174 Mihejev: Kako prezimujejo metulji ? sredi jeseni, preneha gosenica redno, skoraj vedemo le kopinjevega prelca (Bombixrubi) bi lahko dejali — neprenehoma zreti; le in debeloglavca (CarterocephalusPalaemon), tuintam kaj malega ugrizne; sploh postane pri katerih pa prezimuje gosenica popol- nekako lena in se očividno krči. Polagoma noma dorasla in se zabubi še-le spomladi si napravi površen zapredek ali pa se zarije potem, ponajveč kar v prezimovališču. v zvit list, v skorjo, v razpoke ter v mah Gosenice prezimujejo navadno posamično. na rastlinah ali pa zleze, oziroma se spusti Nekatere vrste si napravijo nekako umetno po nitki na tla, kjer si najde v listju, v mahu ležišče in zavetišče, deloma tako, da zvijo ali v kaki luknji varen in skrit kotiček. Tu kak list, ki jim daje obrambo proti burji, sčasoma nekako otrpne in ostane taka celo snegu in sovražnikom, deloma tudi tako, zimo. Ako pa je zima mila, in Če imamo da si napravijo iz nitk nekak zapredek. Tako nekaj časa par stopinj toplote, se ožive tudi n. pr. gosenica velikega zimorodka (Lime- gosenice, da, nekatere prilezejo celo iz svojih nitis populi) ogloje pero posredi, ga zvije skrivališč in glodajo pomalem velo perje umetno in trdno skupaj kakor v smodko ali osušene rastline. Ko se pa vreme iz- in prezimi v njem tako, da gleda le konec premeni, se zopet umaknejo v varna zavetja, zadka iz odprte cevi, dočim si napravi na ako jih — kar se cesto zgodi — ne pre- primer gosenica temno-modrega ledeničarja hitita in ne uničita naenkrat nastala ostra (Limenitis Camilla) močan zapredek v kaki burja in mraz. To opažamo zlasti pri onih drevesni rogovili. vrstah, pri katerih gosenice glede hrane Pri drugih vrstah zopet prezimujejo go- niso baš izbirčne, marveč objedajo razne senice skupno, naredivši si skupen zapredek rastline (polifagi), dočim pri onih vrstah, med listjem ali v mahu. Spomladi pa gose- pri katerih se hranijo gosenice le z eno niče teh vrst ne ostanejo več dolgo skupaj, samo, oziroma z gotovo rastlino (monofagi) temuč se kmalu razidejo ter žive in se tudi in so torej bolj občutljive, iste redno celo zabubijo posamično. V pregledu spodaj so zimo prebijejo brez vsake hrane v svojih te vrste označene z *. zavetiščih. Le-te se tudi spomladi dolgo Večinoma prezimijo gosenice samo en- časa ne prikažejo, dočim gosenice polifagov, krat, to je, prebijejo samo eno zimo na h katerim spadajo izvečine vse vrste, ki se popisani način in se potem spomladi dalje hranijo z nižjimi rastlinami, že v prvih po- razvijajo in končno zabubijo. Omenili pa mladanskih dneh redno lahko opazimo. smo že začetkoma, da imamo nekaj vrst, Večinoma prezimujejo poldorasle gose- pri katerih gosenice redno ali pa tudi le niče; le pri onih vrstah, pri katerih polagajo izjemoma dvakrat prezimijo; to so, kakor samice jajčka bolj pozno v jeseni, in se iz navedenega lahko izvajamo, one vrste, vendar še pred zimo izvale gosenčice, pre- pri katerih traja doba gosenice do popol- zimujejo le-te prav majhne, nekatere celo nega razvoja več nego deset mesecev. Te preden so se prvikrat levile. Kot izjemi na- vrste smo niže v pregledu zaznamovali z **. (Konec.)