezgrešnega: „Kedo od vas me more obdolžiti greha ?•* Iz njega izhaja večna življenje: »Resnično, resnično vam povem: ako bo kedo moje besede izpolnil, smerti ne bo videl vekomaj." Razglaša se večega in starišega ko Abraham: »Resnično, resnično vam povem: preden je bil Abraham, sem jaz,“ t. j. jaz sem Bog od vekomaj. — Judje so na to slovesno in odločno spričevanje hoteli Jezusa s kamenjem pobiti, »Jezus se je pa skril in šel iz tempelj na.“ Te zadnje besede sv. evangelija so dale sv. cerkvi tudi priložnost, da je vkazala od sobote pred to nedeljo do velikega petka zakriti križe in sv. podobe v cerkvah. To zakritje nas spominja na dogodbo, ko se je Jezus skril pred nasprotniki, ter je resen opomin za vse grešnike,, naj se spreobernejo, da se ne bo Jezus za vedno pred njimi »firKor. 2. 2. skril se svojo milostjo in jih pustil vmreti v nespokornosti. Nadalje nam kliče v spomin, kako je Jezus v terpljenju skril svojo božjo moč in veličanstvo v človeški naturi. Ko tak nas uči ponižnosti, naj tudi mi ne bomo ponosni na dušne ali telesno prednosti. Zahvalimo Boga za vse, kar nam je dal in rabimo vse zmožnosti njemu v čast. Slednjič pa pred zakritim križem lehko premišljujemo, da bo usmiljeni in ljubeznivi Jezus, ki visi na križu ko odrešenik, enkrat za grešnike zakril svojo ljubezen in njim bo le še pravični sodnik. Misli o terpljenju Jesusovem se ponavljajo skozi celi tjeden. Sv. evangelij slehernega dne pripoveduje iz življenja Jezusovega dogodke, ki so se veršili malo pred njegovo smertjo. Vedno je v boju z naprotniki in preganjanje je vedno hujše. Vsa duhovna opravila naznanjajo nevarnost, ki se bliža, nevarnost, da bo hudobija slavila svojo zmago nad nedolžnim Jezusom. Vedno pa povdarja sv. evangelij resnico, da je Jezus pravi Bog, tako da se v sercu vedno vzderžuje sladka nada, da bo slednjič premagal vse nasprotnike. V petek tihega tjedna obhajamo spomin žatostne matere božje. Ta praznik je bil menda najprej leta 1423,*) vpeljan v kolinski škofiji na Nemškem, kjer v veliki cerkvi še sedaj ljudje radi molijo pred podobo žalostne matere božje, ki stoji ob steni blizu vrat. Ta dan se bere po berilu krasna pesem: „Stabat Mater dolorosa", ki jo je zložil najberž ali skorej gotovo frančiškan, bi. Jakopon. Tukaj pod križem se je nad Marijo izpolnilo Simeonovo prerokovanje: „In tvojo lastno dušo bo meč presunil". Ker obhajamo ta praznik še tretjo nedeljo v septembru, bomo takrat več o njem spregovorili. Sedaj hitimo dalje k velikemu tjednu, ki se začne s cvetno nedeljo. Veliki tjeden so najprej obhajali v Jeruzalemu, potem pa so se te posebne pobožnosti razširile tudi v druge kraje. Mi obhajamo v tem tjednu razne dogodke in skrivnosti. Spominjamo se pred vsem terpljenja Jezusovega, pa ne več splošno, ampak v posamezne slučaje se potopimo v premišljevanju. Veliki tjeden je nadalje zadnja *) Majrenberg : Homil. u. katech. Studien str. 323. neposredna priprava na sv. kerst, birmo in sv. obhajilo. V teh časih ni več katehumenov, to je, odraslih ne kerščenih, ki bi se z učenjem na sv. kerst pripravljali, ali so le redki, za to se je ta pomen bolj zgubil, le blagoslov kerstne vode na veliko soboto nas na sv. kerst še spominja. Veliki tjeden je tudi spomin na pokoro, je neposredna priprava na spravo grešnika z Bogom v sv. spovedi. Veliki tjeden nam kliče v spomin naše odrešenje in ljubezen Jezusovo do nas. Ker je veliki tjeden tako imeniten, zato so kristijani, potem ko so dobili prostost za časa cesarja Konstantina, praznovali navadno celi tjeden. Prepovedane so bile sod-nijske obravnave, očitne veselice in javna opravila. V trinajstem stoletju so veliki tjeden šteli še k praznikom, leta 1648 je pa papež Urban VIII. odobril tudi nasprotno navado, kar spričuje, da tedaj celega tjedna že niso več povsod in vsi praznovali. Sedaj pri nas razen nedelje ni nobeden dan tega tjedna zapovedan praznik, a vender se pobožni Slovenci navadno zderžujejo težkega dela in menda ga ni na deželi, ki ne bi veliki četertek ali veliki petek šel vsaj nekaj časa v cerkev molit; če so pa nelceteri taki, jih soobčani navadno mej slabe kristijane prištevajo. Na Nemškem je protestantom veliki petek zapovedan praznik. Praznujejo pa ta dan tudi katoličani, ki prav pridno, tudi možje, opravljajo pobožnost sv. križevega pota. Vsega, ker se veliki tjeden v cerkvi godi radi pomanjkanja prostora ni mogoče popisati. Omenimo na kratko le neketeri stvari. Na c v e tn o n o d e 1 j o, ki so jo obhajali že v najstarejših časih kerščanstva, blagoslpvi rnašnik paljmove ali oljikove vejice, ali kako drugo zelenje, kaker je v raznih krajih navada ; to zelenje ali vejice se nosijo v procesiji mej slovesnim prepevanjem mej drugim tistih klicev, ki so jeruzalemski prebivalci ž njimi slavili Jezusa, spremljajoč ga v veličanstvenem sprevodu v Jeruzalem. Nekedaj je bilo duhovno opravilo te nedelje veliko daljše. Neka romanca, Siljvija, kije živela v 4. stoletju po Kristusu, nam popisuje to opravilo v Jeruzalemu precej natančno. Ona pravi, da so imeli to nedeljo dopoldansko službo božjo po navadi na Goljgoti. Popoldne ob oni uri se je pa narod zbral na Oljiski gori, kjer so dve uri prepevali svete pesmi. Ob treh so šli na verh gore (dotedaj so bili pred neko votlino) in z novega molili. Ob petih se je pel evangelij o slovesnem vhodu Jezusovem v Jeruzalem, na to se je začelo ljudstvo pomikati s paljmovimi vejami v rokah v veličanstvenem sprevodu v mesto, kjer so v cerkvi opravili večernice.*) Procesija na cvetno nedeljo je nekak slovesen v vod velikega tjedna. Tu se Jezus zadnjikrat pokaže pred svojim terpljenjem ko kralja in gospoda neba in zemlje, judov in poganov, vseh ljudi in narodov. Potem pa skrije do smerti svojo božjo moč in že mej sveto mašo te nedelje, kaker tudi v torek, sredo in petek velikega tjedna se nain oznanjuje le njegovo terpljenje po štirih evangelistih. V pondeljek, torek in sredo velikega tjedna je praznovanje Jezusovega terpljenja bolj tiho. V pondeljek se bere sv. evangelij o Mariji, ki je mazilila telo Jezusovo. Mi se pri tem učimo, kakšna čutila in misli morajo navdajati naše sex*ce pri premišljen ju Jezusovega terpljenja. Marija je darovala najdragoceniše, kar je imela, za Jezusa, razbila je puščico z dragim mazilom Tudi mi moramo darovati za Jezusa vse, razbiti lastno voljo in njemu se podvreči. Razbiti moramo svoje serce v pravem kesanju in Jezusu darovati vso ljubezen. Zadnji trije dnevi velikega tjedna veljajo v cerkvi za velike praznike perve verste. Zato se te dni nobeden drugi praznik ne obhaja. Že omenjena romarica Siljvija poroča, kako se je v njenem času v Jeruzalemu praznoval veliki četertek (leta 385). Imeli so trojno službe božjo. Kmalu po polnoči ob pervem petelinovem petju so prepevali zornice. Popoldne ob štirih so imeli na Goljgoti sveto mašo, mej ke-tero so vsi prejeli sv. obhajilo. Na to je sledila večerna služba božja. Ob sedmi uri zvečer so se zbrali na Oljiski gori, prav tam, kjer je Jezus začel svoje terpljenje, prepevali so psaljme in druge svete pesmi. Ob enajstih so šli mej prepevanjem na verh te gore, kjer so molili čez polnoči. Na to so se pomikali v vert Getsemani v cerkev, ki je bila razsvetljena z dvesto svetilnicami. Po neketerih molitvah se je pel sv. evangelij, kako so Jezusa vjeli, in na to *) Mayenberg: kaker prej str. 368. so šli počasi proti mestu, na kraj, kjer je bil križan. Prebral se je evangelij, kako je sodnik Jezusa izpraševal, škof je na to pridigal in nazadnje povabil ljudi, naj pridejo ob sedmi uri počastit sv. križ. Nekedaj so imeli veliki četertek več sv. maš; tudi v Rimu so imeli eno sv. mašo proti večeru, ker je ta dan pri zadnji večerji Jezus ustanovil presv. Rešuje Telo in sv. mašo. Ta dan se je že od davnih časov posvečevalo tudi sv. olje in krizma. Obhajajmo) tudi mi veliki četertek v tihi pobožnosti. Jezus nas pri umivanju nog uči ponižnosti, ljubezni. Daroval se je za nas, darujmo se tudi mi njemu skesanega serca in sklenimo ohraniti dušo čisto tudi pred malimi grehi; to bo najlepša priprava na sv. obhajilo. O nekedanjem praznovanju velikega petka v Jeruzalemu se sporoča sledeče: Ob sedmi uri zjutraj so se zbrali kristijani v kapeli sv. križa. Škof je sedel na svoj prestol. Prinesli so sč srebrom okovano skrinjo, kjer je bil shranjen sv. križ in napis. Položili so ga na mizo z belim platnom pogernjeno pred škofa. Ljudje so se približevali, globoko se poklonili križu in doteknili se ga z očmi in čelom, ne pa s rokami. Tako so častili sv. križ kristijani v letu 385 po Kristusu. To je bila perva služba božja na veliki petek. Drugo so imeli opoldne zunaj kapele sv. križa. Tri ure so prepevali sv. pesmi in brali terpljenje Jezusovo v predpodobah starega zakona in iz popisovanja sv. evangelija. Sklenili so to opravilo ob treh popoldne, ko je Jezus umeri, s besedami sv. Janeza: „Ko je bil Jezus vzel jesiha, je rekel: Dopolnjeno je! In z nagnjeno glavo je dušo izdihnil". — Na to so šli v cerkev in tam obhajali tretjo službo božjo, pri keteri so brali nadalje evangelij sv. Janeza. Opustimo za sedaj vse drugo, prestopimo na veliko nedeljo ali velikonoč. Ta je najstarejši in največi praznik Kristusove cerkve. Dolgo so bili kristijani negotovi, keteri dan ravno naj ta praznik obhajajo. Cerkev je slednjič določila, naj se obhaja pervo nedeljo po polni luni sportiladi, ko sta dan in noč enako dolga. Tako se obhaja velikanoč še dandenes. Po veliki noči se ravnajo vsi drugi premekljivi prazniki. Velika noč je dan veselja. Zato cerkev prav pogosto ponavlja besede: ,.To je dan, ki ga je Gospod naredil, ra-dujmo in veselimo se v njem". H duhovnemu veselju in pravi radosti nad odrešenjem, nad Jezusovo zmago, nas vabi sv. cerkev celo osmino do bele nedelje. Veseliti se bomo resnično pa le mogli, ako smo pi’ej vstali od smerti greha v dobro opravljeni velikonočni spovedi. Velikonočni pondeljek je zapovedan praznik. Sv. evangelij tega dne nam pripoveduje, kako se je Jezus pridružil dvema svojima učencema na potu v Emavs. Svoje vprašanje: „Kakšni so ti pogovori, ki jih imata na potu mej seboj ?“ to vprašanje more staviti Jezus tudi nam. Izprašajmo svojo vest, ali so naši pogovori vedno taki, da bi se nam mogel Jezus pridružiti? Ali se ne bi moral pogosto vmekniti radi kletve, opravljanja, nesramnih besed? Bela nedelja, osmina velike nedelje, perva nedelja po veliki noči. se sme imenovati tudi nedelja pervega sv. obhajila. Pri nas so pervo sv. obhajilo prenesli na dan sv. Alojzija ali na kako drugo nedeljo, na Nemškem se pa še vedno strogo deržijo bele nedelje. In kako slovesen je ta dan! Ubožni otroci dobijo obleko zastonj, samo da so vsi enako oblečeni. Obleko imajo pri nas deklice navadno belo, tam vse brez razločka černo. Le kakih deset ali več ali manj manjših deklic nosi belo obleko. Te one, ki gredo k sv. obhajilu, samo spremljajo. Sv. obhajilo prejmo isti dan večina učiteljev in učiteljic, pa tudi mnogi stariši tistih otrok. — Ponovimo tudi mi na belo nedeljo sklepe storjene pri pervem sv. obhajilu. Bela nedelja je tudi nedelja miru. Jezus je pozdravil učence: „Mir vam bodi." Trojen mir nam oznanja ta nedelja: Mir z Bogom, keterega so nam vernili ali pomnožili velikonočni zakramenti, nedeljski mir, ki ga dosežemo s posvečevanjem nedelj in praznikov, večni mir, keterega bomo dosegli po smerti v nebesih. Drugo nedeljo po veliki noči se nam kaže Jezus dobrega pastirja. Vstali Zveličar se more tako imenovati, ker je res dal življenje za svoje ovce vterpljenju in smerti. Deržimo se njega in njegovega nauka, da ne pride najemnik, ki ne ljubi nas, ampak le svojo korist. (Dalje prih.). - 104 — Sv. Bernardin Sijenski. P. B. M. 7. Poglavje. Temno ozadje k svetnikovi podobi. Ali je bila Bernardinova doba res, kaker pisavci nje« govega življenja tožijo, silno žalostna v verskem oziru? Ali ne slikajo prečerno, ali ne pretiravajo? Žal, da ne! Sam se boš, dragi bravec, lehko prepričal tega, beroč sledeče zgodovinske čertiee. a) Cerkev zasužnjena. Katoliške dežele so bile skoraj do konca srednjega veka prepojene s kerščanskim duhom. Katoliški knezi in kralji si niso upali zapovedati kaj takega, kar bi se z božjo postavo ne vjemalo. Papeži so imeli moč in pravico,, da so odvezali podložnike dolžnosti pokorščine do vladarja, ki je kakorkoli hudo pohujšanje dajal. Seveda ne-keterim knezem že nadzorstvo papeževo ni bilo po volji, kaj še le tolika njegova oblast! Radi bi jo bili omajali; ali ljudstvo je stalo na papeževi strani in posvetna postava tudi. Tako je bilo do 14. stoletja. Ko je to nastopilo, pa je vel po katoliškem svetu že tak duh, da ni mogel papež Bonifacij Vili. nič opraviti zoper prederznega francoskega kralja Filipa IV.; ta si je upal celo se sirovo silo preganjati papeža. Njegovo delo je tudi bilo, da se je leta 1308 papež Klement V. preselil na Francosko, v Avinjon, in da je on in za njim šest njegovih naslednikov od tam vladalo katoliško cerkev. 70 let so bili papeži popolnoma odvisni od francoske vlade; zato je dobila ta doba v zgodovini priimek „papeška babilonska sužnost". Drugod po katoliškem svetu je v tem času papeštvo veliko zgubilo na spoštovanju in vplivu; tudi dobri kristjani niso nič več prav zaupali poglavarjem katoliške cerkve vAvinjonu, češ, papež tako ne sme druzega, kaker kar francoski kralj hoče. Najbolj pa je ponižalo papeško oblast, ko so nastopili poleg postavno izvoljenih še drugi, nasprotni papeži, po eden ali celo po dva. To žalostno dobo, ki je trajala od - 105 — leta 1378 do 1417 bi bilo bolje z vročimi solzami objokovati, kaker na drobno popisovati. Vladarji so takrat papeže s pomočjo cerkvenih zborov ali njim vdanih kardinaljev nastavljali in svojevoljno odstavljali. Pa tudi škofije, opatije, župnije in druge duhovske službe, nižje in višje, se niso oddajale zaslužnim in vrednim možem, ampak takim, ki so bili vladarjem všeč. Seveda je bilo potem — kedo bi se čudil pri takih razmerah! — tudi pri nižji duhovščini, svetovni in redovni, marisikaj spotekljivega in pohujšljivega. In ljudstvo ni moglo priča biti tako žalostnih razmer brez lastne škode. Nekod (n. pr. po Angleškem in Češkem) so se širili krivi nauki. V Italijo kriva vera sicer ni našla pota, ali kerščansko življenje je močno ginilo. Mesto njega se je zbujalo staro rimsko in gerško paganstvo, ki je pretilo mišljenje in dejanje prej vernih Italijanov popolnoma prešiniti. b) Preporod starega paganstva. V 15. stoletju je velik del premožnega italijanskega naroda zahrepenel po višji izobrazbi. Stare rimske in gerške izverstne pisatelje so jeli študirati, kaker se to prej še nikjer ni godilo s toliko vnemo in v toliki meri. Navadno so se imenovali možje, ki so se pečali s takim učenjem, ..humanisti". Razločevati pa moramo mej njimi že koj v začetku dva toka ali dve versti, keterih nasprotni nameri nam bo zgled iz stariše zgodovine kratko pa lepo pojasnil. — V četertem stoletju sta živela dva mladeniča, ki sta oba hrepenela po učeni izobrazbi, oba obiskovala v Atenah eno in tisto šolo, oba poslušala tiste učitelje; in vender kolik razloček mej njima pozneje! Eden teh dveh mladeničev, poznejši cesar Julijan Odpadnik (rojen 331), je že v mladosti, dasi je bil v kerščanski veri rojen in vzgojen, težko zakrival svoje pagansko mišljenje; kaker hitro pa je vla-darstvo nastopil, je od kerščanstva očitno odpadel in potem je se vso svojo cesarsko močjo in včasi s prav smešno gorečnostjo podpiral paganstvo. — Gregorij Nazijanški (rojen 329), drugi teh dveh mladeničev pa je svetnik in slovi ko cerkveni učenik; zlasti pa je znal govoriti lepo in tako duhovito je tolmačil sv. pismo, da se je ljudstva kar terlo pri njegovih pridigah. Kako si imamo razlagati veliki razloček mej svetnikom in odpadnikom ? Oba sta visoko čislala in pridno prebirala starogerške izverstne pisatelje. Gregorij pač ni bil tako omejen, da bi ne bil vedel, kakšno je bilo mišljenje in življenje starih paganskih Ger-kov, ali njegovo živo kerščansko prepričanje ga je varovalo škode, ki bi mu jo bilo moglo narediti učenje njih spisov. Gregorij se je iz njih učil, v čemer so oni mojstri, lepega sloga (to je umetnosti lepe misli lepo dopovedovati); Julijan pa se je navzel iz njih paganskega mišljenja. Eden je znal ločiti lupino in jedro, drugi tega ni znal. Nekaj čisto enakega se je godilo tisoč let pozneje v veliki meri. Del humanistov je delal kaker Gregorij Nazijanški in kaker izobraženci v vsem srednjem veku; drugi mnogoštevilnejši del pa je posnemal Julijana Odpadnika. Te novo pagane je vpijanilo študiranje starih pisateljev, tako imenovanih „klasikov“, tako, da so menili, da ne morejo več pametno misliti, ako ne mislijo po pagansko. Gerško modrovanje je postalo humanistom kažipot za življenje, kerščanko vero so zavergli, — spoštovanje do katoliške cerkve so zamenjali se zaničevanjem. Po misli teh modrijanov bi imelo biti študiranje starih klasikov edini vir človeške izobrazbe; le tisti se imenuj izobražen, komer je staro gerško in rimsko mišljenje prešlo v mozeg in kri. Taka načela so seveda morala voditi k odpadu od lcerščanstva, odpadu od Boga. In res so terdili: v vednosti, umetnosti, v vzgoji, v javnem življenju je pustiti Boga in njegovo postavo pri miru. Takega duha so se navzeli najprej velikaši, potem pa tudi meščanje, in koliker toliko, celo nižje ljudstvo, ki se mu seveda povsod imenitno zdi, ako more v čem posnemati gospodo. Od tod splošno pešanje vernosti in vsporedno ž njim pokvarjenost v življenju. Paganski humanizem (tako se imenuje, ta prikazen) je silno škodoval katoliški cerkvi. Porodil seje v žalostnem času, ko v njej ni bilo vse, kaker bi bilo moralo biti. Pa ne bi se bil tako hitro razširil po celi Italiji, ke bi bili ti paganski učenjaki v samoti, v svojih izbicah ali po knjižnicah skriti študirali. Ali čas je bil takrat drugačen. Učeni novi pagani so bili večinoma jako imenitni in v javnem življenju vplivni možje. Sloveče ime humanist ali latinist (kaker so jih tudi imenovali zaradi njih znanja latinskega — 107 - jezika) je zadostovalo, da so jili s častmi obsipavali knezi in ljudstvo. Nobene deržavne slovesnosti ni bilo, kamer bi jih ne bili vabili ko slavnostne govornike. Celo papeži niso mogli prebiti brez njih; potrebovali so jih zavoljo časti in ugleda svojega dvora, potrebovali so jih, da so jim sestavljali v lepi latinščini deržavne in cerkvene spise: so li pa imeli papeški humanistiški pisarji kaj vere, in kakšno je bilo njih življenje, po tem ni nihče vprašal; tudi papež sam se ni zmenil za to. — Redkokedaj so imeli učeni možje toliko vpliva, kaker tedaj humanisti, in ta vpliv za katoliško vero ni bil koristen. c) Politična popačenost. Italija jo bila v Bernardinovem času razkosana v mnogo deržavic ; vsako večo mesto je bilo navadno samostojna, svobodna deržavica. Vladavci teh deržavic so bili zlo in šiba za Italijo. Na videz polni ljubeznivosti, vglaje-nega in olikanega vedenja in jezika, so imeli vender le zlobna serca. Viteško mišljenje, navadno v srednjem veku, je bilo tedaj v Italiji zamerlo. Sč silo in zvijačo so ti vladavci do vlade prišli, se silo in zvijačo so si jo obder-ževali. Politike teh gospodov ni nihče boljše naslikal kaker glasoviti Makjavelli. Tedanji čas je po njegovem mnenju zahteval grozovitosti. „Dva sta“, pravi, „načina vladanja: ali vladaš s postavo ali pa se silo. Pervi način je za ljudi, drugi bolj za zveri. Ker pa ni mogoče izhajati v teh časih s pervim načinom, treba zvijače in sile. Kaker lisjak mora vladar biti zvit, silovit kaker volk: ko lisjak se bo izogibal sovražnih zanjk, ko volk bo strašil leve. Sč zlobneži ravnati kaker s plemenitimi v hudem času ne gre; sovražniku dobro storiti in povračevati z dobrim : ta kerščanski nauk v politiki nič ne vel j a.“ Tako Makjavelli. Drugo politično zlo je bila razkosanost Italije. Male deržavice 60 se iz zavisti in sovraštva neprenehoma nadlegovale in druga drugi škodovale. Zgodovina teh deržavic se glasi kratko tako: Mej knezem in ljudstvom vojske,;s tujimi deržavicami vojske, vojske velikašev mej seboj, vojske ljudskih stranek mej seboj — meščanske vojske v najraz-ličniših oblikah. — Vojska pa takrat ni veljala vojakom, ampak sovražnim prebivavcem. Zato pogostoma do bitke — 108 - niti prišlo ni, sovražno vojaštvo je le požigalo, pustošilo, ropalo, plenilo. c) Strankarstvo in maščevavnost. Kaker je bilo vkoreninjeno sovraštvo mej deržavicami, tako je bilo celo mej družinami v enem in istem kraju. Eni so se imenovali navadno gveljfe, drugi gibeline. Ke bi jih bil vprašal, ketera načela jih ločijo, pa bi bili najberž v zadregi za odgovor eni kaker drugi; kaker se dandanašnji pogosto le iz osebnega nasprotstva imenujejo eni klerikaljce, drugi liberaljce, tako je bilo tudi takrat. Kar pa je v tistih časih marisiketero družino popolnoma vničilo, potrobilo s sveta, to je bila peklenska strast maščevavnosti. Sovražne stranke so si druga drugi škodo delale, koliker so znale in mogle; pogosto je prišlo mej nasprotniki do pravega klanja, do ljutih pobojev. Kako so mogle vlade terpeti tako divje navade ? Terpele so jih, ker vsaj glede neketerih prestopkov samo niso imele kazenskih postav, in ker je bilo v srednjem veku skoraj splošno mnenje, da si mora zasebne pravice vsakedo sam braniti. Le po tem nam je umljivo, ako beremo, da je izročil oče sinu za dediščino — maščevanje. d) Oderuštvo. S poljedelstvom, obertnijo, tergovino so Italijani, zlasti po mestih, obogateli. Dokler so bili verni, so se tudi Bogu hoteli hvaležne skazati; postavljali so krasne cerkve, ki so Italiji v slavo tudi še sedaj. Ko so pa začeli pozabljati na Boga, je postal denar njih bog. Tega so skerbno hranili, niso mu odpirali vrat, razen kedar so ga posojali na visoke obresti. „Skopost s kupom raste.“ Resnico tega pregovora so britko čutili vsi tisti, ki so bili v 15. stoletju prisiljeni n. pr. ob času pogostnih slabih letin in draginj na posodo jemati pri oderuhih. Ta obert je kaj bujno cvetela ob tistem času. Marisiketero mesto je klicalo jude v svoje obzidje, ker ti, čeravno so zahtevali po 20, 30, 40, 60 od 100, so bili vender še najskromniši oderuhi. e) Potratnost in gizdavost. V Bernardinovem času so se premožniše ženske obla čile v brokat, keterega vatal jo stal 12 zlatov (= 600 lir); Koliko prepira in nemira v družinah zavoljo ženske gizda- Hoteli so vstreči želji apostoljevi, toda našli so le prazni grob. Sv. Jeronim terdi, da je bila Mati Božja pokopana v dolini Jozafat. — Nad njenim grobom je sezidal cesar' Teo-dosij 1. 395 cerkev, lcetero jo kralj Kozroa 1. 614 razdejal. Pa kmalu so vnovič postavili to cerkev, ali v kratkem je bila zopet razdejana. V križanskih časih je sezidal Got-frid Bujljonski spet cerkev in benediktinsko opatijo. Pobožni vitezi so se radi dali pokopati v bližini Marijinega groba. Leta 1187 so saraceni zgornjo cerkev in samostan v novič razdejali; spodnji cerkvi in Marijinemu grobu so pa prizanesli. Vsled prizadevanja sicilijanskih kraljev je suljtan 1. 1392 izročil to svetišče frančiškanom, pa 1. 1757 so jim ga sč silo vzeli razkoljniki. Ker je cerkev zidana pod zemljo, ima jako nizko zunanjo stran. Po širokih marmornatih stopnjicah sc pride v cerkev, 29 m dolgo in 6 m široko. Na vshodni strani je v skalo vsekana kapelica — grob Marijin, podoben Jezusovemu grobu. Izročilo, ki tčrdi, da je to Marijin grob, je jako staro in verjetno. Kaže se tudi grob sv. Joahima in sv. Ane, grob sv. Jožefa in starčka Simeona. Vender so pa ta izročila precej nova in zato ne kaj gotova. V tej cerkvi imajo skoraj vsake verste kristjani svoje kapelice, kjer opravljajo službo božjo, le nam katoličanom je to prepovedano, akoravno je bila cerkev nekedaj naša. Celo mohame-danci imajo tukaj svojo kapelico, ker tudi oni časte Marijo. Prav slučajno sem denes, ko to pišem v roko vzel koržn, t. j. knjigo, ki velja mahoinedanom toliko, kaker nam sv. pismo. V 19. suri (poglavju), ki ima napis „Marija“, pripoveduje Mohamed Marijino oznanjenje. Pripoved živo spominja na sporočilo sv. Lukeža. Mohamedanci prezirajo ženstvo, vender pa časte Marijo, ker je rodila Jezusa, keterega imajo tudi oni za preroka. — Že kalif Omar je molil v cerkvi Marijinega groba in še dandanašnji mohamedanci 'radi prihajajo sem molit. Ker so imeli ravno razkoljni armenci svojo službo božjo pri Marijinem grobu, smo se le malo časa mudili v tej cerkvi; ločili smo se sč željo, da bi nehal žalostni razkol, da bi se razkoljniki vernih nazaj v pravo cerkev, da bi potem skupno poveličevali in častili Mater Božjo tudi na tem svetem mestu. Ako greš do dolini Jozafat nekoliko dalje, prideš do tako imenovanega Absalonovega groba. Nehvaležni sin je bil skoraj gotovo tam pokopan, kjer ga je Joab umoril. Mogoče je pa tudi, da ga je David dal pokopati pod tem spominikom, ki si ga je postavil Absalon že v življenju. Spominik je 6 m dolg in širok in 67* visok. Okraski so pa prav gotovo iz novejše dobe. Pripovedali so nam, da še dandanašnji judje in mohamedanci kamenje lučajo na ta spominik z besedami: ,.Preklet bodi Absalon; prekleti naj bodo na veke vsi, ki hudo žele svojim starišem/ Poleg Absalonovega je Jozafatov grob, ki je do verha napolnjen s kamenjem. Sicer je pa tudi težko verjetno, da bi bil pobožni kralj tukaj pokopan. Sv. pismo terdi, da je bil pokopan Jozafat sč svojimi očeti v mestu Davida, svojega očeta. Mesto Davida pa je ali Betlehem, ali pa hrib Sijon v Jeruzalemu. — Poleg Absalonovega spominika je grob sv. Jakoba Mlajšega, pervega jeruzalemskega škofa. Ta grob je v živo skalo vsekan in ima spred lopo, ki jo podpirajo stebri. Temu grobu je podoben tudi grob, ki se terdi, da je preroka Zaharija. Pa tudi ta terditev je negotova. Ne-keteri izmej mojih tovarišev so lezli v te grobe, jaz pa tega nisem hotel storiti, ker je v njih mnogo nesnage. Grobi segajo naprej do vasi Silvan, ki je zidana na hribu, ob keterem visijo hiše, kaker lastavičja gnjezda. Ta hrib so imenovali nekedaj hrib pohujšanja. Kralj Salomon je namreč tukaj svojim ženam na ljubo čafetil malike. Po južnem znožju hriba Morija smo šli do Marijinega studenca. Od tega studenca je vodil kanal, ki ga je napravil kralj Ezehija, v kopel Siloa, kjer je spregledal slepec, ke-teremu je Gospod s prahom in slino namazal oči in vkazal, naj se tu vmije. Studenec in kopel Siloa sta bila v stari zavezi sloveča. Na praznik šotorov in mej osmino tega praznika so vsak dan slovesno zajemali vodo iz tega studenca. To vodo so rabili za jutranjo daritev. Na to zajemanje se je opiral prerok Izaija, ko je prerokoval: „Vodo bote v veselju zajemali iz studencev zveličarjevih*. (Iz. 12, 3.) Pri tej slovesnosti je bil navzoči Kristus in hotel je pokazati zadnji dan praznika pravi pomen Izaijevih besed ter je zaklical: ,.Ako je kedo žejen, naj pride k meni, in naj pije/ (Jan. 7, 37.) Nekedaj je stala pri tej kopeli cerkev. Voda te kopeli nima odtoka, zato tukaj grozno smerdi. Blizu studenca Siloa so bili nekedaj kraljevi verti. Tudi še sedaj so tukaj verti z drevjem in raznoverstno zelenjavo. — Tam, kjer so z leseno žago na povelje kralja Manaseta prežagali preroka Izaija, stoji stara murba, ki se imenuje Izaijevo drevo. Od tega drevesa gre pot proti Nehemijevemu vodnjaku, ki ga imenujejo judje Joabov, turki pa Jobov vodnjak. Sv. pismo ga imenuje Bogel. V ta vodnjak, ki je bil globok in suh, so spravili judje, preden so bili odpeljani v babilonsko sužnost, ogenj z aljtarja. V Nehemijevem času pa niso našli ognja, mariveč gosto blato. S tem blatom so poškropili na Nehemijevo povelje derva in daritev in, ko je sonce posvetilo, se je užgal velik ogenj. Prav blizu tukaj je tudi Fofet, kraj, kjer so, kaker omenja Jeremija, judje na gerd in neusmiljen način darovali maliku Molohu svoje otroke. — Od Nehemijevega vodnjaka smo šli po stezi proti severozapadu na grobišče. Prav blizu tukaj je Hakeljdama, njiva kervi, ketero so kupili za Judežev denar za pokopžvališče ptujcem. To njivo so Gerki obzidali in vstop dovolijo le tistim, ki za to plačajo. Vernili smo se skozi Jafska vrata, kjer je vedno jako živahno. Tukaj vidiš težko obložene kamele, ki prihajajo in odhajajo. Kmetje privažajo v Jeruzalem skozi ta vrata zelenjavo, jajca, kokoši in sadje. Okrog je vse polno gostilnic, vmazanih kavaren, delavnic in skladišč. -------->1 i—t------- S Kitajskega. S Kitajskega ? Tam iz daljne Azije ? — Da, dragi bravci, prav od tam imamo pred seboj kupček pisem, ki bo, če Bog da, vedno veči. Gotovo ste že kaj slišali ali brali o tej prostrani deželi in njenih prebivavcih. 'Ge ste bili 1. 1893 v družbi sv. Mohorja, imate gotovo še knjižico, ki se imenuje «Kitajci in Japonci*. Tu se bere, da je samo prava Kitajska šestkrat veča, ko naša Avstrija in ima osemkrat toliko ljudi. Ako štejemo še podjarmljeno ozemlje, jč mnogo veča, ko vsa Evropa. Toda vi bi že radi vedeli, gdo nam piše iz take daljave. In če vam rečem, da rojak, Slovenec, boste vprašali, kaj ga je tja zaneslo. Le poterpite, berž vam povem, »' '■) Leta 1901 je bil v Ljubljani kitajski škof, Vincencij Ivarlasare, rojen Benečan. Gorečnost za zveličanje duš $ga je prignala v Evropo. Hodil je od kraja do kraja in iskal delavcev za Gospodov vinograd, za svojo škofijo. Kotjfran-čiškan je skušal pred vsem, kaj svojih redovnih bratov pridobiti za misjonsko delo. Iz tega namena se je oglasil v našem ljubljanskem samostanu. In ne zastonj ! Dobil je dvoje krepkih moči. Mladega patra Baptista Turka, Dolenjca, in brata lajika Urbana Želeta, Notranjca. Dne 4. grudna tistega leta sta zapustila domača tla ter se odpeljala proti Ženovi na Laškem, da se ondu združita z drugimi tovariši, ki so se odločili za isti poklic. Na praznik brezmadežno spočete so zapustili ženovsko pristanišče in odpluli proti svojemu cilju. Po enomesečni vožnji je vse sprejela zdrave kitajska zemlja. Kaka čustva so jih navdajala, ko so stopili na tla, ketera je močilo že toliko marterniške kervi! Kako vzvišene načerte so si snovali za prihodnjost, ko so videli, da je še velik del tega Gospodovega vinograda pust in neobdelan! Pa enemu jih je Bog v svoji neskončni modrosti kmalu prečertal. Bratu Urbanu je poslal hudo bolezen, ki mujesterla moči, ketere je mislil njemu posvetiti. S potertim sercem se je moral verniti domov, ko je toliko okreval. P. Baptist pa se je se vso vnemo lotil težavnega kitajskega jezika in se ga še prej ko v pol leta toliko privadil, da so ga mogli poslati za misjonskega pomočnika. Kmalft bo torej štiri leta, kar pase tam svoje ovčice. On je tisti, ki nagi sporoča o tem, kar sam vidi in skusi, ali sliši od družili. Že smo mislili shraniti ta pisma,, kot spomin menda na pervega kitajskega misjonarja — Slovenca ; kar se spomnimo, da bi tudi bravci «Cvetja» radi kaj slišali od misjonarja domačina. V pervi versti želimo, naj bi bila ta poročila v tolažbo, dobrim udom tretjega reda. Keterega dobrega kristjana ne boli v dno duše, ko vidi, da se je toliko sere polastila verska mlačnost in brezbrižnost ? Dobri Jezus, vsaketeremu najboljši prijatel, je postal sedanjemu svetu tujec. Vse ga zapušča, vse mu kliče, če ne z besedo, pa z dejanji: «Ne maramo te več! Dolgo nas je tlačil tvoj jarem, dolgo nas je težilo tvoje breme ; enkrat je le prišel čas slobode, zdaj pojdi od nas!» Jezus jih ljubeznivo vabi k sebi: «Pridite k meni, pridite vsi ! 'Jaz vam bom breme zlajšal in oslajšal; jaz vas bom poživil in vse vam bo lehko, vse sladko.» Zastonj ! Tolika, neizmerna ljubezen ne gane merzlih sere. Koga, pravim, ki ljubi Jezusa, bi to ne žalostilo? Nasprotno pa ga mora veseliti, če vidi ali sliši, kako se ga mej tem drugi ljubeče in hrepeneče oklepajo. To so v pervi yersti paganslci narodi. Kako hrepenijo ti ubogi ljudje, kedaj jim bo prisvetila evangelijska luč ! Koj ko zvedo, da je zasvetila kje bližje, pribite vplivnejši po več dni daleč, prosit misjonarja, naj skoraj pride tudi k njim in jih pouči o «velikem duhu». Presrečne se čutijo, ako se jim uresniči želja. Kaker se množica, ki je šla za Jezusom v puščavo, ni brigala za hrano, tako se derže ti, resnice lačni in žejni, misjonarja in zvesto poslušajo zveličavni nauk. Njih edina želja je, kmalu vzeti nase sladki jarem in lahko breme tistega, ki je umeri iz ljubezni do nas. To nas veseli, to nas tolaži. Imamo pa še drugi ne menj važen namen. Povemo ga kar naravnost: Radi bi odperli dobra serca in roke, v prid misjonom. Ako bi ti, ki to bereš, vprašal kakega kitajskega misjonarja, česa najbolj potrebuje za vspešno delovanje; veš kaj bi ti odgovoril ? — »Poleg milosti božje, denarja." In kaj potem? — „Denarja!“ In potem? — „Zopet denarja!" Še nam se čudno zdi, ker naši sobratje misjonarji vedno le denarja hočejo, mejtem, ko se ga prej skoraj dotekniti niso upali. Toda ne prosijo zase, za svoje potrebe; kaj jim je mar denar, oni iščejo nevmerjočih duš ! Iz ljubezni do teh so zapustili vse, kar jim je bilo drago na svetu. Gorečnost za njih zveličanje jim potiska pero v roko, da bi poprosili svoje rojake za podporo. Se mar duše z denarjem kupujejo ? Da, prav z denarjem ! Ce tudi vrednost ene same presega vse bogastvo sveta, jo na Kitajskem lehko dobiš za par kronic in še telesce po verhu. Kako to ? vprašaš. Ker pagani ne poznajo njene vrednosti. To vemo le mi, ker je le nam ;znano, da je človek po božji podobi vstvar-jen, vstvarjen za nebesa; naj bo kruljev, gluh, slep ali ka- kerkoli nadložen. Kerščanska mati zato ljubi svojega otroka,, naj bo tak ali tak. Ne tako paganska mati. Ako se ji rodi otrok s kako napako, ali se ji ne dopade, ga, meni nič tebi nič, verže na gnoj, ali na cesto, ali kam drugam. Tam umirajo vbogi otročiči od lakote, če jih že prej ne rešijo psi ali druge živali, ki pridejo do njih. Neketere delajo še bolj neusmiljeno. Na telesca otročičev privezujejo nekake verste buče pa jih mečejo v vodo. Seveda ne vtonejo, ker jih buče derže na poveršju. Gotovo kriče in vpijejo, kar morejo, pa kaj pomaga! Nečloveška mati stoji na bregu in mirno gleda, kako se njen otrok bori sč smertjo. Ko utihne njegov glas se verne domov, kaker bi se ne bilo nič zgodilo. Vi morebiti zmajujete z ramami. Tudi mi bi ne verjeli, ke bi nam pravil kak domišljav pisavec. Ali če nam sporočajo misjo-narji, ki so pripravljeni za resnico vmreti, smemo verjeti. Pa ne mislite, da so taki slučaji redki, kaker pri nas. To je tam vsakedanja reč. Ako bi hoteli časopisi o tem poročati, bi jih moralo biti več nalašč za to. Res je dal kitajski cesar -postavo proti temu, pa je le na papirju. Po deželi niti ne vedo za njo in keteri vedo, se je ne derže. čemu ? Boga ne poznajo, cesar je daleč. Tisti, ki bi morali gledati, da bi se spolnjevala, jo sami prelamljajo. In tako morajo misjonarji s kervavečim sercem gledati, kako gre leto za letom tisoče in tisoče nedolžnih žertev na oni svet, kjer jim je zakrito obličje neskončno lepega Boga, keteremu bi lehko mej angeljskimi trumami večno prepevali: Slava! Da, lehko bi se to zgodilo, da bi misjonarji imeli sredstva, denar. Toliko ima menda vsak človek pameti, da bo za kako stvar rajši kaj vzel, kaker da bi jo zastonj proč vergel. Tudi Kitajec je toliko razumen. Če je kje v bližini kaka misjonska postaja, paganski stariši hitro zvedo, da misjonar sprejema otročiče, keterih oni ne marajo. In neso mu jih, češ, dobro je, ako nam kaj da za nje. Seveda jim on rad odšteje tistih par kronic v kitajskem denarju; samo če jih ima. Ali če jih nima ? O kako težko mu mora biti pri sercu! Zapustil je svoje drage, zapustil domovino in šel iskat nevmerjočih duš. Pravil je, da bo srečen, ako bo le eno rešil. Zdaj mu jih prinašajo na prodaj za mali denar. Pa še ta mlada serca, ki so tako sprejemljiva za ker-ščanske resnice, ketere bi lehko nagnil kamer bi hotel! Ve tudi, kaj se bo ž njimi zgodilo, ako jih ne vzame. Toda, kako jili bo vzel, ako nima, da bi jih plačal? Oh, to boli! (Dalje prih.) f§v. Jxi£ofaj in njega češčenje. p. A. M. 1. Poglavje. Življenje in delovanje sv Nikolaja. (Konec tega poglavja.). Komaj je bilo prestano kervavo preganjanje, že so napadli drugi sovražniki sv. cerkev. Pa tudi v boju s temi je bil sv. Nikolaj na svojem mestu. Serčno se je boril za pravo vero. Nastopilo je bilo namreč silno krivoverstvo, ter skoraj celi svet preplavilo. Začetnik mu je bil nesrečni duhovnik Arij in po njem se imenuje ta kriva vera arijanizem. Njegova zmota je bila zoper glavni in temeljni nauk kerščanstva, namreč zoper božjo natoro Kristusovo in s tem tudi zoper skrivnost presv. Trojice. Arij je učil, da Sin božji ni enega bitja z Očetom, temuč stvar, čeravno perva in naj imenitniša stvar. Arij je bil zato leta 321 v Aleksandriji iz cerkve izobčen; vender je svoj nauk zelo razširil, celo s pomočjo pesmi, ki jih je zlagal. Leta 325 se je zbralo 318 škofov na pervem vesoljnem cerkvenem zboru v Niceji in tamkaj je bila Arijeva kriva vera slovesno zaveržena. Na tem cerkvenem zboru, je bil tudi naš sv. Nikolaj, ki se je posebno goreče potegoval za božanstvo Kristusovo in čast Matere Božje. Njegova gorečnostjo šla tako daleč, da je nekemu krivovercu, ki je v svojem govoru blatil in zaničeval Marijo, očitno dal krepko zaušnico. Seveda drugi škofje niso bili zadovoljni s to prenagljenostjo, vender smemo svetnika izgovarjati; . ta dogodek nam kaže le njegovo veliko vnemo za pravo vero in čast Marijino. Iz poznejših let njegovega vladanja mirske škofije naj omenimo le še to : Kaker je on sam za se živel sveto in ostro, kaker je bil do dobrih in vbogih sama dobrota in prijaznost, tako je bil oster in strašan vsem hudobnim in brezbožnim. Strahu pred ljudmi on ni poznal; razkril in kaznoval je krivico, kjer je le mogel. Neki sodnik, Evstaliij po imenu, je iz vmazane dobičkoželjnosti in pohlepnosti po denarju tri nedolžne meščane krivično obsodil k smerti. Vže so jih peljali na mesto, kjer so imeli vmreti; rabelj seje pripravljal, da izverši svojo službo ; kar pride sv. škof, iz-terga rabeljnu meč iz rok, ter z ostrimi besedami očita sodniku krivico, žugajoč, da ga bo tožil pri cesarju. Sodnik prestrašen pade pred svetega škofa, prosi odpuščanja in obljubi poboljšanje. Tako je sv. Nikolaj rešil nedolžne. Pi’i neki drugi priliki je Bog celo s čudežem poplačal in podperl svetnika v njegovi gorečnosti za rešitev po nedolžnem obsojenih. Neki poveljnik cesarske telesne straže je po krivem zatožil izdajstva tri stotnike, po imenu Rapocijana, Urza in Herpflida. Cesar, ki je poveljniku zaupal in verjel, je vse tri k smerti obsodil. Nobene rešitve ni bilo od ljudi pričakovati in upati. Trije vbogi nedolžni jetniki pa so se spomnili svetega škofa mirskega, ki je bil že marisiketerega nedolžnega rešil, in goreče so prosili Boga, naj se jih usmili. In glej, v spanju je imel cesar te čudne sanje: Prikazal se mu je častitljiv starček v škofovski obleki; bil je to sv. škof mirski, ki je bil več sto ur od cesarja oddaljen ; žugal je cesarju s palico. Cesar se ves prestrašen zbudi ter se berž spomni, da je prenaglo izrekel smertno obsodbo. Vso zadevo vkaže še enkrat natančno preiskati in pri tej preiskavi se je dognala popolna nedolžnost treh obsojencev. Precej so jih izpustili iz ječe. Cesar sam pa jim je povedal da imajo za svojo rešitev zahvaliti le škofa mirskega, ke-teremu so se v molitvi priporočili. Še več drugih čudovitih dogodkov se je pripovedovalo že ob časa, ko j.e svetnik še iivel. Tako je on od mertvih obudil tri mlade dijake, ki jih je bil iz roparskega namena vmoril neki brezbožen kerčmar pri keterem so prenočili. V spomin na ta čudež vidimo včasih naslikanega sv. Nikolaja, ki ima pred seboj tri o-tročiče v veliki banji; najberž zato, ker je bil brezbožni kerčmar tista tri mertva telesa v taki posodi skril. O čudežih, ki so se zgodili na priprošnjo sv. Nikolaja po njegovi smerti, bomo pozneje kaj povedali. Pri vsem svojem nevtrudljivem delovanju in velikih nadlogah je dosegel sv. škof vender visoko starost Ko je •čutil, da se mu bliža smert, se je poslovil od svoje škofije ter se vernil zopet v tisti samostan, kjer je bil vže kot mladenič nekaj časa preživel. Tam se je z največo pobožnostjo pripravljal za srečno smert in neki petek 6. decembra 1. 352 je viherl, ob času, ko je vladal v Rimu papež Julij I. Truplo svetnika so pripeljali v njegovo prejšnjo škofijsko cerkev v Miri, kjer je počivalo do leta 1087. To leto so prenesli njegove sv. ostanke, kar bomo natančneje še popisali. Pripoveduje se,da je marmornata rakev, v keteri je bilo shranjeno sv. truplo, precej pričela iz sebe dajati neko zdravilno olje. Ko so pa nekedaj nekega mirskega škofa, enega naslednikov sv. Nikolaja, po krivici se škofijskega sedeža pregnali, je ta čudovita prikazen precej nehala, za toliko časa, da so mu škofijo zopet izročili. ^priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo rajni udje III. reda skupščine troj iške: Marija Popič od Sv. Ane, Frančišek Kavčič iz Negove, Frančišek Tašner, Jera Firbas, Jera Cuš in Janez Lavrenčič od Sv. Urbana, Jera Soko od Sv. Antona, Marija Damiš od Sv. Marjete na Pesnici, Marija Ploj iz Kapele, Katarina Roškar od Sv. Boljfenka, Matija Dru-žovec od Sv. Trojice, AnaVeršič od Sv. Lovrenca, Elizabeta Zorman,j tudi od tam, Katarina Šeruga od Sv. Sebastjana na Ogerskem, Neža Šijanec, Neža Tomažič, Elizabeta Gun-gelj in Johana Vogrin od Sv, Jurija v Slov. gor., Barbara Poljanec od Sv. Ruperta ; rajni Frančišek Šraj v Železnikih, f 14. febr. t. 1. Dalje se priporočajo v pobožno molitev: M. R. v Č. za ponižnost in vdanost v voljo božjo ; neko dekle iz K. d. za ljubo zdravje; dva zakonska za mir in ljubezen mej seboj, za zdravje in srečo pri živini; neka tretjerednica priporoča moža svoje sestre, da bi prišel nazaj na pravo pot treznosti, in sina sestrinega, da bi se zapisal v Marijino družbo in ne bi posnemal svojega očeta v pijančevanju ; J. C., da bi vladal Duh božji nad njo in nad njeno družino, da bi se njen sin vernil na pravo pot zveličanja in bi prejel sv. obhajilo, ki ga ni že dve leti, da bi se njegovo serce omečilo in bi začel pobožniše živeti, priporoča tudi svojo hčerko, da bi prišla do sv. obhajila in da bi naredila srečen izpit ob koncu šoljskega leta v blager duši in telesu; Gregor Rant priporoča sebe in brata otroke in vse, za ketere je dolžan moliti, zlasti, da bi mu sv. Anton izprosil pomoč božjo v neki veliki stiski. ^afivafa za vsfišano moritev. 18. oktobra 1. 1. je bilo, ko sem proti večeru nekaj kruha vžil. Ali po neprevidnosti mi je ta kruh, preden sem ga povžil, padel na tla. Pri tem se je, sam ne vem, kaj prijelo tega kruha, ali kaj od lesa ali od stekla, in ko sem jedel, mi je to ostalo pred gerlom v ustih, tako da me je jako bolelo, čutil sem, da mi gre vedno bolj v meso. To je bilo tako hudo, da sem začel iz sebe metati. V tej veliki sili pokleknem pred Marijino podobo ter se prav goreče priporočim Materi božji in obljubim opraviti devetdnevnico, ako mo vsliši. Nato berž spet sč vso silo veržem iz sebe in tudi tista stvar se mi premakne v drugi kraj, da sem lahko prenašal in kmalu je bilo popolnoma dobro. V vsaki sili in potrebi so zatecimo torej k njej, ki je »tolažnica žalostnih.“ F. F. H. Nadalje naznanjajo svojo zahvalo: neka oseba v Idriji, ki se je v posebni zadevi obernila do duš v vicah, zanje molitev in nekaj sv. maš darovala in že drugič bila vsli-šana ter priporoča vsled obljube vsem prosečim enako pot; Terezija Gr. da je bila v smertni nevarnosti na čuden način rešena. Rimsko frančiškanski koledar za leto 1906. Mesec april j. 1. Ne(l. 5. postna, tiha ; Sv. Martina, d. m. 2. Pon. Sv. Frančišek Pavl. sp. 3. Tor. Sv. Benedikt Fil. sp. 1. r. P. O 4. Srd. Sv. Izidor, Skdf, c. uč. 5. Cet. Sv. Vincencij Terezij, sp. 6. Pet. Mati Božja 7 žal.; sv. Tomaž Tol., m. 1. r. 7. Sob. Zv. Marija Krescencija, d. 3. r. 16. Pnn veliko«.; sv.Rafaelj, arh. P. O. 17. Tor. vel. sv. Cirilj Jeruz. škof. 18. Srd. vel. zv. Andrej Hibern. sp. 1. r. 19. čet. veli zv. Konrad Askol. sp. 1. r. 20. Pet. vel. zv. Leopoljd GajiSki. sp. 1. r. 21. Sob. bela ; sv. Anzeljem, sk., č. uč. 8. ISed. cvetna; Zv. Julijan, sp. l. r. 9. Pon. Zv. Arhangelj, sp. 1. r. 10. Tor. Zv. Karelj Secijski, sp. 1. r. 11. Srd. Sv. Leon I. pap., c! uč. 12. čet. veliki ; zv. Angelj Klav. sp. 1 r. R. P. 13. Pet. veliki; sv. Hermenegiljd. m. 14. Sob. velika; sv. Justin, m. 15. Ned. velika; sv. Cirilj Aleks. Sk. R. P. V. O. 22. Ned. bela; sv. Soter in Kaj, m. 23. Pon. Zv. Egidij AsiSki, sp. 1. r. 24. Tor. Sv. Fidelij Sigm. m. kap. P. O. 25. Srd. Sv. Marka, evang. 26. čet. Mati Božja dobrega sVeta. 27. Pet. Zv. Jakob Ilirski, sp. 1. r. 28. Sob. Zv. Lukezij, sp. 3. r. P O. 29. Ned. 2. pov. n.; Božji grob. : sv. Peter, m. 30. Pon, Sv. Katarina Sijenska, d. P. O. pomeni popolnoma odpustek za vse v frančiškanskih in kap. cerkvah. P. O. « « - samo za ude svetovnega 3. reda R. P. « rimsko postajo s popolnoma odpustkom. V. O. « vesoljno odvezo s « « za svetovni 3. red. Kornelij a Lapide je po tem takem bolj za mojo ko za Vašo razlago. Pa, ke bi ne bil, ž Djim vender ne morete pobiti Alli olija, od koder je moj drugi, kaker pravite, »navidezni dokaz". Po moji pameti ta dokaz ni navidezen. Pomislite malo! Allioli je brez dvojbe poznal Kornelija in pač tudi druge poglavitne sta-riše eksegete, za Pavlova pisma zlasti Estija, keterega komentar, dasi ima tudi slabost svojega časa, omahljivost, vender pravijo, kaker je bilo omenjeno, da presega Kornelijevega. Kaker vsako znanstvo, tako tudi svetopisemska eksegeza napreduje, in kaker ni mogoče kakega modernega astronoma pobijati se sklicevanjem na slavnega starega Kopernika, prav takb ni mogoče zavračati Alliolija s Kornelijem a Lapide. Po tem ko se je Allioli nasproti neodločoosti Kornelijevi odločil za „iu quo inebriari", se pač ne kaže več vračati v staro pomiš'javost, še meuj pa se potezati za „in quo viuo“, kar se jo očitno že Korneliju menj verjetno zdelo. Sicer pa, ali mislite, da bi Vi kaj pridobili za svojo razlago z „in quo viuo“ ? Nič! Priča Vam bodi poglavitui ekeseget prav Vašega reda, P. Bernardinim a Piconio, v svojem znamenitem delu: pEpistolarum B. Pauli triplex expositio, Parisiis 1703“, in pozneje še večkrat natisnjenem, kjer piše o našem tekstu : ?Hoe in quo referri potest ad vinum, vel ad inebriari; si ad vinum referratur, debet intelligi immoderatč sumptum; sicque erit idem ac inebriari11. Prav je torej prestavil Allioli „in quo est luxuria“ : „woriu Aussclnveifung ltegt" in prav je to razložil v opombi: „Die Trun-kenlmit bat Uppigkeit im Gefulge itd.“. In ne prezrite, da je Alliol jevo prestavo in razlago svetega pisma mnogo nemških in avstrij kili šk fov poterdilo; kaker veste, ima celo po terjanje aposio j-krga sedtža. Kompetentni sodniki torej v njegovi prestavi in razlagi našega stavka niso našli zmote. Vi ste pisali, da Alliobjeva razlaga »prav nič ne razlaga, kam se relativum nanaša11, ker nejberž niste imeli pred seboj nemškega teksta. Iz tega bi se bili lebko beiž prepričali, da mu ni bilo treba posebej razlagati, kam se relativum nanaša, k*r je to pokazal že v prestavi. K^ bi bil mislil, da se na vino, bi bil prestavil „in quo“ z .,'n welchem“ ali »in dem11, ker je pa sodil, da se na «inebriari“, je prevel „in quo“ z „worin“, kar se rabi, keder se relativni stavek nanaša na glagol. In s to Djegovo prestavo se popolnoma vjema njegova razlaga pod čerto. Da je Allioli s tem pravo zadel, potegujejo naposled tudi najuovejši nemški prestavljavci in razlagavci, tako n. pr. Wein-hart (Das Neue Testament, Freiburg, Herder); tudi on je prestavil kaker Allioli: „Und berauschet euch nirlit mit Wein, Wurin Aus-scbweifung liegt11 in razlaga: „Die Truiikenheit fiihrt zu allen Arten der Ausschvveifung und Scbwelgetei“. Celo najuovejši protestantski ekseget Erich Haupt se v tem ne loči od katoliških. On piše v svojem obširnem k mentaru (Der Epheserbrief, Gottiu-gen 1903) naravnost: „iv