W Dru^a izdaja. Štev. 13. "V X-5-a.T3lja.3aJ., 25. 5-a.3a.i5a 1890. XJet3ailc III. Državni jezik. Pred štirimi leti je nemška levica Dunajskega državnega zbora po poslancu Scharschmidu predložda načrt o jezikovni jednakopravnosti, pravilniše, nejednakoprav-nosti. Ta načrt je hotel vtihotapiti nemščino kot državni jezik. Takrat je bil čas, da bi bila državnozborska desnica predložila nasprotni načrt, po katerem naj bi se bila izvršila narodna jednakopravnost, kakor jo zahteva logika XIX. člena državnih zakonov. To se pa ni zgodilo, in sedaj je stvar še bolj zamotana, nego ke-daj, in to kljubu nameri, spraviti narode, kakor se je to pričelo na Češkem. Dr. Rieger, ki je takrat zavračal nemško levico, ko je zahtevala nemščino za armado daleč na spodej, ima sedaj mnogo veče težave, ravno zaradi tega, ker se je držal zvez, katere so zabranjevale izvršbo narodne jednakopravnosti. Dr. Rieger vidi, kako preglavico mu delajo Nemci že samo zaradi tega, da je prisiljen zahtevati za češko kraljestvo v češkem ozemlju češčino pri sodnijah ne samo kot zunanji, ampak tudi kot notranji jezik. Dr. Rieger je to zadevo te dni omenil pred cesarjem samim, ko je presvetli vladar govoril s pojedinimi člani avstrijske delegacije. Dr. Rieger je rekel, po telegrafskih poročilih, cesarja: „Ni potreba, da bi se spravljali državni interesi v nevarnost, ako se po-števajo razmere po zgleda v Galiciji, južnem Tirolskem in v Dalmaciji, ne da bi bil, kakor uči skušnja, državni interes v nevarnosti." Kar je omenil dr. Rieger, je dejanska resnica, in ako bi se bil ozrl na Ogersko, bi bil zajedno omenil, da celokupni državni interes ne trpi tudi zaradi tega ne, da so uvedli Madjari svoj kot državni jezik, in da je tudi hrvaščina uvedena kot notranji jezik na Hrvaškem. Po takem ne trpi državni interes, da, je poljščina, hrvaščina, madjarščina in italijanščina poleg nemščine tudi službeni, torej v nekem pogleda, državni jezik. Kljubu tem dejstvom, katera so provzročili liberalni Nemci s tem, da so pospeševali razkrojenje cesarstva na dve polovici, torej vstvarjenje madjarščine, oziroma hr- vaščine kot državnih ali vsaj notranjih jezikov, potem da so Poljakom in Italijanom oni sami privolili njih jezike kot službene ali notranje jezike, kljubu temu ravno ti liberalni Nemci proglašajo sedaj nemščino kot državni jezik, kot državno neizogibno potrebo, ko gre za izvršbo narodne jednakopravnosti za Čehe češkega kraljestva v zmislu, da bi bila češčina tudi notranji jezik za češko ozemlje. Ako bi bila nemščina zares potrebna, neizogibno potrebna kot notranji jt-zik za Čehe. bi morala dosledno isto potrebo kazati tudi za Madjare, Hrvate, Poljake in Italijane. Ako bi bila nemščina zares neizogibna državna potreba, morali f»i isti liberalni Nemci prvi skrbeti, da se prizna in uvede nemščina kot državni jezik tudi na Ogprskem, Hrvaškem, Poljskem in tam, kjer rabijo Italijani svoj jezik tudi kot službeni jezik. Vsega tega pa ne zapazimo pri liberalnih Nemcih; nasprotno, oni podpirajo na prvem mestu politiko Madjarov, Italijanov in, ko bi šlo, podpirali bi zopet tudi Poljake; torej podpirajo tudi jezik dotičnih narodov kot službeni jezik. Da, Galicijo in Dalmacijo hočejo izbacniti iz zveze kraljestev in dežel, zastopanih sedaj v Dunajskem državnem zboru. Dokler torej liberalni Nemci ne odstranijo takih nasprotij in protislovij, jim tudi Avstrijski Slovani ne bodo verovali, da bi bili oni v resnici preverjeni o neizogibni potrebi nemščine kot državnega, torej tudi notranjega jezika pri uradih in sodiščih. Na teh očitnih protislovjih se po takem porušijo težnje liberalnih Nemcev. In celo, ko bi se odstranil duvalizem, ko bi se napravil n. pr. tak status, kakoršen je bil začasno za Bachove diktature, bi liberalni Nemci ne mogli dokazati, da je nemščina kot državni jezik neizogibna potreba. Proti takim dokazom bi govorile skušnje od leta 1867. do današnjega dne, ko se rabijo navedeni jeziki tudi kot notranji, da ne rečemo kot državni jeziki. Bachu očitajo, da je bil hud centralist, germanizator; a kljubu temu ga ne morejo pohvaliti, da bi bil uvedel on nemščino kot državni jezik. On, kot ženijalen državnik bi tega 25 gotovo ne bil zamudil, ako bi bil pošteval nemščino kot neizogibno potreben državni jezik. Naopak; ravno o Bachu je znano, da je bil začel dejanski izvrševati narodno avtonomijo sosebno na Ogerskem, torej podeljevati pojedinim jezikom tudi značaj državnih ali, pohlevniše, notranjih jezikov. Sicer pa, tudi ako ne gledamo na podeljeno in sedaj veljavno, pod naj višini zaščitom varovano ustavo, bi bilo jako čudno, da bi večina narodov kar brezuslovno priznavala kak jezik kot državni jezik, ki ni jezik te večine; že sami Slovani so velika večina nasproti liberalnim Nemcem in tudi vsem Nemcem skupno, ki bivajo v Avstro - Ogerski. Zraven Slovanov je pa še več milijonov Madjarov, Romunov in nekaj stotisoč Italijanov. Z vsemi temi narodi bi se morali Nemci poprej sporazumeti, dogovoriti, predno bi oni sprejeli nemščino kot državni jezik. Kar pa je dandanes merodavno, je ustava avstrijska, katera ne govori v nobenem svojih osnovnih členov o državnem jeziku. Pač pa obseza ista ustava člen XIX. osnovanih zakonov, ki zagotavlja vsakemu pojedinemu narodu varovanje in gojenje lastne narodnosti poleg lastnega jezika. V tem členu je zagotovljeno, da ima jezik vsakega naroda jednako pravo v šoli, uradu in javnem življenju. Ta člen izrecno varuje vsak narod tega, da bi se silil učiti poleg svojega še kakega drugega jezika. Dr. Rieger se je izrazil nasproti presvetlemu vladarju v omenjenem pogovoru, da bi bilo dobro, ko bi se skrbelo, da bi se učenci srednjih šol učili ali prisilili učiti poleg maternega, tudi drugega deželnega jezika. Njegovo Veličanstvo je pa odgovoril, da bi bilo to sicer vredno želeti, kolikor bi bilo to dovoljeno po ustavi. S tem odgovorom z najviše strani je povedano, kar je izrečeno dejanski v ustavi. V ustavi v 3. odstavku XIX. ali narodnostnega člena je izrecno prepovedano, da bi se kdo silil učiti se poleg maternega tudi drugega deželnega jezika. Ustava torej ne more nikogar prisiliti, da bi se učil poleg maternega tudi drugega jezika; to velja pa za vse narode, torej za Cehe, kakor za Nemce, za Nemce, kakor za Cehe. Po takem je stvar jasna in z nova potrjena z najviše strani, da ustava ne more prisiliti nikogar, da bi se učil poleg maternega tudi še drugega deželnega jezika. Vse, kar je možno doseči, more se zgoditi jedino potom razuma, potom sporazumljenja med narodi. Ako se Nemci češkega kraljestva nočejo učiti če-ščine, drže se oni strogo ustave, in sicer, kakor rečeno, odstavka 3. člena XIX. Torej tudi Cehi niso prisiljeni učiti se drugih jezikov poleg maternega jezika. Ako je ustava taka, je ne more porušiti tudi nobena naredba, ker naredbe se morajo ravnati po ustavi. Ustava tudi ne razločuje med zunanjim in notranjim jezikom. Odstavek 2. čl. XIX. zagotavlja izrecno jednako-pravnost vseh v kaki deželi običajnih jezikov v šoli, uradu in v javnem življenju. V javnem življenju se rabi jezik poleg šole v politiških m raznih uradih in pa pri sodiščih. Tu torej ni omejen kak jezik samo na občenje na zunaj, s strankami, ampak je vsak jezik jednako-praven tudi na znotraj, kot službeni jezik. V jeziku, kateri se rabi na zunaj, je občevati tudi na znotraj, torej od urada do urada. Ako bi ne imela jezikovna jednako-pravnost jednake veljave na zunaj in na znotraj, bila bi taka narodna jednakopravnost samo polovičarska, torej nevredna takega imena. Jezik, ki bi se ne smel rabiti na znotraj, bi se moral na znotraj umikati kakemu drugemu jeziku; to bi bilo poniževalno za jezik, ki bi se ne rabil jednako na znotraj , kakor na zunaj. Sledilo bi zajedno, da oni jezik, ki bi se rabil na znotraj, bi dobival prednost pred drugim jezikom. Take prednosti pa v ustavi ni, ker je izrečena in zagotovljena absolutna jednakopravnost jeziku vsake narodnosti, torej tudi za notranjo rabo ali za občenje od urada do urada. Ako po vsem tem zahtevajo Cehi češčino tudi kot notranji jezik v uradu in pri sodiščih, so oni popolnoma na ustavnem stališču. Čehi so se pregrešili proti ustavi drugod, namreč tam, kjer ¡-o dopustili ali dopuste, da bi se poleg češčine rabil tudi nemški jezik za čehe, v tem ko ustava ne dela Čehom nikake sile, da bi rabili oni nemščino poleg češčine. Kar zahteva ustava, da naj se rabi jeden in isti jezik v uradih na zunaj s strankami in na znotraj med uradi samimi, je zajedno primerno stvari sami. Kar se dogaja in razgovarja na zunaj med strankami, je vendar najprimerniše, da se zabeleži tudi v jeziku strank ter izvršuje v istem jeziku do viših instancij. Saj takim potom se izognejo najlaže vsakaterim pomotam in zmotam, ker se ni bati napačnega razumljenja, kakoršnemu se ni izogniti pri še tako ugodnem prevajanju. Ta resnica je jasna sama po sebi, ne da bi jo potrjevale tisočere skušnje odondot, kjer ni še uvedena jezikovna jednakopravnost v zmislu 2. odstavka čl. XIX. Vsiljevanje kakega drugega jezika kot državnega jezika pa ni samo protiustavno, ampak namerja narodno jednakopravnost naravnost uničiti v svojih konečnih posledicah. Ako bi se uvedel kak jezik kot državni jezik, bi morali oni, ki hočejo postati uradniki, učiti se ga. Kje? V šoli. V kateri? Morda na srednjih šolah, morda pa tudi že poprej. In kdo hoče postati uradnik? Začetnik, deček tega še ne ve; on mora še le pokazati svojo nadarjenost. Iiedaj se ta sposobnost razkrije ? Pri jednih prej, pri drugih pozneje. Da bi šli pa gotovo pot, sklepali bi, da je najboljše začeti že pri začetku, in tako bi nehote prišli do učenja državnega jezika že v začetnih ali osnovnih šolah. Ker bi ne bilo možno ločiti nadarjencev od slabih glavic, bi silili učiti poleg maternega jezika tudi državni jezik vso deco, vsaj vso mladino moškega spola. Tako bi postala že osnovna šola dvojezična, če ne še večjezična. Tako osnovo šol pa obsojujejo vsi narodi s peda-gogiškega stališča. Taka šola torej tudi ne bi mogla biti na korist državi, katera potrebuje pedagogiški izšolanih državljanov. Iz tega je razvidno, kako nevarne posledice bi imel kak jezik kot državni jezik, da molčimo o ustavi, ki govori izrecno proti takim posledicam. Resnica navedenih izvodov se kaže dejanski na Ogerskem, kjer prezirajo narodnostni člen nasproti nemadjarskim narodom. Početje na Ogerskem obsojujejo tudi tamošnji Nemci; a kar ne ugaja ondotnim Nemcem, ne more ugajati narodom, ki so zastopani v Dunajskem državnem zboru. Lehko je govoriti o državnem jeziku, o državnem interesu onim strankam, katere same govore isti jezik, ki ga hočejo uvesti kot državni jezik; za ostale narode je pa to vprašanje kardinal no vprašanje, ker seza globoko v vitalne, da, naravnost v vitalne interese vsakega naroda, jezik, katerega bi ne bil državni jezik. Predno bo torej možno samo govoriti zaresno o državnem jeziku, morajo se izvršiti druga uslovja. Narodi morajo doseči popolna uslovja za obstoj in razvoj narodnosti in jezika vsakega naroda posebe. Narodna jed-nakopravnost se ima poprej popolnoma izvršiti v zmislu čl. XIX. osnovnih zakonov, torej v zmislu narodne avtonomije. Poprej mora dobiti vsak narod svoj juristični organ, ki mu bo varoval in po narodnoavtonomnih zakonih razvijal in pospeševal narodnost in jezik. Potem še le bo možno razgovarjati se o državnem ali službenem jeziku. Službeni jezik ima in mora imeti svoje meje, te meje so zares potrebne, ker zahteva velikanskih žrtev od narodov. Nemška liberalna stranka sodi prelehkomi-selno, ako meni, da se narodi jednako lehkomiselno udajo za žrtve, kakoršne ona zahteva pod pretvezo državnih interesov. Ako bi bila ta stranka zares modra, zares rodoljubna v zmislu interesa nemškega naroda, bi najprej silila v izvršbo narodne jednakopravnosti. Potem bi nastopila z drugo logiko, ker bi mogla vsaj nekoliko govoriti o primernosti, ne pa o neizogibnosti kakega torej tudi nemškega kot službenega ali državnega jezika. Ta stranka bi morala po izvršbi narodne jednakopravnosti prigovarjati tudi Madjarom, da naj se vnamejo za skupni jezik, ako in kolikor je primeren, da se rabi daleč navzgorej. Poprej pa ne doseže nič, pač pa, ako možno, pomnoži nezaupnost nenemških narodov nasproti težnjam, ki jih razodeva Je preočitno. Naj pa nemško-liberalna stranka ostane pri svoji dosedanji taktiki, ali naj se zmodri, Slovani avstrijski se zavedajo pomena one ustave, katero je ustvarila ravno ista nemško-Jiberalna stranka, katera jo hoče sedaj prezirati in pokopati v najvažnejšem, v členu XIX. osnovnih zakonov. Te ustave se bodo Slovani strogo držali, in te ne poruši nobena nasprotna stranka, niti ko bi dobila tri četrtine zastopnikov za po-rušbo. Ustava je dana na najslovesniši način, in ji je zagotovljen najviši zaščit sedanjega vladarja po Njem samem in za Njegove naslednike, kakor je to izrecno izjavljeno v cesarskem diplomu od 20. oktobra 1860 in ponovljeno v patentu od 26. februvarja 1861. Ta zaščit je zagotovljen nespremenjeno v ustavi od 21. decembra 1867, (Nr. 141, R. G. B.), ki velja do današnjega dne. Pod tem zaščitom bodo Slovani borili se nadalje, dokler se jim ne izvrši narodna jednakopravnost v pravem zmislu torej neskrčeno. Slovani so torej na najtrdnejšem temelju ustave, ko jo branijo, da je ne porušijo oni, ki hočejo porušiti XIX. člen te ustave s tem, da se ustavljajo veljavi češkega in drugih jezikov tudi kot notranjih jezikov, in ki bi radi vsilili kot notranji jezik pojedinim narodom jezik, ki ni njih. Nobena zakonita moč zavednih narodov ne spravi s tega stališča, in kolikor trdniše bodo stali na tem stališču, poprej bo za-nje in za državo bolje, ker se napravi mir na podstavi ustave, to je z izvršbo narodne jednakopravnosti. 0 kritiki dr. Mahniča. u. K nasprotniškim razpravljanjem o nam očitanem razširjanju protestantskih načel. (Dalje.) Z nasprotniške strani navedeno mesto svetega pisma (Rom. XVI. 7) se nikakor ne more odnašati na žensko, ker govori ravno jedino o možkih (Andronicus in Sunius), imamo torej pravo misliti, da je tukaj tiskovna pomota, in da je mislil dr. Mahnič mesto Rom. XVI: 1 in 2, katero se glasi: „Priporoča vam Febo, našo sestro, katera je v službi cerkve, ki je v Kenhrejah, da jo sprejmete v Gospodu, kakor se spodobi svetim; in ji pomagate pri vsakem opravilu, pri katerem koli bo vas potrebovala, zakaj tudi ona je mnogim pomagala in tudi meni." Kako pride torej od tega mesta svetega pisma naš častiti gospod nasprotnik do misli, da je apostol Pavel Febo prišteval apostolom, mogel bi pojasniti jedino on, zlasti ko vemo, da se ni nikdo prišteval apostolom zaradi tega, ker je pomagal apostolom in drugim kristijanom (svetim); ko vemo, da so apostoli vse kristijane poštevali kot brate in sestre, in da zaznamovanje „pomočnik" ali „pomočnica" je po najmanj primerno, da bi razumevali pod istim apostola. V vrsto velikih čudnostij ali hudih neprikladnostij dr. Mahniča spada, ako pripisuje on prištevanje ženske k apostolom ravno svetemu Pavlu, kateri nalaga ženskam v cerkvi ali občini izrecno podanost, podložnost, pred vsem 25* pa molčanje in to utemeljuje celó opetovano ter naglasa posebe, kakor to dokazujejo brezdvombeno mesta svetega pisma I. Cor. XIV: 34, 35 in I. Tim. II: 11 do 15.i) Še očitniše se kaže ta nasprotniška neprikladnost v tem, da se apostol izraža razločno, kaj da umeva pod pomočnico občine, ko pravi I. Tim. V: 9, 10: „Vdova naj se izbere ne spod šestdeset let, katera je bila jednega moža žena in ima pričevanje dobrih del, ako je zredila otroke, ako je sprejemala popotne, ako je umivala noge svetim, ako je stregla revnim, ako si je prizadevala za vsako dobro delo." Kajti te besede apostolove, obsezajoče sposobnost pomočnice, ne dajejo dvomiti, da isti nikakor ni od njega priporočene sestre Febe prišteval apostolom, ampak dijakonisam. Dijakonise so imele namreč poleg streženja jetnikom in bolnikom nadzorovati tudi ženske pri bogoslužnih opravilih, oskrbovati slačenje in oblačenje ženskih krščencev in jednaka opravila; bilo jih je torej zlasti v večih mestih mnogo. V Konstantinopolu bilo jih je za patrijarha Ivana Krizostoma štirideset, med njimi mnogotere rojene iz naj-imenitniših rodovin; v tem ko je patrijarh Cirijak okolu leta 600 sezidal cerkev, ki stoji še dandanes kot mošeja, ter jo na čast svoje kot dijakonisa delujoče sestre imenoval dijakoniško cerkev. Dijakonis se spominjajo tudi koncilji, specijalno Tzulanski v kanonih 14, 40 in 48 ; nekatere iz njih imenovali so celó v pogledu na njih večo starost presbiteride ; vendar so se te kar odstranile z 11. kanonom Cone. Zaod. kot neosnovane v cerkvenem sporočilu. Sicer pa dijakonis, dasi so oskrbovale del dijakonom pripadajočih manj bistvenih opravil in so se ravno zategadel imenovale dijakonise, ni nikakor stav-ljati v vspored z dijakoni, tudi ne s subdijakoili, dà, niti s kleriki, ki so prijeli quatuor ordines minores; kajti pokladanje rok škofa, čegar so dijakonise takisto potrebovale za nastop svoje službe, poštevalo se je vedno le kot blagoslov (benedietio), kateri je dobro razločevati od zakramenta Ordinis. Vse to pa ne zavira našega častitega gospoda nasprotnika, ki se vede kot ekseget /.a-r' ¿<;oyry, pripisovati svetemu Pavlu, češ, da bi bil isti sestro Febo, katero je do cela razločno zaznamoval kot dijakoniso, in katera ni imela v hierarhiji niti najmanjše stopinje ter je ni mogla imeti, prišteval celó apostolom in torej nekako postavil na čelo hierarhije! ') Mesto 1 Cor. XIV: 34, 35 se glasi: „Žene naj v cerkvah molče; ni jim namreč dovoljeno govoriti, ampak podložne naj bodo, kakor veleva tudi zakon. Ako pa hočejo biti poučene v čem, naj vprašajo doma svoje može." Drugo mesto I Tim. II: 11—15 se glasi: „Žena naj se na tihem uči z vso pokornostjo, ne dovolim pa ženi, da bi ličila, tudi ne, da bi gospodovala nad možem, ampak tiha naj bo. Saj je bil Adam prvi vstvarjen, potlej Eva. In Adam ni bil zapeljan, ampak žena je bila zapeljana. Zveličana pa bo s po rojenj eni otrôk, ako ostane v veri in ljubezni, v posvečeniu z zdržljivostjo." Dr. Mahnič skuša sicer utemeljiti svoje čudno razlaganje mesta svetega pisma „Rom XVI." z zamišljenimi izreki svetih cerkvenih očetov in drugih eksegetov; vendar je tako previden, da ne sporoča ne teh cerkvenih očetov in eksegetov, ne njih izrekov. Zatorej moremo samo obžalovati, da naš častiti gospod nasprotnik vsebino skrivnih virov, iz katerih zajemlje, sebično pridržuje radovednemu svetu, namesto da bi te razsvetil s poročilom takih virov. No postavljati se nasproti nam ne sporočenim izrekom ne imenovanih cerkvenih očetov in eksegetov moremo mi ravno tako malo, kakor nasprot-niškim praznim z ničimur ne utemeljenim trditvam pri-devati kak pomen. Mi smo neveljavnost nasprotniških trditev dokazali s pomočjo virov, ki se ne dajo pobijati in imamo podanemu dotičnemu dokazu samo še dostaviti, da sosebno z nasprotniške strani navedeno mesto svetega pisma „Rom. XVI: 1" razumevajo katoliki v obče tako, kakor je umejemo mi. Ako se hoče naš častiti gospod nasprotnik preveriti o tem in zajedno o zmoti njegovega prečudnega umetja: naj se potrudi le nekoliko, da odpre že zgorej od nas navedeno, v Goriškem duhovnem semenišču rabljeno knjigo cerkvene zgodovine patra Vascotti-ja tom. I., pag. 88, in ondi najde naslednji stavek, ki ga razsveti popolnoma: „Praeter diaconos etiam diaconissas fuisse in primaeva Ecclesia, ex epistolis S. Pauli (Rom. c. 16: 1 et I. Timoth. c. 5) eruitur." Ravno tako napačna je nasprotniška misel, kakor da bi se v svetem pismu1) svečeniki in celo apostoli imenovali dijakoni, torej se zamenjavali s temi, kar nikakor ni. Grške besele „Stajtovsto" (ministro, strežem); „St«x,6vr,aa" „rW/.ovix.o;" (expeditus ad ministrandum, sposoben za stre-ženje) in se morejo sicer v gorenjem pomenu ra- biti ne samo za dijakone, ampak tudi za svečenike, škofe in apostole zaradi tega, ker so vsi, vsak v svojem področju prav posebe poklicani služiti jedni in isti sveti stvari.2) Ali izraz Siaaovoc ima poleg tega tndi specijalni pomen posebne stopinje v hierarhiji, in to je povod, da z besedo ^a/ovt/.ov (sacrarium) se zaznamuje sosebno v vstočni cerkvi oni oddelek cerkve, v katerem hranijo dijakoni svojemu varstvu izročene reči in vsled tega tudi ostajajo pogostoma v njem. Dvoji pomen besede „Sii/.ovo;" poštevajo vsi od katoliških avtoritet aprobovani prevodi svetega pisma, in, kakor se nam zdi, bila bi bila stvar našega častitega gospoda nasprotnika, pogledati v take prevode ter se preveriti, da v tekstih, ki jih navaja on, ne rabi se nikjer beseda „dijakon", ampak „sluga" ali „delavec", v tem ko bi bil našel tam, kjer je govor o dijakonih, jedino besedo „dijakon".3) To je zamudil ter se ima zahvaliti torej jedino svoji latinizatorski površnosti, ako meni, da je celo na najjasnejših mestih svetega pisma zasledil ne- ') I Cor. III: 5, II Cor. III: 6 in I Thes. III: 2. 2) Vide „Slov. Svet" št. 1 od 10. januvarja 1890, pag. 12, 13. s) I Tim. III: 8, 12. prave izraze o katerih doslej nihče ne ve kaj razun njega, ker ravno sam tava v zmotah ter razširja zmote, torej, kakor naravno, vidi povsod samo zmote. Da imenuje apostol Peter (I Petr. II: 25) Jezusa Krista samega „škofa" ali pravilniše „pastirja in škofa" naših duš in popolnoma v soglasju s tem na drugem mestu (1 Petr. V: 4) „nadpastirja", pač ni dvomil še nikdo. Da imenuje apostol Pavel Zveličarja, kakor trdi naš častiti gospod nasprotnik, v listu do Hebrejcev „apostola", je pravo samo toliko, kolikor ima tudi grška beseda „ A-ottoIo?" poleg v cerkvi navadno jej prideva-nega, tudi drugačne pomene, zlasti tudi pomen poslanca (legatus);x) zatorej čitamo v prevodih, potrjenih od katoliških avtoritet namestu Hebr. III: 1 besede: „ozrite se na Jezusa, Poslanca in velikega duhovna naše vere." Da pa je bil Zveličar poslan od Svojega nebeškega Očeta, je on sam opetovano zatrdil.2) Sicer pa bi ne b lo ničesar ugovarjati proti temu, ako bi naš častiti gospod nasprotnik dokazal nepravost prevodov in s tem zajedno, da imenuje sveti Pavel Boga in človeka dejanski v cerkveno najbolj rabljenem pomenu „apostola". Saj imenuje sveti Peter Jezusa Krista, kakor smo videli, jedenkrat „nadpastirja", drugikrat pa „pastirja in škofa naših duš" ; sveti Pavel pa „poslanca in velikega duhovna" (Hebr. 111: 1). Vrhu tega se imenuje Spasitelj še pogostomo veliki duhovnik in večen veliki duhovnik po načinu Melkisedeka. potem le veliki duhovnik in veliki duhovnik, ki je viši od nebes, veliki duhovnik, ki sedi na desnici prestola Veličestva, veliki duhovnik v pravem šotoru, ki ga je postavil gospod, ne pa človek, veliki duhovnik bodočih blag; tu pa tam tudi le svečenik ali večni svečenik po načinu Melkisedeka, kakor tudi lastnik stalnega svečeništva, jedenkrat pa kot veliki pastir, kakor se razvidi iz Pavlovega lista do Hebrejcev V: 5, 6, 10: VI: 20; Vil: 21, 24, 26; VIII: 1, 2; IX: 1 ; X: 21 in XIII: 20. Ker so torej apostoli bili škofje, da se po-števajo kot predniki škofov; vrhu tega v cerkvi Kristovi zaznamuje tudi izraz „veliki duhovnik" škofa, da, grški izraz „'Ap^ispso?" se rabi jednakomerno za velikega duhovnika in škofa, ne mogli bi mi, kakor rečeno, videti tudi v tem nikake neprikladnosti, ako bi bil sveti Pavel našega Zveličarja dejanski imenoval apostola v strogo-cerkvenem smislu. Da pa jedinorojeni Sin Božji, kakor je bilo prerokovano že v psalmih,2) je bil, je dejanski svečenik, ki je uvedel krščanstvu običajno nekrvavomašno daritev ter ostane za vse čase veliki duhovnik ('Ap/jeoiio;), ali škof (inimor:oc, Superintendens, nadzornik), zajedno nadpastir naših duš, s kratka nevidni poglavar svoje cerkve: o tem more dvomiti jedino latinizator, katolik nikdar! >) Tudi blizu sorodna beseda „i-o^-o/J" se podaje v slovenskem s „poslanstvo" ali v nemškem z „Absendung". 2) Ioann. XVII: 18 in XX: 21. 3) Ps. 110 : 4 ,,Ti si svečenik večno po načinu Melkisedeka". Katoliki imajo za popolnoma naravno, da apostol Pavel priporoča zaslužno pomočnico ali dijakoniso kristi-janom; mi se spodbujamo na krščanski ponižnosti istega apostola, ki se v svojih listih, kakor tudi drugi apostoli in svečeniki, neprestano postavlja kot slugo evangelija, nove zaveze in občine ali cerkve; mi verujemo apostoloma Petru in Pavlu, da naš Zveličar je bil, je in ostane večno poslanec svojega nebeškega Očeta, veliki duhovnik ali škof naših duš. Naš častiti gospod nasprotnik pa pripisuje apostolu Pavlu, da bi bil priporočeno pomočnico prišteval apostolom ter postavil apostole in svečenike ne jednako dijakonom kot služabnike evangelija, oziroma telesa Kristoveg», ampak kot dijakone, torej da bi bil zamenjal hierarhiške stopinje. Da, on gre še dalje, ko postavlja nauk apostolov Petra in Pavla, da je Zveličar poslanec svojega nebeškega Očeta, zajedno večni veliki duhovnik ali škof naših duš, kot čudnost, ako ne celo kot neprikladnost ali absurdnost.1) V zgorenji opomnji doslovno navedeno mesto iz nasprotniške kritike nas poučuje zajedno o nameri, katera vodi dr. Mahniča, in vsled katere porablja on vse, da bi po načinu vseh krivoverskih učiteljev provzročil dvomljenje ne samo o pravosti pojedinih važnih izrazov od svetega Duha navdahnenega svetega pisma, ampak da bi preiskoval celo katoliški dogma, ako ne efelo kazal kot neprikladnost ali absurdnost. On hoče ravno dokazati, češ, da pri teologiških razpravljanjih se ne morejo posebno poštevati izrazi svetega pisma, in v resnici ni njegova krivda, da se mu je to ponesrečilo tudi tukaj. Vsekakor se je pokazal tukaj zopet latinizatorja, kateri, sledeč svojim na pozemsko obrnenim namenom, ne po-mišlja se, škodovati avtoriteto ter katoliškemu veronauku v obče prizadejati hudih postranskih udarcev. Popolnoma takisto, kakor nasproti mestom, v brošuri navedenim iz svetega pisma, nastopa naš častiti gospod nasprotnik na pag. 1 sam: Ne obup govori tako, a vztrajnost, katera se tolaži : Da, slovanska vzajemnost dviga se počasu, pa dviga se vendar, ne nazaj, a naprej . . . Dvigala bi se hitreje, ako bi bilo laže oprostiti se od stare navade, navduševati se samo za kozarcem sladke kapljice, dejansko pa fletno molčati i brezskrbno čakati na bregu popotnega vetra! Božidar Tvorcov. P. S. To pismo je bilo že okončeno, ko so nam novine prinesle radostno vest, da namerjajo nekateri ruski i avstrijski slovanski voditelji prihodnjo jesen sklicati slovanski shod v Kijev, Belgrad ali Prago, da bi presodili splošno jednakost cirilskih pismen za vse SI ovan e i nek at ero zbližanje, vsaj literarno, vseh slovanskih narečij. Velika misel! a velike misli, kakor pravi Vauvenargues, prihajajo iz srca. Fiant, quae fieri negabam! Idem. Dopisi. V Trstu, 20. junija. Rodičev recept — kje si? povprašujejo se sedaj tržaško-okoličanski rodoljubi. Ali kakor so nam razmere znane doslej, ne dočakamo še tega; bivši namestnik, kakor se čuje, da ima tudi sedaj 26 največi vpliv pri najviših postavodavnih krogih. Kar je tukaj trezno mislečih ljudij vsakojake narodnosti, vsi priznavajo, da je treba tu odločnega, krepkega delovanja od vladne strani. Jednako se je izrazil tudi bogat dobro poznan Anglež ter pristavil, da je pač uže čas, da pride v Trst „guverner s sabljo" (general). — Dogodki na galeriji Tržaškega mestnega soveta so vam gotovo dobro znani, torej kaj tu več o njih govorite! Mestna dvorana Tržaška je kraj, kjer se blati vse, kar je slovanskega, kjer niso varni naši poslanci pred pestmi svojih lahon-skih kolegov. Pisec teh vrstic, kateri je bil prisoten jednej izmed najviharnejših s$j, premišljeval je gori na galeriji italijansko kulturo — preganjanja tu najstarejših prebivalcev — Slovencev. Blatjenje, nečuvani napadi in priimki našej narodnosti in našim narodnim poslancem so uže neznosni. Ali zadnjič je pokazalo tudi naše zavedno občinstvo, da je tu na svojih domačih tleh, ko se je v mestni dvorani na galeriji dovolj glasno potegnilo za našega poslanca Nabergoja. — Nad 1400 tržaških slovenskih očetov je prosilo za dovoljenje slovenske ljudske šole v mestu, in nekateri se čudijo, da ne moremo še do tega dospeti. V tem ko zahtevamo pravic v mestu, zaklela se je magistratna gospoda, nas vse poitalijančiti. Minuli mesec odprli so se zopet v Škednji italijanski razredi; jednako hočejo tudi v Barkovljah odpreti zopet nove ital. razrede. Zvestemu, mirnemu, cesarju udanemu okoličanskemu slovenskemu ljudstvu vsiljujejo najzagriz-nejše tujce za župane, ali pa domače renegate, kateri so slabši nego nekdanji turški janičarji. Ob času volitev vzplamti ta gomazen na dan ; vsi ti ljudje do zadnjega poljskega čuvaja hi delavca v magistratnej službi delajo na vse pretege po predpisu magistrata. — Barkovlje, to krasno selo, leži ob morju — kot jedino v tem obziru; sosebno radi tega so vrgli Laboni vse svoje sile nad narodne Barkovljane. Morje jih peče — morje v slovenskih narodnih rokah. Nepopisno jih skeli krepko Bar-kovljansko pevsko društvo „Adrija", in to najbolj radi imena. Rajši bi zapisali samega živega vraga nego „Adrijo" z J a", t. j. Adrija. Ko je to društvo naznanilo, da si napravi tablo nad svojimi prostori, rekli so gospodje na magistratu, sluteč, da bode napis v narodnih barvah, da se beseda „Adrija" ne sme zapisati v modrej barvi. To društvo je mislilo napraviti dne 1. junija veliko veselico, ter je to prijavilo magistratu uže mnogo dnij prej, nego je treba. No kaj si mislite; Magistrat je prepovedal veselico, čakajoč uprav zadnjega predvečera, iz nečuvanih vzrokov. Društvo vsled tega jako trpi, ker je imelo za nameravano veselico velike stroške. Tržaško-okoličanski mogotci naj bi priskočili na pomoč temu važnemu društvu — „Adriji" — ob obalih sinje Adrije. Pokažite magistratu Tržaškemu, da stojite tu še trdno in na lastnih tleh! „X". Pogled po slovanskem svetu. «) Slovenske dežele. ,.Slovanski Svet", 12. št. je bila zasežena zastran spisa „Poinladanje elegije"; sledi tu druga izdaja! Novo izvoljeni odbor „Matice Slovenske" se je v zadnji seji tako le konstituiral: Predsednik : Josip Marn; I. podpredsednik: Fran Leveč; II. podpredsednik: Peter Grasselli; blagajnik: Luka Robič; pregledovalec društvenih računov: dr. Jernej Zupanec; ključarja: Anton Kržič in Andrej Praprotnik; overovatelja sejnih zapisnikov: Ant. Bartel in Simon Rutar: pravdni zastopnik dr. Ivan Tavčar. Gospodarski odsek: dr. Hinko Dolenc, Peter Grasselli, dr. Anton Jarc, Luka Robič in dr. Ivan Tavčar; književni odsek: Ant. Bartel, Ant. Koblar, Anton Kržič, dr. Josip Lesar, Fran Leveč, Maks Pleteršnik, Simon Rutar, Ivan Šubic, Ivan Tomšič, Franc Wiesthaler, Anton Zupančič in Vilibald Zupančič. Na Koroškem pripravlja Slovence za deželnozborske volitve na shodih po raznih krajih novo „Katoliško-po-litično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. Na prvem shodu, pol ure od Celovca, se je zbralo nad sto posestnikov, pred katerimi so poučno govorili g. V. Legat, F. Haderlap in Fr. Dular. Predstavila sta se potem slovenska kandidata g. M. Štih, p. d. Šlemic, župan v Št. Janžu, in g. Tomo Koban, p. d. Smon, posestnik v Št. Kandolfu. Oba hočeta, ako bosta izvoljena, delovati po geslu: „za vero, domovino in cesarja". Volilni možje iz kmečkih občin bodo volili 20. avgusta t 1., meščani in kupčijska zbornica 25. avg., graščaki pa 30. avg. „Mir" priporoča rodoljubom, naj gredo od hiše do hiše, da se bodo volili tudi pravi volilci. Slovenci! piše „Mir", pomislite, da so nastopili za nas zelo resni časi: zdaj ie ne gre več samo za našo slovensko besedo in za naše pravice, zdaj gre že za naše življenje, za nas obstanek! Nemško društvo „Siidmark" in druga nemška gospoda so začeli kupovati naša kmetska posestva, da bi jih obesili svojim nemškim somišljenikom na vrat, nas Slovence pa čisto porinili iz dežele. Kedar zemlja ne bo več naša, potem v deželi tudi nobene pravice več nimamo! Ne udajmo se! Živela vzajemnost. Kresi na čast sv. Cirilu in Metodu! „Mir" od 25. jun. t. 1. ima z debelo tiskanimi črkami: „Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskim apostolom sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov". — Lani so priporočenega večera goreli kresovi po vsem Koroškem, kjer bivajo Slovenci. Letos bodo goreli, kakor se je nadejati, tudi po drugih deželah slovenskih. Slovenščina v šolah med koroškimi Slovenci. Deželni predsednik baron Schmidt-Zabierow je bil nedavno št. Jakobu (slovenski koroški občini), kjer je obiskal šolo in se osebno sam preveril, da se v šoli zanemarja slovenščina. O kazal je, kakor poroča „Mir", učitelju, naj se bolj ozira na slovenščino, in je obečal, da se bodo dali potrebni ukazi, da se uvede več slovenskega pouka. Nas to veseli, pristavlja „Mir", in upamo, da bo g. predsednik sam pazil na to, da se obljuba tudi resnično izvrši in da se bo potem spoštovala ves čas. V Podjunski dolini na Koroškem se je zbralo 15. jun. t. 1. na 2. volinem shodu slov. pol. društva nad 300 kmečkih posestnikov. Tu so govorili gg. V. Legat, Einspieler, Rous, F. Haderlap in č. g. Lene iz Tinj. Z navdušenjem je sprejel shod kot kandidata za dež. zbor g. Gr. Einspielerja in Fr. Muri-ja. — G. Rous je priporočal ustanovitev raznih hranilnic in posojilnic, da bi se ohranili kmetje sebi in narodu slovenskemu; jednako je poudarjal g. Lene poštevanje gospodarskih zadev; vsi govorniki pa so obširno in srečno govorili narodu na srce. Na tem shodu se je izrazila tudi želja, da bi se letos vršil glavni zbor družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem, in sicer ne v Celovcu, ampak ravno v Podjunski dolini pri „Miklavcu", kjer je kraj in prostor primeren za to. Preverjeni so rodoljubi, da bi zborovanje na tem mestu pripomoglo k obudi naroda mnogo. Družbo sv. Cirila in Metoda je testamentarno določil 9. jun. t. 1. v Celnici ob Muri umrli c. kr. polkovni zdravnik II. vrste dr. Lovro C u č e k za svojega dediča. Lepo darilo je s tem namenil ta izvrstni mož naši družbi in še lepši zgled v posnemanje vsem Slovencem. Ta zapuščina bo znašala čistega vsaj 3000 gld., če ne še več. „Triglav", slovensko akademično društvo v Gradcu, je dobil lastno zastavo, katero je slovesno razvil 1. jun. t. 1. v Središču na Štirskem. Kumica je bila pri tej slovesnosti gospa dr. Gršakova. Gospe, gospice, gospodje in razna društva so tekmovali, kako bi pokazali svojo naklonjenost vrlemu akademičnemu društvu. Blagohotnost so društvenikom izražali ob raznih trenotkih, s pozdravi, napitnicami in brzojavno. Kakor na Slovenskem, naprav-ljali so jim raznotero veselje tudi na poti v Varaždinu, kamor so bili napravili izlet iz Središča. Za društvo sta bila 1. in 2. dan jun. t. I. najlepša, najznamenitiša praznika, na katerih se je pokazalo očitno in sijajno, da „Triglav" uživa najblaža sočustva slovenskega rodoljubja. Ob tej priliki je izdalo društvo „Triglav" brošurico, kot „Spominske liste", ki rišejo ob kratkem zgodovino društveno in imenuje člane od začetka do 1. 1890. Društvo je imelo 7 častnih, 252 rednih in 24 podpornih udov; od 252 rednih članov je bilo 139 pravnikov, 56 modroslovcev 36 medicincev, 19 tehnikov in 2 bogo-slovca Iz „Triglava" je izšlo 33 doktorjev in sicer 16 pravnih, 13 med. in 4 filoz.; — od bivših društvenikov so 4 sodniki, 20 sod. pristavov, 7 auskultantov, 4 sodn. praktikantje, 4 okrajni komisarji; — 2 odvetnika, 17 odvet. konc., 9 belež., 9 belež. konc, 1 vseuč. prof., 32 srednje šols. prof., 12 inžen. in tehnikov, 2 kemika itd. 30 Triglavanov je že umrlo. — „Triglav" napravlja izlete v domovino; na lanskem Ormoškem izletu so on-dotne rodoljubke vzbudile misel za zastavo, katera je torej trajen spomenik zavednemu narodnemu duhu navdušenega slovenskega ženstva. Društvo ima tudi svojo knjižnico, v kateri je doslej 954 večine vezanih knjig in 156 številk muzikalij, poleg tega slovenske in še nekaj drugih časopisov. „Triglav", kakor pravi njegovo poročilo, je zastopal vedno slovensko idejo ter deloval v narodovo korist. „Da se je pa naše društvo tako lepo razcvitalo in se od dne do dne razvija krasneje, o tem gre brez dvojbe največa zasluga prvemu častnemu članu njegovemu, g. prof. dr. Greg. Kreku. On je pravi oče slovenskih dijakov v Gradcu. Njegova ognjena beseda je vspodbujala „Triglavane" na daljne delovanje . . . Dal Bog, da delujemo tudi za naprej po njegovem vzgledu!" Naj se ta želja izpolni! „Slovensko društvo" na Štajarskem je priporočilo slovenskim volilcem v kmečkih skupinah naslednje gospode: Jožef Jerman, Mihael Vošnjak, dr. Jož. Sernec, dr. Ivan Dečko, dr. Franc Radaj, Franc Robič, dr. Fr. Jurtela, dr. Jož. Šuc. Volitev je 27. jun. t. 1. b) Ostali slovanski svet. Cesar in češka sprava. Ko je cesar sprejel delegacije, je nagovoril vsakega delegata. Po poročilih, ki so došla do 9. jun., pogovarjal se je cesar nadalje z dr. Riegrom in pl. dr. Plenerjem. Riegru je rekel: „Imeli ste hude dneve!" Cesar je pohvalil govor Riegrov, ki ga je imel zadnjič v češkem deželnem zboru. Rieger je kazal na težave sprave; cesar pa je (po poročilu N. F. P.) odgovoril: „Češki narod je sedaj razščuvan, in sicer brez uzroka. Saj noče nihče napasti njegovih prav. Nadejati se moramo, da nastopi v narodu kmalu bolje spoznanje in da se poleže sedanja vznemirjenost." Ko je dr. Rieger pomajal z ramami, rekel je cesar: „Dogovor (Aus-gleich) se mora dognati pod vsakimi razmerami; pojde, mora iti." „Mora iti" ponovil je cesar s krepkim poudarkom. Pa tudi glede na pogajanje velikoposestnikov ustavoverne stranke zastran revizije volilnega reda, izrazil je cesar naiskrenišo željo, da naj se doseže spora-zumljenje, ki je nujno potrebno. No, N. F. P. že izrablja za nemško liberalno stranko in v obče za Nemce cesarjeve besede. Liberalno glavno glasilo podtika, češ, da notranji jezik češki ni nikjer v Dunajskih punktacijah omenjen, ergo bi bilo prelomljenje teh punktacij, ako bi se uvedel češki jezik kot službeni ali notranji jezik v sodnijah češkega ozemlja. Na to je odgovoriti, da tudi o nemškem kot državnem jeziku ni nikjer govora v Dunajskih punktacijah, in cesar ni rekel, da bi se samo Čehi morali udajati Nemcem, kakor bi oni zahtevali, ampak, ako so poročila resnična, je samo pov-darjal, da mora se sprava izvršiti. Iz tega pa sledi jednaka potreba za Nemce, kakor za Čehe, da se dogovore, in ker je cesar zatrdil, da češkemu narodu noče delati nikdo krivice, sledi iz tega, da tudi Nemci ne smejo delati krivice Čehom. Kakor pa poznajo Nemci svoje pravo, jednako je pozna tudi češki narod v celoti, in Nemci vendar ne bodo zahtevali za se drugega prava, nego Čehi. Ako Nemci zagovarjajo nemški kot državni jezik, hočejo biti v lastni stvari sami svoji sodniki. Za priznanje nemščine kot državnega jezika, zato je treba spremembe ustave, soglasje vseh narodov. Dokler tega ni, niti Cehi nimajo prava, udajati se, da bi se jim od nemške strani usilil nemški kot državni jezik. Ako izhajajo na Ogerskem, Poljskem, Tirolskem, v Dalmaciji ti brez njega, možno je to tudi na Češkem. Dr. Rieger, da bi dokazal zasluge Nemcev za narodno jednakopravnost v češkem kraljestvu, oziral se je v češko prošlost in na češko kulturo, rekši da Nemci so v tem in onem učili češki narod, zlasti tudi v obrt-niji. Kakor je Rieger sukal stvar, njegove trditve niso resnične, in bi utegnili Nemci sklicevati se na nje na škodo resnice in češke narodnosti. Zato pa razni listi zamerijo Riegru ter mu očitajo nevednost v češki zgodovini. „Kako nas imajo spoštovati drugi, pravi Vele-hradov dopisnik iz Prage, ko dr. Rieger tam govori sam, da Čehi dvanajstega in trinajstega stoletja niso umeli niti šivati, da, nimajoč čevljarjev, so hodili i po 26* zimi bosi, da niso poznali ne dletve, ne sekire, nimajoč tesarjev in zidarjev, so prebivali po ciganski v votlinah. Ali vprašamo dr. Riegra, kdo je zidal kapele sveto-kle-menske, katerih je v Cehah z dobe 10. in morda tudi 9. stoletja do 23 in na Moravi so doslej znane tri? — Olomuški „Selške Listy" trdijo tudi, da Rieger ni na stališču zgodovine kakor joje pisal Palacky. Starinarji ali arheologi nas uče, da so Slovani zidali mesta in pa bavili se s trgovino. Jednako se odločno obrača Olomuški „Pozor" proti Riegru z dokazi. V 10. stoletju so izdelovali na Češkem sukna, ki so bila v trgovini, kakor dandanes bankovci; to je dokaz, da so Cehi tkali doma; ako je počivala kneginja Ljubuša po svedoštvu Kosmana na vezenih blazinah, je bila pač ta umetnost znana na Češkem. Da je bila Praga v 10. stoletju iz kamenja zidano mesto, o tem svedočijo arabski popotopisatelji in ravno tako je rojstven kraj Vojtehov slovansko mesto po zgodovinskem svedoštvu, kakor star Boleslava, ki jo je sezidal Boleslav I. Znani umetnik Madl govoreč o starinskih spomenikih in specijalno o staroslovanskih stavbah ni zasledil, da bi ee bili češki predniki stavbarstva učdi od zapada; nasprotno, da se dokazati, da škof Pasavski je zidal po slovanskih vzorih. Zoubek in moravski zgodovinar Dudik navajajo celo vrsto obrtnij, katere so gojili v zadružnem življenju češki predniki, predno so prihruli nemški rokodelci med nje, ki jih je gnal Drang nach Osten med Čehe. Škof Zdik je poslal slovanska vezenja (štikanja) v Rim, katera so občudovali, in dokazano je, da so znali (Jehi tudi krasno vlivati rudo. Ako je trdil celo zgodovinar Schlösser že v 18. stoletju, da so se Nemci učili obrtnije od Slovanov, potem je težko umeti, kako je mogel Rieger nasprotno trditi v češkem deželnem zboru.....Obžalujemo, da je Rieger pozabil našo staroslovansko kulturo in postavil v češkem deželnem zboru naš narod, kot inferijoren glede na snovanje mest in obrti ter nas prisilil do izpovedi; „Bog nas obvaruj takih prijateljev, proti sovražnikom se bomo že sami varovali!" Dr. Riegei' v pogovoru s cesarjem. Nj. Veličanstvo je dr. Riegra zopet počastil pri delegacijskem obedu z daljšim nagovorom. „Pol." od 24. junija in drugi listi imajo o tem naslednjo brzojavko: Cesar je govoril tudi po današnjem delegacijskem obedu z delegati. Najpomen-ljivejše so bile njegove besede k dr. Riegru. «Jesar mu je rekel: „Da, imeli ste mnogo dela, ko ste šli v deželni zbor, v državni zbor in v delegacije." Dr. Rieger je odgovoril : „Želeti bi bilo, ko bi mogli uživati vsaj poletne počitnice. No gibanje, ki je na Češkem, nam tega do pusti popolnoma." Cesarje odgovoril: „Da, prebivalstvo na Češkem je samo po praznih frazah razburjeno brez potrebe." („Ja, die Bevölkerung in Böhmen ist durch lauter leeres Phrasenwerk unnütz aufgeregt.") Dr. Rieger je menil: Vendar bi bilo potrebno, da se zgodi od strani vlade, kar se more zgoditi, sosebno glede na notranji uradni jezik. Cesar reče: „V tem vprašanju je treba vedno imeti pred očmi državne interese." Dr. Rieger: „Ni po treba, da se spravljajo državni interesi v nevarnost, ako se poštevajo razmere po zgledu v Galiciji, ju žnem Tirolskem in Dalmaciji, ne da bi bil, kakor uči skušnja državni interes v nevarnosti." — Vladar je rekel: „Ne sme priti do tega, da bi se uradniki ne sposobili v nemškem jeziku." („Es darf nicht dahin kommen, dass die Beamten der deutschen Sprache nicht mächtig werden.") — Dr. Rieger: To bi bilo pač obžalovati, temu je treba odpomoči s primerno uravnavo srednjih šol in s primerno jezikovno učno metodo Na to stran bi bij a najboljša pot znani Clam-ov predlog, ki, ne da bi rušil člena XIX. državnih osnovnih zakonov, skrbi zato, da dijaki, ako jih izrecno ne oproste stariši, morajo naučiti se drugega deželnega jezika. — Cesar je opomnil konečno, da to bi bilo pač želeti, kolikor bi bilo dovoljeno po ustavi (inso-ferne es verfassungsmässig zulässig wäre"). Sad Staročehov je tudi v tem, da sedaj ne verujejo v merodavnih krogih niti njim, tudi kedar govore v zmislu naroda, po dejstvih. Staročeško glasilo je črnilo toliko časa Mladočehe, da teh ne poštevajo, tudi kedar se zlagajo s Staročehi v jednih in istih težnjah. Namesto da bi bili premišljevali, kako so jo zabredli, kako bi odločno postavili se s posebnim programom, soglasnim z ustavo, so kopičili dan na dan psujoče članke, z namenom. da bi osmešili in uničili Mladočehe. Sedaj jim morajo pomagati Mladočehi; pa j za tako stranko, ki noče sprevideti svojih načelnih napak, malo da ne že prepozno. Mladočehi morajo sedaj dokazovati, kaj pomenja ustava; to delo, kakor rečeno, so pa obtežili Staročehi. Stari grehi, sosebno od jesenskega staročeškega shoda od 1. 1888. se hudo maščujejo, ko so žalili Mladočehe, namesto da bi jih privadili k skupnemu delovanju. Sedaj ne ostane drugega, kakor spisati brošuro, katera utemelji program na podstavi narodne jednakopravnosti. Dokazi se morajo podati neoporečni; drugače ne bodo pomagali nikaki, še toliko izvrstni govori nič več. Torej s programom na dan z dokazi, ki jih ne spodbije nobena nasprotna argumentacija. Jakob Arbes, slavni češki pisatelj, sosebno znan po svojih „Romanetih" je dovršil 50. leto plodnega življenja „Umeleckä beseda" je posebe slavila njegovo rojstvo. Ta pisatelj je zajedno odličen rodoljub, jeklen značaj, ki je pretrpel rajši prosledovanja, nego da bi se udal po hlapčevsko. Celo življenje je posvetil trudu pisateljskemu ter ni nikdar hrepenel po kaki sinekuri. Njegova dela imajo stalno umetniško vrednost. Vychovatelna Olivovych v Praze. Gospod in gospa Oliva sta z listino z dne 11. jun. t. I. ob priliki za-rocitbe nadvoj vodinje Marije Valerije podarila dve hiši na Prikopih v Pragi, znani pod imenom „Bazarjev" v ta namen, da bi se užitki teh hiš po nju smrti obračali na vzgojo zanemarjenih in zapuščenih otrok, oziroma ubogih sirot. Ta dar znaša vrednosti kakega pol milijona. Praško mestno starešinstvo je velikodušni dar sprejelo; v hvaležni spomin se bo „Sirotči ulice" imenovala odslej „Ulice Olivova". Ustav se bo oskrboval v češkem jeziku. Gospod in gospa Oliva utegneta, kakor se razvidi iz j listine, pridati še druge zneske ali vrednost v isti namen. Slovanska stranka na Moravskem se je pokazala sedaj ob državnozborskih volitvah. Razvila je lasten program, ki hoče skrbeti za kmetijstvo in za slovansko mišljenje v narodu. Postavila je na čelo odlične može in v kmečkih skupinah svoje kandidate za deželni zbor. Ta preobrat na Moravskem je važen, naj si nova stranka prodere ali ne že to pot s svojimi kandidati. Program te stranke je silno važen tudi v pogledu na Slovence in slovenske narodnopolitiške razmere; zato ga sporočimo v glavnih potezah prilično tudi našim čitateljem. Skupni pastirski list avstrijskih škofov, podpisan tudi od škofov ruskih unijatov, dokazuje potrebo in pravo do konfesijonalne šole. Sklicuje se pri tem na XIV. člen državnih osnovnih zakonov, torej na oni člen, ki so ga nekateri višji pastirji, pasoči slovansko čredo, prezirali in pobijali, ko so se čehi, Slovenci in Hrvati potegovali za slovansko blagoslužbo, sklicujoč se ravno tudi na člen XIV, ki zagotavl:a vsem državljanom, ergo tudi narodnim skupinam teh državljanov svobodo vere in vesti. In pobijali so ta člen, zahtevali spremembe vere, ampak samo zameno obreda jedne in iste vere, jedne in iste katoliške cerkve, one cerkve, h kateri spadajo tudi ruski unijatski škofi, ki so se sedaj podpisali skupno na jeden in isti pastirski list, kakor škofje z latinskim obredom. 0 taktiki in pomenu tega skupnega pastirskega lista, kakor tudi o težnjah Slovanov z latinskim in grško-slo-vanskim obredom bomo še govorili v našem listu. Madjarski škofje in katolicizem. „Obzor" ima od 23. junija t. 1. dopis iz Rima, ki pravi med drugim: Spomnili ste že v svojem listu naredbo ogerskega ministra za bogočastje grofa Czakya glede dolžnosti prijave po katol. dušnem pastirju krščenja deteta dušnemu pastirju one vere, kojej ima pripadati krščeno dete. Zdi se mi, da ste i to omenili, da je ogerski episkopat v svojej Budimpeštanski konferenciji sklenil, da se to vprašanje predloži na razsodbo sv. stolice, a dotlej naj svečeništvo vrši ministersko naredbo. Zaradi tega je došel v Rim Jegarski nadškof Samassa. On je silil sv. stolico, da prizna in odobri ministersko naredbo. Razlogi so mu bdi bolj politiške nego verske narave. Dokazati je hotel, da je sedanje ministerstvo manje zlo od Tiszinega; ako se sv. stolica ne uda Czakyevi naredbi, pade to ministerstvo in Tisza pride zopet na prejšnje mesto. „Sami si utegnete misliti, pristavlja dopisnik, kako so se tu, v Rimu čudili, da, zastrmeli, čuvši, da škof katoliški zagovarja naredbo, koja in ultima linea izpodkopuje temelje katoliške obitelji in ženitbe. Sedaj so še se bolj uverili, kako gnjilo je stanje katoliške cerkve v Ogerski. Da sv. stolica ne privoli v ministersko naredbo, moglo se je videti že naprej. „Vredno je, da znate i to, ker se je v tem slučaju odkril duh mnogih madjarskih škofov, k o j i razpisujejo nagrade na razn arodj enj e nemadjarske dece; koji se hvalijo, da se slovaški mladeniči v njih zavodih pomadjarijo, i koji ne najdejo ni jedne besede za obsojenje trgovine z deco slovaško." Tak katolicizem, sklepa dopisnik, začel se je vtepati 1 v hrvaško svečeništvo. Kako je glede na Slovence in Hrvate v Istri, na Kranjskem bilo je že večkrat zabeleženo. f Ognjeslav Utiešenovič-Ostrožinski. Dne 8. rožnika zopet se je zmanjšalo število preporoditeljev hrvaške knjige — umrl je Ognjeslav Utiešenovič-Ostrožinski. Pokojnik si je s svojimi epskimi pesmami kakor: „Vila Ostrožinska", „Nedeljko", „Jeka od Balkana" in dr. pridobil lepo mesto med hrvaškimi književniki. — Napisal je tudi nekoliko spisov politiške vsebine ali v nemščini. — Pokojnik bil je c. in kr. svetnik in veliki župan (va-raždinski) v pokoju. — Kot župan ostavil je spomin blagega upravljanja svoje županije. — Naj v miru počiva! Milinovič, Barski biskup, vrnivši se iz Rima, prišel je bil v Cetinje, kjer, kakor poročajo, je naznanil knezu, da je v svoji misiji pri papežu uspel v pogledu rabljenja staroslovenskega jezika v liturgiji katoliških cerkva v v Črni Gori in pri predavanju veronauka katoliške mla-deži. Na podstavi tega se bodo veroznanske knjige za katolike v črni Gori odslej tiskale v staroslovenskem jeziku. Dubrovački arhiv. Ministerstvo notranjih del, kakor se javlja, je dovolilo profesorju v nautični šoli v Dubrovniku g. Jos. Gelčiču nagrado od 300 gld. skozi tri leta, da uredi Dubrovski arhiv in sestavi kazalo; za vzdrža- vanje prostora je odločeno od 60 do 100 gld. Tako bi se izpolnila želja, po besedah „Vienca", vseh ljubiteljev in raziskovalcev ne samo zgodovine Dubrovske, ampak tudi drugih južnoslavjanskih krajev, da se uredi in popiše ono obilo blago, ki ga krije Dubrovski arhiv. Gelčič je že poznan po delih na polju Dubrovske zgodovine, sedaj je izročil Dunajski akademiji znanosti razpravo o stareji Dubrovski državni in trgovinski zgodovini. Sedaj je v Dubrovniku tudi dr. Konst. Jireček, poznan po svojem spisu „Zgodovina Bolgarov", ki preiskuje za svoje študije Dubrovski arhiv. Republike Dubrovačke državni ustroj „O državnem ustrojstvu republike Dubrovačke" je čital 19. jun. t. 1. v jugoslovanski akademiji svojo razpravo dopisujoči član dr. Kosta Vojnovic. Republika je ostala slovanska celo tisočletje svojega obstanka; bila je bogata po trgovini in mornarici, po katerih je tekmovala z Benečani, z Genovo in Holandijo, vrhu tega je bila slavna na polju knjige in znanosti, kakor malo katero od najslavnejših italijanskih mest srednjega veka. V preiskovanju zgodovine te samostalne državice, ki je obsezala samo 450 □ milj, so viri, ki dajejo veliko posla državniku, zgodovinarju, pravniku in ekonomu. Zlasti proučavanje državnega in upravnega ustrojstva Dubrovnika more dati ključ, da se zaslede nekateri vzroki bujnega njegovega cveta ter podati dragocenih naukov še neiskušenim slavjanskim narodom. Vojnovic je prelistal listine od preko šestih vekov ter je tako zasnoval svojo razpravo „0 državnem ustrojstvu Dubrovačke republike". Dokazuje, kako je ta republika sicer posnela ustroj beneške republike, pa ga samostalno spremenila in utrdila za lastne potrebe. Ta ustroj je trajal tisoč let, a glavna podpora mu je bila moralna moč državljanov; gospodarji Dubrovnika so se vzgajali „na temelju vjere najtoplije, čudorednosti naj-strožije, bezograničene požrtvovavnosti, štedljivosti i jed-nostavnosti (preprostosti). Aristokracija in meščanstvo sta si razdelila svoja dela. Vzroki rasti in propada Poljske in Dubrovnika po Vojnoviču niso bili jednaki. Večna borba za življenje je obdržala Dubrovnik za tisoč let, ta borba je bila takorekoč vzrok, da je ostal jak, gotovo do svojega pada, ker vstvarja velike značaje, razvija vrline, a obratno, domačo vzgojo vsposobi na to borbo Ko ni bilo te vzgoje več ter so oni nevidni stebri popokali, bilo je dovolj prve zunanje prilike, jedne onih na stotine, s katerimi je znala republika zmagati neštevilnokrat, da se ne zruši. Zastonj so ostali skladni običaji v dobrem delu ljudstva in gotovo v celem narodu. Dubrovnik je dal veliki nauk, da kedar se moralno kvari narodni cvet, ona, kojo sedaj zovemo inteligencija, naj bi bil državni ustroj tudi najbolji, mora se izopačiti, ter propade i najbolji narod kljubu svojim vrlinam ? S temi besedami završuje poročilo „Obzor" o poučni razpravi Vonovičevi. „Deset let nemškega dela". Tako se imenuje spis nemškega Schulvereina, ki ima poučne podatke glede na stroške za delovanje na slovankih zemljah. Na Češko so potrosili največ svojega imetja; za češko kraljestvo je izdal Schulverein 977.425 gld., Moravo 315.404 gld., i Šlezko 92.715. To je dokaz, da namerjajo češko zemljo polagoma ponemčiti. Društvo je imelo dohodkov od 1. 1880 — 89 skupno 2,246.898 gld., izdalo pa je 1,969.781 i gld.. Krajnih odborov (skupin) ima društvo 1128, od teh v Čehah 500, na Moravi 152. Na občnem zboru v Linu so bili letos zastopani tudi zunanji Nemci, t. j. zunanja nemška šolska društva, ki oddajejo nemškemu Schulvereinu v Avstriji svojo denarno pomoč. Kako se hoče braniti slovenski ali tudi češki narod proti takim močem? Avstrijskih Nemcev je nad 8 milijonov, a potrebujejo denarne pomoči od zunanjih kulturnih in šolskih diuštev; kako naj se bojujejo pojedini narodiči slovanski nasproti kulturno zjedinjenemu nemškemu narodu? Nemške liberalne in nacijonalne stranke vedo, kaj delajo, ko agitujejo in ščujejo proti kulturnemu zjedinjenju Slovanov. Gorje narodom, ki nimajo o pravem času pravih in zadostnih zastopnikov! To gorje občutijo dandanes avstrijski slovanski narodi. Delegacije so se sešle 4. jun. v Budapešti. Skupni stroški za skupne zadeve cesarstva, kakor tudi za Bosno in Hercegovno so proračunjeni za leto 1891 na 1372 milijonov gld., ti stroški so v primeri s stroški za 1. 1890 veči za 3'6 mil. gld. Na kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru, spada za 1. 1891 skupno 66 281 mil. gld., na Ogersko pa 30.340 mil., za obe polovici torej 96 621 mil., gld.; ker ostalo, namreč 40 67 mil. gld. je proračunjeno da pride iz carine. Predsednik avstrijski delegaciji, ker je Smolka še bolehen, je letos knez Jurij Czartoryski, ogerski delegaciji pa grof Lud. Tisza. Czartoryski je poudarjal, da je treba vojaške zahteve poštevati z gospodarskega stališča, zato je želeti trajnega trdnega miru, ker le tako bo možno spraviti v soglasje vojaške potrebe z državnimi financami. Ludvig Tisza je o nagovoru na cesarja menil, da se kažejo simptomi, ki zahtevajo od vladne strani največe čuječ-nosti, takta in odločnosti, in če tudi se kaže, da se ohrani mir, naslanjati da se je na našo lastno moč. Cesar je odgovoril obema delegacijama, da ni ni-kake spremembe v občnem politiškem položenju od lanskega leta. „Prijazni odnošaji, v katerih smo k vsem vlastim, Me potrjujejo v nadi, da blagoslov miru nam ostane ohranjen tudi nadalje.'' Trdna zveza z zavezniki in zaupno sodelovanje za mir so cesarju poroštvo za njegove težnje, ki se obrača na blagostanje in vspevanje njegovih narodov. V Bosni in Hercegovini so stroški proračunjeni tako, da se bo izhajalo tudi letos z dohodki iz istih dežel. V Rusiji, kakor se poroča, ne bodo smeli biti več Zidje uredniki časopisov. Ta prepoved je jedna najvažnejših in modrejših, in je vredna, da bi jo posnemali povsod, zlasti pa med Slovani, katerim je doslej Zidov-stvo najmanj koristilo in največ škodilo, kolikor koli je bilo in je v njegovi moči. Anti- poljski ukrepi. Pruske oblasti so izdale naslednjo naredbo: Tujezemcem poljske narodnosti, a so-sebno delavcem iz Privisljanskega kraja in Galicije, je zaprečeno daljše prebivanje v Prusiji. Poljaki, delavci, kateri bi prišli v Prusijo ter bi dalje ostali tu kot dninarji, nemudoma se oddaljijo. MickeviČ-a, najznamenitišega poljskega pesnika ostanki počivajo v Parizu. Sklenili pa so Poljaki prenesti njegov prah v Krakov in sicer v Vaveljsko grobnico. To se ima izvršiti prav slovesno 4. julija t- 1. Nabirati so začeli darove za pokritje stroškov; pa nabrali so doslej med seboj samo 1700 gld., dasi bo stroškov vsaj lOkrat toliko. Vabili so tudi druge Slovane sklicujoč se na pesnikov značaj kakor vseslovanski. Ali Slovani poznajo avstrijske Poljake, ki hočejo pokazati tudi ob tej priliki strogo poljski značaj. Dijaki poljski so hoteli sklicati tudi shod dijakov vseh Slovanov; pa ta shod je prepovedala vlada in vseučiliščni senat v Krakovu. Dokler se bratijo Poljaki z Madjari in drugimi nasprotniki Slovan-stva; dokler poljski časopisi od dne do dne ovajajo 1 ostale Slovane zastran slovanskih pojavljenj; dokler se pritiskajo gališki Rusi in tujčijo v cerkvi in šoli, itd.: dotlej ne bodo Slovani verovali, da bi se bili spreobrnili Poljaki v svojem mišljenju. Nečastno je pa njih vedenje tudi sedaj, ko ne morejo spraviti zadostne vsote med seboj, da bi sami iz lastnega pokrili stroške za prene-senje prahu prvega svojega pesnika v domovino. Kje je plemstvo s svojim rodoljubjem ob tej priliki, ko gre za čast narodovo, ko se bo drugače očitalo narodu, da pokriva stroške za lastne slavnosti iz zalogov, v katere skladajo n. pr. poleg Rusov galiških celo Židje in Nemci? Poljaki in katolicizem. Sedaj so izdali avstrijski škofje skupen pastirski list, v katerem zahtevajo versko šolo. Vsakdo bi bil pričakoval, da bodo toliko hvaljeni poljski katoliki hvalili ta list ter navduševali narod zanj ? A kaj vidimo? Poljski listi so se od kraja poka-ali, da težnji tega nadpastirskega lista kljubujejo ter godejo isto pesem, kakor židovski „liberalni" listi, Zagovorniki poljskega katolicizma naj se potrudijo citati sedaj poljske liste, pa razvidijo, kako zaničljivo pišejo o najnovejši skupni izjavi avstrijskih škofov. In zakaj to? Zato ker se boje, da bi verska šola bila na korist ruskim katolikom v Galiciji, katerih bi po šolah ne mogli tako po-ljačiti, ako bi se uvedla verska šola. v Zajedno bi bila konfesijonalna šola zapreka poljačenju Zidov; Poljaki v svoji zaslepljenosti menijo namreč okrepiti svojo narodnost tudi s tem, da se tu pa tam kak Židič popoljači na zunaj, ne pomišljajoč, da duh židovski ostane tak, naj si se izraža v nemščini, poljščini ali kakem drugem jeziku. S kratka poljskim katolikom ni za katolicizem, kolikor za podkrepljenje poljske narodnosti, torej tudi zato, da ostanejo večni sovragi, kakor Rusov, tako vsega Slovanstva. „Hepn. Pycb." zatorej prav pravi, da, ko bi se danes pravoslavni Rusi zjedinili z Rimom, bi takoj Poljaki prešli v pravoslavje, samo da bi bili v nasprot-stvu z Rusi ter delali nadalje za Poljsko v novem na-sprotstvu. In vendar kako čislajo na Dunaju in v Rimu te poljske katolike, ki tako vrlo in dosledno razdirajo, kar bi moglo okrepiti Slovanstvo in koncem koncov tudi Poljake! No, katoliki, vzgojeni po Dunajskem glavnem nemškem glasilu, bodo na Slovenskem, Češkem itd. naj-brže molčali o postopanju Poljakov nasproti skofovskemu listu, ki je bil izdan lelos na Binkošti. Novak RadoniČ, srbski slikar in književnik, rojen 1826, je umrl 11. junija t. 1. Izučil se je bil v Beču in v Italiji. Izvršil je za razne cerkve slike in skupna dela, ki spadajo med najboljše. Kot književnik je nabral 6000 besed srbskih, ki niso bile še tiskane ter jih je izročil „Srbski Matici". Bil je velik talent. Alijancije. Te dni se je prijavilo, da ste se Nemčija in Angleška pomirile glede zemelj in mej v Afriki. Zato, da je Nemčija napravila v Afriki nekaj koncesij Angliji, je ta odstopila Nemčiji mali otok H el gol and. O važnosti tega otoka glede na vojskine čase, so strokovnjaki raznih mislij; vendar je sklepati, da je prido-bitek za Nemčijo znamenit, sosebno, ako pomislimo, da je pogodbo sklepal novi kancelar pl. Caprivi, ki je bil dalje časa na čelu mornarici, in da je cesar Viljem II. sam znajden v mornarstvu. Vrhu tega se je spominjati, da Nemčija koplje pomenljiv vodotok na severu, ki bo itak imel važno ulogo ob vojski. Vse kaže, da hočejo v taki dobi omejiti gibanje ruske mornarice tudi na severu, kakor na jugovstoku. — Trde tudi, da se je sklenila med Anglijo in Nemčijo posebna zveza, tako da bi bile vsled tega 4 velevlasti združene v tako imenovani ligi miru. — Hoteli so trditi, da se je med srednjeevropskimi vla-stimi podaljšala zveza do 1. 1895; temu pa ugovarjajo drugi, češ, da Nemčija in Avstro-Ogerska ne potrebujeti takega podaljšanja, ker seza njijina pogodba čez tak obrok, glede na Italijo pa da je tudi pogodba taka, da preseza obrok 1. 1895. — Zajedno se razširja vest, da ste se Rusija in Francija zvezali tudi formalno. To bi ne bilo čudo več, ako poštevamo gibanje na Nemškem, sosebno pa najnovejše približanje te države k Agliji. Novi kancelar pl. Caprivi v odgovoru poslancu Windhorstu v nemškem državnem zboru je izjavil se tako, da ni nikake dvombe, da Nemčija povečuje svojo armado posebno zastran Rusije. V avstro-ogerskih delegecijah se je tudi skupni vojni minister izrazil v smislu, da bo treba povečati vojsko in da bodo s tem združeni veliki stroški. To je bilo napravilo veliko hrupa po novinah, katerim pa ni mnogo verovati da so odkrite, ker mnogo stvarij zavijajo iz posebnih interesov. Poljski grajščaki. Bar. L. Greve, veliki posestnik iz Poznanjščine in poljski posel nemškega državnega zbora, je prodal svoji imetji Orhovo in Slovikovo pruski kolonizacijni komisiji. Sedaj se bavi on z naftnim podjetjem v Galičini in je odložil svoj mandat. Za njim je prodal drugi grajščak v Poznanjščini, Lukomskij, selo Vehovo isti komisiji. „Oj, bieda w Polsce!" pristavlja „Tlep. P," Srbija in Avstrija. V avstro-ogerskih delegacijah se je mnogo govorilo o razmerah Avstro-Ogerske in Bolgarske pa Srbske. Vladne izjave glede na Bolgarsko so se glasile prijazno, glede na Srbijo pa so se izustile celo grenke besede. Ogerski delegaciji je to popolnoma uga- j jalo, ker Madjari škilasto gledajo na preobrat v Srbiji po odstopu kralja Milana. Grof Kalnoky je rekel, da srbsko regentstvo in vlada imati premalo avtoritete, svoboda tiska pa da je za tak narod prevelika v Srbiji, a vlada da je onemogla nasproti novinam, ki se drže v ustavi zagotovljene svobode. Na to je prišla takoj še prepoved od ogerske vlade, da se svinje ne smejo prevažati iz Srbije v Avstro-Ogersko. To pa je Srbe hudo zbodlo, kateri pišejo, da oni so v prijaznosti z Avstro-Ogersko, da pa nočejo biti v zavisnosti od nobene države, torej tudi od Avstro-Ogerske ne. Vse priznava, samo Madjari in barantaški Židje ne, da se je za kralja Milana zagrešilo mnogo v gospodarskem pogledu, in da tudi od avstro-ogerske strani se je podpiralo mnogokaj, na kar se ne spominjajo Srbi z veseljem. Še celo govor dr. Riegra v delegacijah je izrazil to, da si je ta govor najpohlevniša kritika, ki se more slišati od patrijotičnih avstrijskih Slovanov. Glede na dogodke zadnjih dnij je torej umeti tudi vladni glas iz Srbije. „N. Fr. Pr." je ponatisnila iz „Daily News" vsebino pogovora, ki ga je imel Belgradski dopisnik gotovo s članom srbske vlade. Vsebina tega pogovora ima med drugimi te-le misli: Radikalna (sedaj vladajoča stranka v Srbiji je kljubu pričetim gospodarskim represalijam od ogerske strani na nepremičnem stališču, da teži po razmerju odkritosrčne in lojalne vzajemnosti z Avstro-Ogersko. Radikalna stranka ni kakor so ji očitali v delegacijah, ruska stranka, kakor noče in ne more biti nikaka avstrijska stranka: ona je pred vsem nacijonalna, konstitucijonalna in demokratiška stranka. Njena moč je v zaupanju in simpatijah naroda. Od 117 volilnih kolegij dežele je zmagala pri zadnjih volitvah za Skupštino v 102, in le 15 poslaniških sedežev je pripadlo opoziciji. Napredna stranka, na katero sta se opirala režim kraljev in pa avstrijski vpliv, ni dobila niti jednega sedeža. Nade, katere stavljajo na Dunaju in v Pesti na ponovitev Milanovega režima, se zidajo popolnoma na pesek. Zdi se sicer, da kralj Milan ni prišel v Belgrad brez pritrjenja Dunajskega kabineta. Ravno tako so opore zato, da je raz-kralj dal obljube na Dunaju in je prejel spodbude. Tudi so s tem v zvezi vožnje raznih sumljivih oseb iz Belgrada v Pešto in na Dunaj ter nazaj. Da, iz raznih pojav imajo pravico misliti, da ta z nekako zvijačo uprizorjena akcija je dobila na razpolaganje tudi denarna sredstva. Kljubu temu so v vladnih krogih v Srbiji hladnokrvni. Kralj Milan in napredna stranka nimata absolutno nobene moči, da bi počela kaj proti miru in redu dežele. Med regenti, člani ministerstva in načelniki radikalne stranke je najabsolutniša jedinost v trdnem sklepu, kategoriški zavrniti vsako nepoklicano in protiustavno vmešavanje kralja Milana in ne dopuščati, da bi se rušil sedanji ustavni in parlamentarni red od kogar koli. Izjava grofa Kälnoky-ja, da regentstvo in vlada nimajo avtoritete, je zelo porušila zaupanje do intencij Dunajskega kabineta, ker se kaže iz njih, da avstro-ogerski državniki ne računijo z legalno večino dežele, ampak z vplivi, ki so zunaj parlamenta in zunaj ustave. Dokler se ne izjavi grof Kälnoky, da ne pobija poklicani vladi avtoritete, bodo s strahom poštevali namere Dunajskega kabineta Gospodarske represalije so po smislih srbske vlade politiškega značaja, ki bi imele otežiti stanje sedanje vlade ali jo prisiliti, da odstopi. S takimi ukrepi, delati silo notranji politiki Srbije, postavlja se v protislovja ona politika, ki trdi, da se noče vmešavati v notranje razmere balkanskih držav. S takim postopanjem se tudi ruši zaupanje v trgovinske pogodbe, sklenene z Avstro-Ogersko. Pričete represalije so hudo razburile srbski narod proti Avstro-Ogerski. To škoduje Avstro-Ogerski; gospodarska vojska itak traja že z Rumunsko, sedaj bi prišla pa še Srbija na vrsto. Kaj imajo potem Avstrijci od te cele balkanske politike, v kateri imajo besedo Madjari, Avstrija pa doprinaša največe žrtve? Kakor se vidi, dal stopil je grof Kalnoky iz reserve vsled vpliva Madjarov, in da je storil korak, kateri bo najbrže moral storiti zopet nazaj. — Kakor se vidi, je ta pogovor jako poučen za sedanji aktuvalni položaj. Sibirska železnica se uresniči. Ona pojde od Urala do Japonskega morja in bo združena z mrežo ruskih železnic. Pojde čez Omsk, Kolvan, Knasnojarsk, lrkutsk, obide bajkalsko jezero, prestopi Amur pri Herabovki in se potegne do Vladivostoka, kjer ima Rusija velikansko pristanišče za ladije na odprtem morju, na Tihem oceanu. Po izjavah zemljemercev strojenje sibirske železnice ne bo delalo težav. Do Bajkala pojde ona po ravni, ne da bi morala prehajati celo črez velike reke do Eniseja, kjer se vlaki s parobrodovjem prenesejo na drugi breg. Dolgota sibirske železnice bo znašala 5400 kilometrov. Najdaljša železnica Pacific od Otave do Tihega morja znaša 4600 kilometrov. Od Petrograda do Vladivostoka se šteje 10.000 kilom. Ta daljava bo nam jasna, ako jo primerjamo z drugimi železnicami; tako n. pr. je od Kraljevca (Königsberg) črez Berolin do Carjigrada le 1500 kilom. Od Samare do Irkutska prejele vlak čez 250 ur, od Irkutska do Vladivostoka črez 14 dnij. Po izračunjenju inženirjev bo stalo strojenje sibirske železnice 440 milijonov rabljev. Komisija pa, ki je pretresala stvar, je naračunila samo 200 mil. rub. stroškov; pred- lagali so, da bi se sezidala v 10 letih, tako, da bi se potrosilo samo 20 mil. rub. vsako leto v ta namen. Ali ministerstvo „putej soobščenija" se še ni odločilo za take obroke; najbrže se bo zidala železnica hitreje, ker poznajo njen veliki gospodarstveni pomen. književnost. Slovensko petje v preteklih dobah. (Drobtinice za zgodovino slov. petja). Spisal, izdal in založil Fran Rä-kuša, nadučitelj. Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani 1890. Str. 171. Broš. 80 kr., z zlatim obrezkom 1 gld. 50 kr. Dobiva se pri Ljubljanskih knjigarjih in knjigovezu J. Bonaču. Poštnina 5 kr. Jako čedno tiskano delce hoče po predgovoru podnjati samo „drobtinice", torej gradivo za popolno zgodovino slov. petja, to pa zato, ker doslej ni še takega dela na slovenskem, vsled česar se dogaja, da Slovenci pojejo razne pesmi, ne da bi vedeli, čegave da so. Pisatelj pričenja s Trubarjem, hiti pregledati prošlost na prvih 56 straneh, da bi se dalje mudil v drugem odseku, ki obseza: Životopise umrlih slovenskih skladateljev (do 133. str.), ter završuje svoj spis z odsekom: Životopisi živečih še skladateljev slovenskih. Po vsej knjigi je pridejanih več slik onih mož, ki so delali ali še vstvarjajo zgodovino slovenskega petja. Knjižica podaje lep prispevek slovenske obče kulturne zgodovine, bo jako koristila zlasti slovenskemu učitelj-stvu ter je vredna, da se sploh razširi med slovenskim naobraženstvom. „Mittheilungen des Musealvereines für Krain." Herausgegeben von dessen Ausschusse. Dritter Jahrgang. Laibach 1890. Verlag des Musealvereines für Krain. Str. 370 vel. 8°. Iz bogate vsebine te za Slovence važne zgodovinske in naravoslavne vsebine navedimo tukaj naslednje točke: Valvasor als Historiker. Von Prof Anton Kaspret. — Beiträge zur Rechts- und Verwaltungsgeschichte Krains. Die Supanei-Verfassung. Von Wlad. Mil-kowicz. (Fortsetzung). — Krains mittelalterliche Handelsbeziehungen zu den Städten an der adriatischen Küste. Von Prof. Simon Rutar. — Ueber das Klima des Karstes. Von Prof Ferdinand Seidl. — Spisov je še mnogo večih in manjših. „SI. Svet" bo imel priliko, spregovoriti o tej in tudi lanski knjigi. Poročil muzejnega društva za Kranjsko. V teh knjigah je ohranjeno zaresno duševno delo, katero dela čast sotrudnikom in razkriva znamenite strani slovenske prošlosti in slovenske zemlje. Vlastiveda SlezsJcd. Dilu II. čast' I. Historicka topo-grafie zeme Opavske. Napsal V. Prašek. A—K. Sešit 12. až 15. V Opavš 1890. Näkladein jubilejniho fondu na vydavani Vlastivedy Slezske. S tem je dokončan 1. del zgodovinske topografije Opavske. Drugi del se bode izdajal zopet v snopičih. Zajedno izidejo kot 4. knjiga na-krat „Dejiny kraje Holasovskeho (Opavskeho) do 1. 1318. lIpoMUlUMHHbUl MYJeü bo Jlt,]\oK\\. (Promyšljenyj muzej vo Lvove) je izdal račun o svojem delovanju 1. 1889. Knjižnica obseza sedaj 856 del v 1520 zvezkih. Oskrbništvo muzeja je završilo izdanje obrazcev domače obrti v gal. Rusiji s 350 tipi ornamentike itd. „Slovanski Svet" završuje z današnjo 12. številko prvega pol leta. Kakor vse kaže, postaja doba za Slovane v obče, za avstrijske pa posebe zaresnejša in važnejša od dne do dne. Dogodki, gibanje, očitne težnje in izjave o teh težnjah od najpristojniših stranij razkrivajo najočitniše, kje išče tir zgodovine novih potij, novih lavorik, pa tudi novih kri-žev in muk. Slovanom je treba poznati vse to današnje stremljenje in pri tem največe previdnosti pri lastnem postopanju. Niti jednega važnega vprašanja jim ni prezreti, pa tudi niti za jeden korak ne opustiti prave taktike. Kakor bodo Slovani previdni in vstrajni, bodo se kazali tudi njih vspehi ali nevspehi. Nevspehi utegnejo postati pa ravno v tej dobi osodepolni, ravno zato, ker teže od vseh stranij po stalnih odločbah. Jasno je, da slovanskim listom v obče se povečujejo zadače, in tudi naloge, ki jih ima „Slovanski Svet" kopičijo se in silijo po izvršbi. Po raznih potih smo se preverili, da razne najvažnejše točke niso do korenine jasne niti izobražencem, ki so že pri praktičnem delu. Zato pa je treba pojasnil, a to pa zahteva, da se ta pojasnila tudi čitajo in pretresajo. To pa zopet zahteva, da se „Slovanski Svet" širi v prvi vrsti med slovenskim občinstvom; s tem se I ustreže duševnim potrebam in interesom občinstva, kakor gmotni podstavi lista samega. V ta namen se zopet iskreno priporočamo našim čitateljem, naj blagohotno seznanjajo naše kroge s „Slovanskim Svetom" ter mu skušajo pridobiti vedno več ne samo čitateljev, ampak tudi čitajočih neposrednih naročnikov. Naj nam n. pr. tudi naravnost naznanjajo, kam, komu naj bi poslali list na ogled, kakor so to že storili rodoljubi od več stranij. To je potrebno, ker je znano, kako zapirajo našemu listu vbod, kjer le morejo, in tam, kamor bi mu morala biti pot se posebe odprta. Zahvaljujemo pa se tudi ob tej priliki vsem prijateljem našega lista. „Slovanski Svet" izhaja po dvakrat na mesec, namreč 10. in 25. dne vsacega meseca. Naročnina znaša: za celo leto......4 gld., za pol leta......2 „ za č.-trt leta......1 „ Za Ljubljano, za dijake in ljudske učitelje : za celo leto .... 3 gld. 60 kr. za pol leta .... 1 „ 80 „ za četrt leta .... — „ 90 „ Posamične številke se oddajejo po 20 kr. Naročnina se pošilja lastniku „Slovanskega Sveta" v Gorico (Gorz). „SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za ljubljanske naročnike in za dijake stane celoletno 3 gld. 60 kr. poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 20 kr. — Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo Fran Podgorniku v Gorici, ulica Barzellini 4. Tisk „Narodne Tiskarne". —Izdajatelj in lastnik: Fran P odg o mi k. — Urednik: Fran Nedeljko.