Amerik Anski List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 52. ètevilka Joliet, Illinois, 6. decembra 1907 \ Letnik XVI ROOSEVELTOVA POSLANICA. Bila prečitana v obeh zbornicah 60. kongresa, ki bil v ponedeljek otvorjen. ‘ZAUPAJTE BANKAM”, PRAVI. Priporoča uvedbo poštnih hranilnic. Izvleček cele poslanice. Washington, D. C., 3. dec. — Včeraj se je sestal 60. kongres k 1. (dolgemu) zasedanju. V obeh zbornicah so bili isti prizori, kakor ob prejšnjih otvori tvah. Predsednika Roosevelta poslanica danes poldrugo uro čitana v kongresu, zagotavlja narod, da njegovo obrtno in kupčij sko prospevanje nima para, da se njegov biznes pošteno vodi in da so njegove banke zdrave. Nepošteni bogataši, pijani “špeku-lacijskega špirita”, so zakrivili zadnjo denarno stisko. V tem, pravi Roosevelt, so jih podpirali oni, ki stiskajo svojo gotovino in je ne dajejo v shram bo bankam, zmožnim plačati. Vojna proti “grabežljivim bogatin-cem” se bo nadaljevala, ampak v tem oziru bo treba zakonitih naredeb. Boj proti nepoštenjakom. V vsaki večji skupini, pravi pred sednik, so pač nepošteni ljudje, in če so pogoji takošni, da ti ljudje prospe-vajo in ostanejo brez kazni, potem da jejo slab vzgled. Kjer so ti ljudje premeteni in brezvestni, in kjer delajo brez nadzorstva in začetkom brez zdatnega odpora odstrani javnega mnenja, tam zapeljujejo marsikatere nedolžne ljudi k nalaganju ali podjet jem, ki so dejansko nezdrava. Če se zločinstva teh uspešnih nepoštenjakov odkrijejo, ne pride nesreča samo čeznje, temveč tudi čez nedolžne, katere so zavedli. Probujenje je bolestno, in seveda se lahko pregleda, da je mo ralo biti tem bolestnejše, čim dlje se je odlagalo. Pri poskusu, kaznovati krivce, je modro in primerno, delovati na to, da se beda zapeljanih olajša kolikor možno. Ta beda pa ne sme za virati od tega, da se zločinstvom, ki so zadnji vzrok trpljenja, napravi ko nec in, če možno,-kaznuje odgovorne krivce. Naj se misli kakorkoli o vladnih naredbah, a gotovo moramo biti vsi ene misli o- potrebi neomahljive vztrajnosti v vojni proti uspešni nepoštenosti. Železnice. Dokler narodna vlada ne prevzame primernega nadzorstva nad meddr-t žavno kupčijo v izvrševanju oblasti, katero že ima, bo nemogoče, bodisi dajati polno pravico železnicam ali pa jo zahtevati od njih. Korporacije. Istotako nespametno je želeti, da se napravi konec vsem korporacijam, vsem velikim združitvam kapitala, kakor je nespametno želeti, da se napravi konec ysem delavskim zvezam in združitvam. Korporacija in delavska unija sta si jednako pridobili živ-ljensko i»©č. Vsaka izmed njiju, če je primerno prav upravljana, je vir dobrega in ne zlega. Protitrustovska postava. Protitrustovska postava naj se ne prekliče ali odstrani, nego zboljša, to je, napravi izdatnejša in bolj soglasna z dejanskimi razmerami. Popraviti se ima tako, da bi prepovedavala samo t'sto vrsto kombinacije ali združka, ki škoduje splošnemu občinstvu. Razteznost gotovine. Predsednik pravi o tem predmetu: Kongresu priporočam, da to zadevo takoj vzame v roke. Večje raztegljivosti potrebujemo za našo gotovino med ljudmi, seveda, da pri tem pripo-znavamo še večjo potrebo varnega denarnega istema. Za gotovino ali tekoča sredstva v finančnih krizah treba skrbeti. Izdanje take gotovine v sili bi se moralo vršiti seveda pod zdat-nim poroštvom in pod pogoji, od vlade skrbno podpisanimi. Tako izdanje mora temeljiti na primernih, od vlade odobrenih vrednostnih papirjih in biti zelo obdačeno. To bi v nujni potrebi dopuščalo izdajo tacih tekočih sredstev in obenem skrbelo za umaknitev istih, če poneha povpraševanje. Izplača se, po preiskavi odločiti, da li bi se smelo uradnikom in ravnateljem narodnih bank kdaj dovoliti, da napravljajo posojila samim sebi. Tru-stovske družbe bi se morale postaviti pod isto nadzorstvo, kakor banke. Vendar moramo pomisliti, da more celo najmodrejša postavodaja v tem oziru doseči samo nekoliko. Postavodaja je istotako malo vstanu s katerimkoli poroštvom ščititi kupčijski svet pred posledicami špekulacijsk^ be dastoče, kakor ni vstanu posamezne osebe občuvati pred posledicami njene zapravljivosti. Presoja tarife. Ta dežela je konečno predana zaščitnemu carinskemu sistemu, in vsako prizadevanje, izkoreniniti ga, bi samo utegnilo povzročiti dalekosežno obrtnijsko nesrečo... Ampak v deželi tako izvenrednega razvoja, kot je naša, je bržkone primerno, da se vsakih dvanajst let tarifne postave skrbno pregledajo in presodijo, da se vidi, je li se niso podelile kake čezmerne ali neprimerne koristi, je li se oskrbljajo primerni dohodki in vzpodbuja naša vnanja trgovina. Dohodarina. Kadar se naše davčne postave pregledajo, naj postavodajci obrnejo skrb no pozornost na dohodarino (income tax) in davek od dedščine (inheritance tax). Po moji sodbi, bi morala biti oba ta davka del našega zveznega dav-karstva. Postopna dohodarina bi bila jako zaželena: kdor ima večje dohodke, naj primerno več plačuje. Posebno velika premoženja naj se mogočno ob-dačijo. Proizvedba postav. Pred nekoliko leti so se cule glasne tožbe, da se postave ne proizvajajo proti bogatim zločincem. Sedaj ni več slišati take tožbe. Postopanje pravosodnega departmenta zadnja leta je jasno pokazalo, da ne stoji nihče nad postavo, da ni nobena korporacija tako bogata, da se ne bi klicala na odgovornost. A postave same se mora-rajo še okrepiti in natančneje določiti, da ne bo noben poštenjak nevedoma zapeljan h kršitvi postav in da se more resnični zločinec hitro kaznovati Javno mnenje pa mora stati za postavami ali pa postave nič ne izdajo. Ustavno povelje. Slučaji zlorabe v izdajanju ustavnih povelj (injunction) pri delavskih raz porih se neprestano dogajajo, in v -enaki meri raste ogorčenje v dušah tistih, ki se čutijo v svojih pravicah kršene in ki se jim svoboda besede in dejanja preveč omejuje. Postopanje z ustavnimi povelji ima vsepolno hib, in te treba po možnosti odpraviti. To vprašanje je velevažno. Stroški predsedniških volitev. Potreba nabiranja velikih svot za predsedniške volitve bi izginila, ako bi kongres oskrbel svoto za primerne in postavne stroške vsaki izmed velikih narodnih strank. Tudi to vprašanje je važno. Častniške plače. Plače častnikom naj se zelo zvišajo. A primeroma še bolj pa plače moštvu, če hočemo ohraniti armado dovolj izdatno v času nevarnosti. Veliki kanal. Od velikih jezer do ustja reke Mississippi bi moral biti globok kanal, z globocimi vodovodi do njega od vzhoda in zapada... A to delo ostani ne-omadežano vsled nemarnosti ali potuhe in grabeža. POSLANIK AOKI NAGLO ODPOKLICAN. Vkljub predsednika Roosevelta želji ga je mikado pozval na odgovor. BIL BAJE PREMIROLJUBEN. Poročilo glavnega poštarja. Washington, 2. dec. — V svojem letnem poročilu na predsednika pravi generalni poštar, George de Meyer, da so skupni dohodki poštnega departmenta v prošlem fiskalnem letu znašali $183,585,005, a skupni troški $190,-238,288, torej je primanjkljeja $6,653,-282. Generalni poštar prerokuje, da utegnejo leta 1917. znašati dohodki nad $350,000,000. Do dne 30. junija 1907 je bilo napravljenih 1543 železničnopoštnih črt z 202,279 miljami dolgosti in zapo--slenih 14,357 uradnikov v železnično-poštni službi. Ob nezgodah je bilo 21 klerkov usmrčenih, 125 težko in 662 lahko ranjenih. V prošlem fiskalnem letu je bilo po poštnih nakaznih poslanih skupaj $72,111,748.94 v Evropo, od . tega $18,-986,519.61 v Italijo, $16,363,991.66 v Avstro-Ogrsko, $11,582,028.56 v Veliko Britanijo in $7,250,853.69 na Rusko, a ostanek v druge evropske dežele. Zaradi udobnosti za občinstvo in v odstranitev neprilike, devati znamke in bankovce v pisma, priporoča generalni poštar izdajo poštnih not v zneskih po 10, 20, 25, 30, 40, 50, 60, 70, 75, 80, in 90c ter $1, $1.50, $2, $2.50 in $5. V “Dead letter office” v Washing-tonu je bilo poslanih 13,005,255 pisem in zavojev in pri 5,225,792, torej še ne popolnoma 40 odstotkih, se je zasledil odpošiljatelj ali naslovljenec. Generalni poštar opozarja na to, da je od dne 1. okt. 1907, na temelju sklepov zadnjega svetovnopoštnega kongresa, na vsa izgubljena, ozir. ne oddana priporočena pisma v inozemstvo plačati odškodnine $10 (50 frankov). Nazadnje priporoča poštar najtopleje uvedbo poštnih hranilnic. Baš v hipu, ko odplulo ameriško bro-dovje v Pacifiško morje. Washington, D. C., 2. dec. — Grof Siuzo Aoki, izvenredni poslanik in pol-nomočni pooblaščenec japonski v Združ. državah, je odpoklican. Zglasil se je danes v Beli hiši in državnem departmentu ter je obvestil predsednika in tajnika Roota o tem dejstvu. Navidezno je bil poklican od svoje vlade, da osebno poroča o čuvstvo-vanju v tej deželi glede vprašanja o izključenju Japoncev. Dejansko pa se ne vrne v Washington. Poslanik Aoki je naznanil svoj odpoklic baš ob istem času, ko je dospela vest o odhodu ameriških torpe-dovk v Pacifiško morje. Mnogi ljudje utegnejo spravljati to v zvezo. Kaj in kako misli Japonija, bomo videli. Premiroljuben za mikada? Edino dejstvo, ki je povsem znano, je, da je bil grof Aoki neomahljiv pri jatelj Združ. držav v vseh nedavnih težkočah med to deželo in Japonijo. Bil je previden, zdržljiv in prijazen do znatne mere. Vsekako se lahko trdi, da je njegov odpoklic povzročilo dejstvo, da njegova vlada misli, češ, bil je prezmeren, prezdržljiv, preprijazen in konečno premiroljuben. , Tu je bival šele komaj čez leto dni, od dne 3. maja 1906, in njegov odpoklic ob tem času je smatrati edinole za izraz nezadovoljstva z njegovim delovanjem odstrani japonske vlade. Videti kot sovražen čin. Ta odpoklic japonskega poslanika še ni javno razglašen in bo uradno šele jutri. Gotovo vzbudi pozornost po vsem svetu, ker ga bodo mnogoteorni-ki smatrali za čin sovražljivosti odstrani japonske vlade, dočim ga utegnejo drugi smatrati za odgovor Ja-ponije predsedniku, ki je poslal ogro mno brodovje pod admiralom Evan-som okoli Južne Amerike do Pacifi ške brežine, kar se utegne zdeti kot grožnja proti Japoniji. Vsekako je postal položaj zares resen. Senzacija v Washingtonu. Washington, D. C., 3. dec. — Odpoklic japonskega poslanika, grofa Aokija, je vzbudil največjo pozornost med diplomati v Washingtonu. Odpoklic je postal še bolj značilen, ko se je doznalo, da je predsednik Roosevelt 'sporočil japonski vladi, da bi ga veselilo, če grof Aoki ostane poslanik v Združ. državah. V svoji poslanici, danes predloženi kongresu, predsednik Roosevelt ne govori samo o križanju brodovja bojnih ladij do Pacifika samo zaradi vež-banja, temveč omenja tudi prijateljsko razmerje obeh dežel in priporoča primernih odredeb, da se Združ. države udeleže velike narodne razstave v Tokiu leta 1912. Japonija bojaželjna. V pomorskih krogih se je danes doznalo o poročilih iz Tokia, po katerih Japonija na vse kriplje pripravlja svojo mornarico za vojno. Neko inozemsko poslaništvo je bilo obveščeno po svojem pomorskem zastopniku na Japonskem, da “je Japonija oborožena do zob” in da on “ne more razumeti malomarnosti Združ. držav”. Vojne ladje plujejo. Norfolk, Va., 3. dec. — K Evanso-vemu brodovju bojnih ladij spadajoči drugi oddelek torpedovk, obstoječ iz torpedorušilcev “Truston”, “Whipple”, “Lawrence”, “Hopkins”, “Hull” in “Stewart”, je včeraj odplul do Pacifiške brežine. Dne 16. t. m. jim slede bojne ladije. Parnik zadel ob pečino. Halifax, N. S., 2. dec. — Parnik z dvojnim vijakom “Mount Temple”, namenjen iz Antwerpena v St. John, N. B., je pri Island Round Ledge, na višini La Have-reke, zadel ob peč in bo bržkone popolnoma izgubljen. Na krovu je bilo 600 potnikov, ki jih spravljajo v čolnih na suho. Kolikor znano, se ni nobeden smrtno ponesrečil. Iz delavskih krogov. Birdsboro, Pa. — Znižane po plače povprečno za 10c na dan delavcem pri plavžih E. & G. Brook Iron-kom-panije. St. Louis, Mo. — Na stotine inozemskih delavcev v St. Louisu in predmestjih, ki so bili odslovljeni vsled denarne stiske, se vrača v staro domovino. C koli 3,500 inozemcev je odpotovalo zadnja dva tedna. Duluth, Mich. — Duluth je zapleten v boj za odprto delavnico (open shop) v zidarstvu. Kačih 1,500 delavcev je ob delo. Homatijo je povzročila “Arne rican Bridge Company”, ki je sprejela neunijske delavce. Bristol, Tenn. — V oddelku “Iron Rolling Mills” je 150 mož ob delo. Sto inpetdeset kokovih peči v Stonegi, Va., je zaprtih in 500 mož je ob delo. “Norton Coal Company” je odslovila 60 odstotkov svojih delavcev. Katastrofa v jami. Pittsburg, Pa., 3. dec. — O katastrofi, ki se je pripetila v premogovem rovu Naomi pri Monongaheli, se poroča, da je okoli 50 premogarjev zasutih. Reševalci delajo noč in dan, a so izgubili vse nade, spraviti nesrečnike na površje še žive. Rov je poln strupenih plinov, zato je reševanje skrajno težko in nevarno. Do opoldne so spravili na površje 27 trupel. Med ponesrečenimi je le pet Američanov, vsi drugi so inozem-ci. Prizori pred jamo so nepopisni. Med ponesrečenimi premogarji so sledeči: Josip Vargo, Simon Lebav, Štefan Maho, John Derč (ali Derže), John Mul, Albert England, John Agel, John Vitovič, John Rodo, John Robič, Josip Kristijan, Mihael Jargo, Frank Noge, John Noge, John Bato, Lazo Bazovič in Lazo Orazovič. VOJNI TAJNIK TAFT NA RUSKEM. V Petrogradu in Moskvi bil najprisrč-neje sprejet in po slovansko pogoščen. PET UR JE GOVORIL S CARJEM O položaju na daljnem vzhodu, ki ga spet mrače oblaki. — Roi-jki! Naročajte se na Ameri-kanskega Slovenca. Ameriška mornarica. Washington, 2. dec.—Častniški zbor zvezne mornarice je po poročilu pomorskega ministra sestavljen takole: 18 prapornih častnikov (podadmira-lov), 182 kapitanov in komanderiev, 751 druzih linijskih in inženirskih častnikov, 282 zdravnikov na častniški stopnji, 210 izplačevalcev, 638 tako-zvanih “warrant”-častnikov in 277 častnikov pomorskega zbora. Najeto moštvo šteje 34,082 mornarjev in 8147 pomorskih vojakov. Po pomorskem programu grade sedaj: 7 bojnih ladij 1. razreda, 2 oklopnici, 3 male križarke, 5 torpedorušilcev in 7 podmorskih čolnov. “Črno” vprašanje. St. Louis, Mo., 2. dec. — V seji zveze “Missouri Negro Republican League” je rekel tamošnji nadučitelj Du-mas-šole med drugim sledeče: “Da zboljšajo črnci svoje držabno stališče in svoj položaj v tej deželi, se morajo predvsem dostojno obnašati. Tako mora črnec, če se usede v pocestni kari, svoj sedež takoj prepustiti belo-kožni gospej ali gospici, ki ne more najti sedeža. Umazani, ozir. neumiti črnci naj bi se sploh ne dopuščali v pocestne kare.” Prva postavodaja. Guthrie, Okla., 2. dec. — Danes se je tukaj sestala prva postavodaja nove države Oklahome v začasnem državnem poslopju k zasedanju. Guverner Haskell vpošlje svojo poslanico šele jutri. Harry Thaw. New York, 2. dec. — Na predlog okrožnega pravdnika Jerome-a je sodnik Dowling, pred katerim bi se imela Thawova pravda iznova začeti danes, obravnave preložil do dne 6. januarja. Kakor znano, je Thaw junija meseca 1906 ustrelil arhitekta Stanforda White. Prva pravda se je končala z nezjedinjenjem porotnikov. Mrs. Bradley oproščena. Washington, 3. dec. — Porotniki so danes spoznali za nekrivo gospo Annie H. Bradley, ki je stala pred njimi zadnja dva tedna, obtožena, da je umorila bivšega zveznega senatorja Arthur Browna iz Utah. Mrs. Bradley je bila takoj izpuščena iz zapora. Ko se je sodba razglasila, je začelo občinstvo ploskati. Obsodba. Vladivostok 2. dec. — Vojno sodišče, pred katerim je stalo 206 upornikov, je obsodilo 27 na smrt, 34 v dosmrtno prisilno delo v sibirskih rudnikih, 140 v bolj ali manj dolgotrajne zapore in 5 je bilo oproščenih. Ob uporu, ki se je pripetil pred nekaj tedni, je bilo usmrčenih 280 upornikov, zvestih vojakov in nedolžnih civilistov. Petrograd, 3. dec. — William H. Taft, ameriški vojni tajnik, je bil danes tukaj prisrčno sprejet. Prišel je v Petrograd zjutraj iz Moskve ter po uradnih obiskih in kratkem počitku posetil dumo (državno zbornico), kjer je ostal pol ure, poslušajoč razpravo o ministrski izjavi. Pozdravili so ga prvi minister, g. Stolypin, in drugi ministri, in vzbujal je občo pozornost poslancev. Zvečer se je g. Taft udeležil banketa, ki so mu ga v čast priredili odlični Američani, in je imel govor. Tajnik je izjavil, da so vse domneve, češ, njegovo potovanje je v kaki zvezi s pretečo vojno na daljnem vzhodu, popolnoma neutemeljene. Po njegovih mislih ni nikakor možna vojna med Združenimi državami in kako drugo deželo, in tudi ne bi bilo vzroka zanjo. Svet potrebuje miru zaradi resničnega prospevanja sreče posameznikove. G. Taft je izrekel svoje upanje, da se staro prijateljstvo med Rusijo in Ameriko očvrsti in okrepi. Osebno občuti ameriški vojni tajnik veliko ljubezen in spoštovanje do Rusije vsled dvoletnega bivanja njegovega očeta tamkaj kot ameriškega poslanika. Nima tajnega poslanstva. Njegovo sedanje potovanje, je rekel, je vzbudilo polno domnev, ki so pa vse neosnovane. Pisarilo se je, da potuje okoli sveta kot diplomat, ki ima pridobiti razne dežele za konečno politiko Združenih držav, ampak A-merike edina politika je bila mir vseh narodov. Njegovo edino uradno opravilo, je nadaljeval, je bilo ono v zvezi z otvoritvijo filipinskega zbora, in čez Rusko se vrača domov, da mu ni treba iti čez Pacifiški ocean, kar je storil že večkrat. Avdijence pri ruskem carju je iskal, da mu izrazi svojo osebno hvaležnost za gostoljubnost, ki jo je užival na svojem prekosibirskem potovanju, in da ga zagotovi, da goje Američani globoko željo za blagostanje in prospevanje Rusije. Prosveta (civilizacija), je rekel tajnik, je zahvale dolžna carju Nikolaju za početek mednarodnega prizadevanja v dosego stalnega miru in ublažitev vojne potom konference v Haagu. Navdušenje za Roosevelta. Koncem svojega govora je nazdravil carju, in grof Konic, ki je carski pribočnik tajniku Taftu, je odgovoril z napitnico predsedniku Rooseveltu, ki so jo sprejeli z velikim navdušenjem in vmes so zapeli narodni himni obeh dežel. Taft pri carju. Petrograd, 4. dec. — Ameriški vojni tajnik Taft je bil danes od carja sprejet v avdijenci. Car je naročil pozdrave na predsednika Roosevelta in iznova poudarjal prijateljstvo Rusije za Združ. države. G. Taft je bil kacih pet ur pri carju. Pogovarjala sta se podrobno o raznih vojaških točkah. Car je izpraševal g. Tafta o njegovem potovanju po preko-sibirski železnici, in se jako zanimal za vprašanja, ki jih ima ameriška vlada rešiti na Filipinih. G. Taft je bil sprejet v carjevi delavnici. Ko se je poslovil, je bil carju predstavljen general Edwards. Na izrecno željo Taftovo sicer niso grmeli topovi v pozdrav, a sprejem je dobil uraden videz s tem, da je Se-menovsky-polk napravil parado; 'tudi so se častniki tega polka z g. Taftom udeležili slavnostnega predjužneka pri ca^ju. Nemški cesar bolan.' Berolin, 30. nov. — Tu je razširjena govorica, da je cesar Viljem ostal v Highcliff Castlu na otoku Wight dlje časa po svojem obisku angleškega kralja samo zato, ker bo te dni izvršena na njem operacija. Cesar baje ni bolan v grlu, nego ima sitno ušesno bolezen. Proti Nemcem. Dunaj, 1. dec. — V nemških krogih vzbuja največjo pozornost in naravnost osupnjenje demonstracija proti Prusom, ki so jo uprizorili v državni poslanski zbornici Slovani. V imenu Poljskega kola je njegov predsednik stavil na zborničnega predsednika Weisskirchnerja vprašanje, ali je voljan, izraziti ogorčenje nad postopanjem Prusije, katera želi, da se sprejme zakon, po katerem bode mogla vzeti, ozir. po najnižji ceni odkupiti vsa posestva Poljakom, živečim v šestih pruskih pokrajinah in tvore-čim večji del preb^ alstva. Predsednik Weisskirchner je odgovoril, da osebno sočuvstvuje s Poljaki v tem oziru, ampak ta stvar spada v področje ministrskega predsednika. Zato svetuje, naj nanj stavi vprašanje. Čehi in Jugoslovani so gromko ploskali tej izjavi predsednikovi, in tudi Italijani so vpili vmes: Doli z Nemci! Sramota nemški kulturi! I. t. d. Zelo neprijetno. Rim, 2. dec. — Časopis “Giornale DTtalia” poroča, da vsled krize V Ameriki ostane tukaj 100,000 Italijanov, ki so se mislili izseliti v Združ. države, dočim se jih 200,000 več nego navadno vrne iz Amerike. Zato treba dela preskrbeti za 300,000 ljudi več nego bi bil slučaj pod drugimi okol-nostmi, kar bo pri sedanjih neugodnih razmerah zelo težko. S to stvarjo so se danes pečali na posvetovanju ministrski svet, izselitveni uradniki in italijanski generalni konzul v New Yorku, Massiglia, ki biva začasno tukaj. $400,000,000 zahtevajo. London, 2. dec. — Petrograjsko borzno glasilo poroča, da bo Angleška banka vkratkem pozvana, izplačati sorodnikom ozir. dedičem necega Polu-botka svoto denarja, ki je bila dana V shrambo leta 1722. ter znaša sedaj z obrestmi in obrestnimi obrestmi okoli $400,000,000. Omenjeni gospod je bil od 1722—1724 guverner Male Rusije in je vložil veliko svoto denarja v Angleško banko, pod pogojem, da jo lahko dvigne kadarkoli na “vidno menico”. Polubotko pa tega ni storil. Sedaj je pa bivši profesor Rubeč pozval zastopnike 40 ruskih plemskih rodbin, ki so baje potomci Polubotkovi, prirediti sestanek v Starodubu v Mali Rusiji in na tem ukreniti vse potrebno v zopetno pridobitev tega hranila, ki je naraslo kar na $400,000,000. Boji se za prestol. Lizbona, Portugalsko, 2. dec. — V očitni bojazni, da bi ga rastoča nezadovoljnost stala nazadnje še prestol, je portugalski kralj Carlos konečno dovolil v to, dne 8. decembra sestati se z voditelji raznih političnih strank svoje države. Voditelji opozicijonalnih strank so sklenili, brzdati svoje pristaše, dokler se jim ne predlože kraljevi predlogi. Sicer so ti nasprotniki sami med sabo nejedini. Kitajski tihotapci. Shanghai, Kitaj, 2. dec. — V boju med moštvom cesarskih, kitajskih vojnih džunk (ladij) in tihotapci s soljo pri Quinsanu so bili prvi popolnoma poraženi in 19 džunk je bilo ugrabljenih. Na obeh straneh so bile velike izgube. Tihotapci so počenjali potem strašne grozovitosti na ujetih mornarjih in vojakih. Nekemu častniku so oči iztaknili, desno roko odsekali in ga v tem stanju prinesli na breg, kjer je izkrvavel. Jolietska novica. — Opozarjamo naše cenj. čitalce na poročilo o položaju jolietske Prve Narodne Banke (First National Bank), ki je objavljeno v današnji štev. A. S. — L. M. Rubens prodaja premog jako poceni. Oglejte si njegov oglas v tej številki. Na prodaj! — Pisma na jolietski pošti imajo: Blaževič C., Galik Janez, Horvat Nikola, Kajdaš Frančišek, Mikan Martin, Rački Josip, Zorec Anton. Radi smrti moje soproge prbdam gostilno in prodajalno z mešanim blagom (grocery store); saloon je na 1000 N. Chicago St., a prodajalfta na 1002 N. Chicago St., vse v enem poslopju. Odda se v najem to poslopje od 5 do 10 let. V prodajalni je vsak mesec od $2500 do $2700 prometa. V hiši je vse prav novourejeno, ker je hiša še nova. Poslopje je na najlepšem vogalu V mestu; nova pocestna železnica drdra pred hišo. Hiša stoji en block od slovenske cerkve. Kdor želi kupiti naj se oglasi pred božičem. Za nadalnje podrobnosti se je obrniti na: Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. Joliet, 111., 4. dec. — Pa imam® zimo! In snega in mraza dovolj. Zadnji petek smo še sanjarili o pomladi, in le golo drevje nas je opominjalo, da se majka zemljica menda vendarle pripravlja na vse kaj druzega, nego na pomladanski procvit in razvoj. In ko smo v soboto zjutraj vstali, je že krila bela odeja dol in breg, a snežim ke so tako lepo naletavale, da so otroci vriskali veselja. In snežna odeja je ostala, ker jo je varoval mraz. Sinoči je pa spet zamelo, da imamo sedaj snega že za nekaj palcev. No, pa saj je pred vrati že Božič. Za Božič nam obeta vremenski pro rok Hicks prav obilo snega, in že po prej bodo baje besneli snežni viharj in blizzardi zlasti na severozapadu Vmes bo pa južno vreme z dežjem, ta ko da bo potem dovolj tudi žleda ali .poledice. No, počakajmo. — G. Charles Sitar, član dobrozna-ne grocerijske tvrdke Ogulin & Sitar Bros., je v ponedeljek zvečer odpotoval v stari kraj, v Toplice na Dolenj skem, obiskat svojo mater, ki je spet obolela. Šele pred nekaj tedni se je vrnil -od tam g. Josip Sitar, brat njegov, ki je bil tudi posetil ljubo mater in tri brate ter je o tej priliki kupil prostor za rodbinsko grobišče in naročil krasen grobni spomenik. G. Ka rolu, ki je svojo gospo soprogo pustil medtem tukaj pri njeni materi, želimo srečno pot in da se skoro vrne zdrav in čili — G. Ignae ¿lesnik je odpotoval za par tednov v Wisconsin, v okraj Wood, kjer ima ata prodaj lepe farme in kjer namerava (ustanoviti slovensko farmarsko naselbino. — Resnica pride ve4no prejalislej na dan. In tudi v slučaju našega rojaka, g. Jožefa Ivca, mestnega policaja, smo imeli prav, ko smo zadnjič pisali; “Preiskava in obravnava dože-jne resínico. Dokler te ne poznamo skozinskoz, rajši molčimo.” In obravnava se j g že vršila, in kaj je dognala? Da so bil£ y;se obtožbe izvite iz trte in neosnovane ter 4a je S- Jožef Ivec nedolžen. Komisija za giyilno službo (civil service commission) je zasedala dva dni in zasljšavaJa priče proti ob tožencu. Pa te priče iz Rmj.manove ga saiuna niso mogle prav ničesar dokazati, bar §0 baje poprej trdile o '‘podkupljanjt»" in “pocestnem roparstvu” itd. In mnoge priče so se kar poskrile pred komisijo, ker so se zbale kazni za svoje obrekovanje in grde laži. Res jih je lahko sram te obrekovalce! Edina obtožba, ki se je izkazala za utegie j j eno in katero je Judi g. Ivec takoj od začetka prizna!, je bila ta, da je obtdlenec v svoji uniform,' ■stopil tupatam tudi v Rudmanov salun, če je bilo preveč sundr.t slišati iz njega; in če mu je o taki priliki barteri-jden ponudi! smodko ali čašico piva, ali je to kaj čudnega? Kateri policaj pa zavrne kdaj tako prijazno ponudbo? Menda ga ni v Stric Samovi deželi — you bet! No, in ker je ta “strašni pregrešek” prišel o tej priliki spet enkrat v javnost, je bil obtoženec “za kazen” suspendiran od službe za pet dni. That’s all, Veseli nas, da. je g. JJofi T,7éé J,ópef. enkrat zmagal in porazil svoje obrekovalce, ki so tem grši, ker šč> mu takorekoč bratje po krvi. Pristavljamo, 3a je g. Ivec eden 'najboljših v zboru mestnih pólicajéib ib da je že služil pód VČČ ŽtiPPi ib bil večkrat odHttttvad, Bnlsíat Beto 2 zlato koiajno, Vriettm iUčžu — čast! ranjen v Rockdalu, kjer je ttrčila kara ob njegov waz. — $25 in stroške je imaxral plačat Theodore Kohn, salunar na North Broadway, ker so se predzadnjo ne deljo v njegovem salunu upijanili štirje dečaki, vsi stari pod 18 let. — Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. Im ito je? Dr. Ivec, ,711 N Chicago st. N. W. Phone 1012, Chi cago Phone 1102. Chicago, IIL, 30, nov. — Slavni Ame-rikanski Slovenec! Zopet ti pismeno prinašam žalostno novico kot glasilu naše mile matere K. S. K. Jednote Šele komaj 10 mesecev staro je maše društvo sv. Ane št. 106 K. S. K. Jednote, ali je že izgubilo iz svoje srede dve prav priljubljeni nam sestri,, dve zvesti članici in dobri katoličanki, kar se je tudi pranjih pogrebih pri merno pokazalo, kot pri pokojnici Katarini Gregorič, tako tudi pri gospej Evi Brozovič, ki je umrla dne 27. novembra in pokopale smo j.o 29. t. m. Čast naj bo in zahvala sestri Mariji Kremesec za ganljivi govor, ki ga je imela v hiši žalosti in na grobu, da so vsem navzočim solze žalosti rosile iz oči. Iz hiše žalosti so se počasi za krsto naše vrle sosestre društva sv. Ane št. 106 K. S. K. J. s cvetkami v rokah pomikale proti naši domači .cerkvi sv. Štefana, kjer se je darovala črna siv. maša, in potem po mrt.vaških obredih na katoliško pokopališče (Re-surectio). Pokojnica je bila le malo časa članica. Prišla je v naše društvo majnika tega leta in se pri naši dobri materi Jednoti za 1000 dolarjev zavarovala. To je lepa sveta, da posuši solze njenemu žalujočemu soprogu y Ameriki. Enega brata, očeta in šest sester zapušča v stari domovini. Pokojnica je bila komaj 21 let stara. Naj ji bo lahka tuja zemlja! Glejte, rojaki in rojakinje! Ta ženska je bila ml»,da, ali smrtonosna kosa ni prizanesla. Ne govorite, da ste še mladi in ne odlašati od danes do jutri, ker ne veste, kje jn kako vas čaka kruta smrt, in tako lahko zapustite žalujoče za vami brez vse pomoči. Torej pozivam vas, da dokler je čas pritečete do dobre matere K. S. K. Jednote, katera vas z odprtimi rokami pričakuje. Poprosite jo, da vas vsprej-me, in zavežite se pri nji, katera je vedno in bode vedno v dobrem stanu, katera je že mnogim golge bridkosti posušila in je zmeraj pripravljena jih tudi vašim zapuščencem, JJe odlašajte! K sklepu pozdravljam vse sobrate m šgsestre dobre matere K. S. K. Jednote, ip fgbh ?ljg?19 glasilo, mnogo do-brih vspehov in zye§tih predplačnikov. Sma Kumar, J. tajnica. ga ¡pisati, pa opisali .hočem vendar, kaJoo ,gre z delom. Tukaj se dela bolj ¡pomalo. Delavcev j.e pol preveč, .da so samo tisti, kateri ^o poletu delaši, še ne bi bilo toliko .ljudi brez dela; ali jih jr prišlo sem od vseh strani Golorade, pa tudi iz dsagih držav, Nevade iin Utah, tako da jih vsaki dan čaka za delo pri topilnici do 80 mož. Nekateri grejo za bosom in ga prosijo, da jim naj da delo. Bosi so kaj ponosni zdaj, češ,, zdaj jih imamo dosti .za prebiranje,, pa se še .ne ozre na človeka. Zato ne svetujem rojakom, da bi šli sem dela iskat. A .nadvsem je pa velika draginja. Bočili so po $20.00 ata mesec, po nekateri .hordi še več Zato naj vsaki rojak dobro premisli, če ¡ne bi tukaj delal 3 mesece, kako se daleč zadolži, da ne izdela 3 mesece, dri !t).i *svoj dolg poravnaL Zato ne svetujem rojakom, da bi sem šli za zdaj, a če bo kaj bolje, takrat lahko pride, kateri bi imel voljo. Omeniti moram, da smo tukaj ustanovili še marca meseca novo društvo sv. Martina, Zapadne Slovanske Zve ze, katero ne pripada nobeni J.ednoti To društvo b© samo za zapadne drža ve. Res moram reči, da to društvo .prav dobro napreduje in šteje precej udov. Omeniti moram, da je omenje ao društvo imeto svojo 2. veselico dne 16. nov. v brata Predoviča dvorani zvečer. Res bilo se je udeležilo pre cej rojakov te veselice, za kar jim gre hvala vsem, kateri so se udeležili te veselice. Plesalo se je in vrtilo do poznega jutra; šele &b pol štirih se je pričela mladina razmikati na svoje dome. Še nas je ostalo nekaj bližnjih, ki smo pili in peli do pete ure v nedeljo zjutraj; šele takrat smo se razšli, k® se je prikazala zlata zarja od solnonega izhoda ali bi rekel od našega rojstnega kraja, od tam, kjer smo mi rojeni in kjer so naši starši, nekaterim tudi žene in otroci in vsi drugi sorodniki. Omeniti moram, da smo naredili precej dobička na tej veselici, za kar se še enkrat zahvali ves odbor vsem, kateri so se udeležili te naše veselice, vsem bratom Slovencem in Hrvatom. Pri sklepu tega mojega dopisa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa one onkraj oceana v vasi Gerduni na Kranjskem, a tebi, A. S., pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. George Pavlakovič. Ako tte morete dobiti Severovih zdravil pri Vašemu lekarnarju pišite nam, mi Vam povemo, kako jih dobiti. Bil je le navadni prehlad, vendar-” Pogostoma slišimo mater, Tri se toži: “Ako bi jaz bila vedela! Mislila sem, da je bil samo navaden prehlad, ki se je pa spremenil v davico in otrok je moral umreti!” Pomnite, da bolečine v grlu, hripa, davica in tudi jetika se začne z pre a om, in da je prehlad iako nevaren pljučam. Vzemite včasih in zdravite prehlad z Severovim balzam za pljuča. . To zdravilo je eno najboljših v Seve rovi lekarni, ker vedno uspešno deluje Citajte kaj pove g. J. Blaszcak, Springvalley, 111., kako je ozdravilo njegovih 4 dečkov: 1 “Moji štiri dečki so trpeli na prehladu. Čital sem pa o Severovem Balzamu za pljuča, katerega sem naročil eno steklenico za 50c, ki jih je naenkrat ozdravil. Nisem mogel ve rjeti, da bi katero zdravilo tako hitro pomagati, za to z drugimi, ki so bili potolaženi z pomočjo tega zdravila kličem vedno hvalo istemu. To je najboljše zdravilo za pljuča, ker je ozdravilo našega soseda Ba-tom Pethk, ki je imel nerede v pljučih tri leta, in je rabil zdravnike tu iii v Chicagi brez pomoči.” Cena za Seve rov Balzam za pljuča 25c in 50c. Navod zdravljenja zastonj. <£* Petnajst kapljic dokonča delo. Vzemite petnajst kapljic Seve-rovega Življenskega Balzama tri krat na dan in videli bodete o-krepčilo okusa, pokrepča življenje ter daje moč pri delu in veselje. To je dobra tonika za spomlad in jesen. Cena 75c. Zdravilo vsak glavobol. Marko Sodja iz Crested Butte, Colorado piše nam, kot sledi: “Ni zdravila, ki bi prekosilo Se-verove Praške zoper glavobol in nevralgijo, ki zdravijo vsak glavobol in se je zanesti na nje. Priporočam jih vsem svojim pri jateljem. Pošljem ob enem naročilo za nekaj več teh Praškov, ker nočem biti brez njih.” Cena 25 centov. Popa cen obraz radi spuščajev. Pogostoma je videti moškega ali žensko, drugače lepega lica, popačenega od spuščajev ali kožnih boleznij. Vse to pa povzroča slaba kri. Ako Vas kaj podobnega nadleguje je najbolje, da začnete rabiti Severov Kričistilec in spoznali bodete hitro premembo. Cena $1.00. Waukegan, 111., 26. nov. — Slavno uredništvo A. S., prosim Vas, da mi blagovolite natisniti nekoliko vrstic v predale mi priljubljenega lista A. Sl., tikajočih se tukajšnje slovenske naselbine. Tukajšnje slovensko pevsko in dramatično društvo “Ljubljan’ca je priredilo dne 24. t. m. ob pol osmi uri zvečer v dvorani g. Fr. Opeka *;ia i ^ Cesti igro in sicer “Mlinar V„ niptm™ hči” V 5. dejanjih) katera -e bila tolri Los Angeles, Cal., 29. nov. — Cenj. uredništyo Am. Slovenca, sporočam vam par vrstic z daljnega zahoda. Naše mesto leži v južnem delu Californi-je na vznožju visokega gorovja, samo nekaj milj od Pacifiškega oeeana. Tukajšnje podnebje je prav prijetno in krasno. Zime ne poznamo. Sedaj tukaj zorijo pomaranče, ko se pri vas pri pečeh grejete. Mesto je prav živahno, a tudi veliko ljudi je brez dela. Delo se navadno dobi po hotelih, ker drugega obrta mesto nima veliko, ». pr, tovarn ali delavnic. Po okolici se svgt peča s sadjerejo in poljedelstvom. Slovencev Bitem srečal tukaj, še ne vem, ali jih je kaj tukaj alf lle.. Veliko je pa tukaj Japoncev in Kitajcev in več druzih različnih narodov. Ako kateri Slovenec želi semkaj priti čez zimo, mu bo všeč, ker je prav krasno; ali dela iskat ne svetujem sem hoditi. * - ~ Pozdravljam vse rojake po sirni A-meriki m Želim Artl, Slovencu obilo uspeha. jos. Vesel. Kamenček v mehurju. Ako Vaše obisti in jetra ne delujejo re'dno je to znamenje, da imate kamenček pride jako hitro a odstraniti je pa ni tako hitro mogoče. Ohranite tako imenitne organe v pravem redu ako rabite v takih slučajih slučajih Severovo Zdravilo za obisti in jetra. To stori več Cena 75c in $1.25. v mehurju. Bolečina r pr; kot zdravniki. Vprašajte Vašega lekarnarja za Severov Almanac. Dobite ga zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA želim vesele božične praznike in srečno novo leto, a tebi, A. S., dosti novih naročnikov. John Oberman. . *_ Letošnji Zahvalni ¿ail smo vkljub "finančni krizi” lepo praznovali. Tudi nešteti klativitezi, med njimi mnogi vsega usmiljenja vredni brezdomovinci, v policijski ječi se bodo baje še dolgo spominjali gostije § pečenimi piški, ki jim jo je priredil g. Jos. Stu-kel, naš “genial bridewell keeper”, kaj kor ga imenujejo angleški dnevniki jolietski, kd obiskana od radovednega občin-štvT kakor tudi od 'druzega naroda, da je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Predno ge je igra pričela, §9 pevci zapeli na odru sledeče tri pešmi: 1. Lepa naša domovina j 2-. J?6d oknom, in 3, Pred slovesom-. Ob tej priliki 'ift'6iikm omeniti osebe, katere s<6 $liavtte Vloge igrale in sicer so bilč Sledjjee: Krištof Černot, mlinar-, AftVčft 'Šuštaršič; Marica, njegova tei, 'Ivanka Suhadolnik; županja, njegoVa sestra, Frančiška Hafner; Korenka, vdova, Anica Šuštaršič; Kon W*st Jordan, Utah, 1. dec, —i Drago mi uredništvo “A. Slovenca”, prosim sprimite par vrstic v vaš list, ker se malokedaj čita v Vašem listu od tukajšnje okolice, a tudi danes nimam kaj veselega sporočati za naš sloven-i narod. Kakor čitam v časopisih l eelč Amerike, kaj je ta kriza napravila, ravnotako je tukaj v Utah. Rojaki vedno prihajajo semkaj in kaj je? Danes ga vidim, jutri ne. Slednji si misli: “morebiti je v Utah boljše.” Kakor vidim, je po celi Ameriki jedna-ko. Z delom gre vedno slabeje. Tukaj je dosti Ličanov in Grkov pa še več, in Japonci so tudi tukaj ravno v West Jordanu. A. P. . _ rad, nje sin, mlinarski pomočnik, Jo Doklej pa bomo še ifneli nov'j £ef Leben; Pivek, gostilničar, Anton denar”? Pravi-jo, da feddo banke v New • Marinčič; Meta, njegova žena, Jerica ”” ‘ ” Čepon; Matija, kmet, Anton Turk; Luka, grobokop, Anton Martinjak; duhovnik, Matt Ogrin, in dva mlinarska pomočnika, Ivan Intihar in Ivan Leskovec. Omeniti moram tudi, da je g. pevovodja Franc Hrovat po vsakem dejanju zaigral na glasovir več lepih pesmi in valčkov, da je tembolj občinstvo kratkočasil. Ni mi potreba pri tem vsako gori imenovanih oseb posebej pohvaliti, pač pa moram reči, da jim gre vsa čast za njih trud, kajti vloge, katere so imeli, so tudi izvrstno izpeljali, ker vsako dejanje jim je občinstvo odobravalo, in zatoraj mislim, da je bil tudi njih trud dobro poplačan, akoravno so imeli precej velike stroške za pripravo k tej igri; a kljub vsemu temu so vendar še lepo svoto spravili v njih blagajno. Omeniti moram da bode to društvo priredilo zopet igro dne 31. decembra in sicer “Pravica se je izkazala”, za kar jim že vnaprej želim obilo vspeha. Opazovalec. Yorku in Chicago začele izplačevati v gotovini že okoli dne 15. tega meseca, in potem pridemo menda kmalu tudi mi na vrsto, da bomo mečkali po žepih spet “greenbacke”. =— In tudi jeklarne in tovarne, pravijo, ki so začasno vsled denarne stiske omejile svpje poslovanje, bodo spet s polnim parom “zaronale” in s prvim dnem novega leta bo spet vse v navadnem redu, pravijo. — Novi Ruby street-most v severnem delu našega mesta, ki že tretji teden drdrajo čezenj pocestne kare, nič kaj ne ugaja mestnim oblastim, ki očitajo graditeljem, da so napravili “a poor job”. Orjaškemu aldermanu Berscheidu zlasti ne ugaja pritlikava ograja. — Mat Požek je vložil v okrožnem sodišču tožbo za razporoko od svoje nezveste žene Marije, s katero se je poročil dne 8. jan. 1901 v Calumetu, Mich. - -— Nova elektrarna pri Lockportu je že v električni zvezi s Chicago. — $1,000 dobi Louis Pleše, katero svoto mu je prisodilo sodišče v tožbi kedaj se sliši iz našega mesta kakov proti “Chicago & Joliet Electric”-: dopis, akoravno je glavno mesto Colo-kompaniji. Louis Pleše je bil svojčas rade. Tudi zdaj nimam kaj posebne- Denver, Colo., 29. nov. — Slavno mi uredništvo A. S., prosim malo prostora v nam priljubljenem listu. Malo- .. Deerbrook, Wis., 1. dec. — Poši ljam naročnino za A. S., ki je tako po ceni, da si ga lahko vsak privošči. Obenem hočem napisati par vrst, kako je tukaj na farmah. Letošnje leto ni bilo nič predobro. Tukaj je vsega pomalo. Ovsi so slabi. Tukaj se največ seje ovsa, ječmena, sadi krompir in grah, in pride !; va seno. Pšenico pa tu malokdo seje, ker ne uspeva. Letos je vse dra go, ali pred mesecem je bilo še draž je: oves je bil bušel po 65c, kromu:: 55c, seno $18 tona, ječmen 115, hinc 120, žito 95c. Živina je bila tako lač na letos, kot še ni bila, kar sem jaz dtkaj. “Natarmi” ali “tatobogu” vre mc smo imeli zmerom lepo, celo jesen smo imeli suho, da nismo mogli orati, Ždaj. je na suho zamrzlo. Imamo lepo vreme ves čas, da si lepšega ne želimo Zdaj delamo v lesih klade in dile in drva. Za drva skupimo tu več nego iz vsega druzega. Rojaki po Ameriki, kateri delate po tovarnah, obrnite se na farme, gotovo se ne prevarate, boste sami svoji go spodarji. Svet vam dava naš roja! g. Česnik. Jaz sem delal tudi pod “b -ssi”, pa si nisem toliko prislužil kot tukaj na farmi. Hvala Bogu, zdaj mi je vredna farma $7,000, tako da si ne bi v tem času toliko prihranil kot rokodelec za 8 let. Obresti še plačujem iz mojega premoženja po $32. K skremi pozdravljam vse znance po Ameriki in v stari domovini ter jim Fleming, Kans., 1. dec. — Prosim, g. urednik, da mi odstopite nekoliko vrstic v cenj. listu za dopis iz tukajšnje sloyenske naselbine. Z df.lfmi gre Še precej dobro. Tudi denarna kriza dosedaj nam še ne škoduje. Zimo imamo jako milo in vreme prav spomladansko. Ali žali-bog, kakor veste, da je delo nevarno pod zemljo, tako tudi tukaj. Dne 29. novembra je do smrti pobilo našega rojaka Franc Grošel-na, doma nekje iz Radoljiškega okraja na Kranjskem. Delal je na št. 14 od Western Coal & Mining”-kompanije. Okoli poldveh popoldne omenjenega dne se je odtrgal do 8 sto funtov težak kamen nad njim in mu je padel ravno na glavo, tako da je bil v malo minutah mrtev. Tukaj zapušča vdovo in enega otroka, okoli 15 mesecev starega. Rajnki je spadal k društvu št. 8 Avstro-Slovenskega Društva, s sedežem v Frontenac, Kans. in k Nar. Slov. Jednoti. N. p. v m.l Rojaki, zopet en dokaz, kako potrebna so društva v tej deželi. Zatorej, kateri ni še pri nobenem društvu, naj nemudoma pristopi, dokler je čas. Z bratskim pozdravom A. Skubitz. čajte. To milo je >'ako dobro za kopanje malih otrok- tudi se rabi pri britju, ker mehča kožo in jo dela glad ko. Cena 25c v vseh lekarnah. Vprašajte svojega lekarnarja za Severov Almanac, katerega dobite breplačno. Priporočilo! Rojakom v Forest City, Pa. in okolici priporočamo nagega - Al. Mib]aw^..-^n ima pravico pobirati naročnino na naš list in izdajati W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. I pobotnice^ Uprav. Am. Slov. Slovencem v pogled. Cenj. direktor Collins, N. Y. M. Institute! Vaše pismo sem prejel ter Vam sporočujem, da sem vsa Vaša zdravila v redu prejel, katera so me tudi popolnoma ozdravi.a, za kar se Vam najtopleje zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam. Vaš hvaležni . Mihael Kršinar, Box 68, Tyre, Pa. POZOR, ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, lil. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku. Nadalje ako želite potovati v staro domovino kli nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 617 S. Center Ave., Chicago, 111. Zahvala. Tem potom potrjujem, da sem sprejela od K. S. K. Jednote, oziroma delegata podpornega društva sv. Barbare št. 97. v Mt. Olive, IIL, usmrtni-no v znesku $500.00 za mojim pokojnim sinom Rudolfom Topolovšek, in prav iskreno zahvaljujem Jednoti vsem društvenim sobratom za to pomoč! Moj sin je bil še mlad in čvrst fant, komaj 19 let star, bil je ponesrečen v premogokopu. On še eno minuto pred smrtjo ni znal, da bo umrl, ker bil je mrtev v eni sekundi. Veliko je še rojakov, da niso pri nobenem društvu, toraj naj pomislijo malo, ako tudi njih katerega taka nesreča zadene, in naj nobeden ne odlaga, naj vsak pristopi k naši slavni Jednoti, ker ob času nesreče ima pomoč! Pozdrav vsem sobratom in sose-stram naše slavne Jednote! Mount Olive, 111., 28. nov. 1907. Ana Kajtna. Čista barva obraza. Ako želite imeti lepo naravno obrazno barvo rabite milo, katero čisti in gladi kožo. Tako milo je Severovo Zdravilno milo za kožo. Vsakdo, ki ga rabi pripozna kako je zdravilno in izvrstno. Poskušajte ga in se prepri- Denare v staro domovino pošiljamo: .......... za $ 10.30 5° kron, za $ 20.40 .............. 100 kron, za $ 40.80 .............. 200 kron, za $ 101.75 ............. 500 kron, za $ 203.50 ............. 1000 kron, za $1016.00 ............. 5000 kron. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, New York. 6104 St Clair Ave., NE., Cleveland, O. E,Wunderlich GraniteCo, 604-806-808 N. Hickory St. Joliet, II.. Velika zaloga spomenikov Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja o priliki bolezni in smrti moje preljube soproge, oziroma matere Marije Vild izrekamo tem potom najlepšo zahvalo, posebno članom društva sv. Barbare, ki so pomagali pri pogrebu; nadalje Mihaelu Usman in Jerneju Mlakar za darovane krasne vence. Bog vsem povrni Springfield, UL, 2. dec. 1907. John Vild, soprog. Katarina, Mary, Johana, hčere. Priporočilo! Rojakom v državi Kansas priporočamo našega zastopnika g. Antona Skubitz iz Fleming, Kans. On sme pobirati naročnino na naš list in drugo. Rojakom ga priporočamo. Uprava “A. Slov.” Priporočilo! Rojakom v Pennsylvaniji posebno v pittsburški okolici priporočamo našega pooblaščenega zastopnika g. Ignaca Podvasnik .. On ima pravico pobirati naročnino za list in izdajati pobotnice. Uprav. Am. Slov. Naše prodružnice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, UL Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499- — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 7. novembra 148 Makedoncev in Bolgarov, 40 Slovencev in 20 Hrvatov; 8. nov. 50 Bolgarov, 97 Makedoncev, 60 Hrvatov in 20 Slovencev; 11. nov. 150 Hrvatov, 37 Makedoncev, 60 Bolgarov in 12 Slovencev; 14. nov. 16 Slovencev, 40 Hrvatov in 100 Makedoncev. — Deželna zveza kranjskih ognje-gasnih društev bo imela drugo leto 15. avgusta svoj občni zbor na Vrhniki. Zveza izda svoj koledar. Dolgoletni poveljnik gospod Albin Achtschin se iz Ljubljane preseli v Gradec. — Shodi srednješolskih profesorjev. Bodoči vseavstrijski shod srednješolskih profesorjev se bo vršil, kakor poročajo češki listi najbrže v Ljubljani o prihodnji Veliki noči. Predsednik mu bo Poljak prof. Twardowski. — Tretji kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev se bo vršil prihodnje leto v Ljubljani meseca julija povodom 4001etnice Primoža Trubarja. *— Hotel “Stadt Wien” v Ljubljani prodan. Dne 4. nov. je hotel pri “Maliču” kupil trgovec g. Degenghi za 135,000 K. G. Degenghi namerava preurediti hotel za privatna stanovanja, spodaj pa uredi restavracijo. Kinematograf “Edison” se preseli k Maliču. — Slovenski govor stenografiran v državnem zboru. Iz Dunaja z dne 8. nov. poročajo: Član “Slovenskega kluba” državni poslanec Jaklič bo v današnji debati o nujnem predlogu kršč. soc. Steinerja, naj se moštvu, ki je poklicano na vojaške vaje dajo podpore, ■slovenski govoril. Naučnemu ministrstvu je prideljen dr. Skaberne, ki bo slovenski govor stenografski bilježil. — Dr. Lueger, slavni dunajski župan, si je naročil vina za svojo domačo rabo iz Vipavskega. Vipavskega vina se je letos vobče zelo veliko prodalo na Dunaj. — Na Vrhniki se snuje katoliško 'slovensko izobraževalno društvo. Vlada je pravila že vzela na znanje. — Nova hranilnica je pričela poslovati v Kranju. Svoj prostor ima hranilnica v župnišču tik mestne župne cerkve. — Roparski umor. V gozdu pri Vr-du je umoril neznan zločinec ob belem ■dnevu delavskega oddelkovodjo Jožefa Gividonna, kateri je imel 5600 K denarja za izplačevanje delavcev pri sebi. Zločinca še niso našli. — Umrl je v praški blaznici nekdanji režiser in igralec ljubljanskega slovenskega gledališča g. Rudolf Inne-tnann. Za razvoj slov. gledališča si je pridobil velikih zaslug. —Surova mati. Dne 11. nov. je umorila v Vižmarjih pri Št. Vidu 301etna dninarica Marija Rozman svojega šestletnega nezakonskega sina Franca Rozmana. Ko se je pripeljala po u-moru nazaj v Tržič, bila je jako vesela ter je pozno v noč hodila po plesiščih, kmalu pa se je veselje izpremenilo v žalost. — O tem zavratnem umoru se še poroča: 38 letna Marijana Rozmanova, delavka v tovarni na Slapu pri Tržiču, je imela svojega šest let starega nezakonskega sina Frančiška na reji pri Ani Novakovi, katerega je obiskovala na vsaka dva meseca. Plačevala je za otrokovo vzgojo po 12 kron na mesec. Prišla je tudi 9. nov. in prinesla denar. Popoldne okoli 4. ure je odšla iz Vižmarjev ob železnični progi proti Ljubljani in rekla, da gre obiskat neko prijateljico v deželno bolnišnico. Spremil jo je tudi sinček kake 300 korakov, kateremu je med potjo dala nekaj med sladkorjem v usta, na kar se je deček vrnil. Črez nekaj časa je začelo dečku prihajati slabo in ga zavijati po trebuhu. Pričel je tudi bruhati ter slednjič umrl v hudih bolečinah. Stvar je bila zelo sumljiva in sta takoj drugi dan začela šišenski orožniški stražmešter g. Karol Koppitz in titulami postajevodja Fran Spreitzer zasledovati Rozmanovo in se jima je drugi dan posrečilo jo aretirati v Tržiču. Pri nji sta dobila v skati j i strup za podgane, od katerega je dala v sladkorju zavžiti svojemu sinu. Rozmanova taji umor, a je izključen vsak sum, da bi ne bila izvršila grozneg'a zločina. Rozmanova je imela ljubimca, ki ni bil oče zastrupljenega otroka in je najbrže hotela s tem olajšati pot do možitve. Zagovarjati se^bode morala pred ljubljansko poroto zaradi zavratnega umora svojega sina. — Umrla je 3. nov. dopoludne ob pol 11. uri v Domžalah Frančiška Pečnik, posestnica tovarne slamnikov, so-dovice in zaloge opeke v 42 letu starosti. Pred sedmimi meseci se jej je mož ponesrečil ko se mu je omračil duh. Vsled velike žalosti je začela tudi ona hirati. Tako jo je sedaj smrt rešila. Bila je velika dobrotnica revežev. — Nagloma je umrla v Ljubljani hišna posestnica in gostilničarka na Opekarski cesti gospa Uršula Breskvar. — Nesreča v kemični tovarni. Dne 5. nov. zjutraj je padel v kemični tovarni mizar in hišni posestnik v Mostah Anton Jerančič tako nesrečno, da se je smrtno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je ob 12 uri umrl. Ponesrečeni mizar zapušča 7 otrok. — Nesreča ali hudodelstvo? Užit-kar I. Pečjak iz Dol. Polja pri Toplicah je povabil zadnjič svojega sina Antona v svoj vinograd v Gor. Stražo. Ko je prišel sin Anton Pečjak v vinograd, očeta ni bilo v zidanici in tudi v vinogradu ne. Ko ga je potem iskal, ga je našel v nedaleč od vinograda oddaljenem gozdiču pod nekim drevesom mrtvega. Starček je najbrže — kakor se ugiblje — splezal na drevo, da bi sekal veje in iz njega padel tako nesrečno na desno sence na oster kamen, da se je ubil. Preiskovalni sodnik je odredil, da se ga obducira. — Talijo za rešitev življenja v znej-sku 52 K 50 v je dobil Janez Zupan iz Kranja, ker je rešil življenje Antonu Kozlu iz Kranja, — Antimonovo livarno v Izlakah pri Zagorju so dogotovili. Lastnik je tvrdka Riedel, delniška družba v Be-rolinu. — Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov v Kranju je založilo krasne znake s podobo Merkur. — Za župana v Postojni je zopet izvoljen g. Gregor Pikel. — Star znamenit vodnjak pred pošto v Novem mestu, nekdaj last očetov kapucinov -— v sedanji pošti je bil namreč nekdaj samostan kapucinov— zasipajo, ker nima več nobene praktične vrednosti. — Nesrečni slučaj. Dne 9. septembra t. 1. spravljala sta zakonska Janez in Marija Jež posestnika v Dobravče-vem, vsaki na drugem delu travnika otavo. Janez Jež je s svojimi ljudmi delo preje dovršil, kakor žena. Ko je le-ta prišla domov, se je obdolženec iz nje norčeval, češ, mi smo bolj pridni kot vi. To je pa ženo tako razjezilo, da je prijela za lesene grablje in jih vrgla proti tridzU, Ta je jsobral grablje ter jih nazaj vrgel, fflimd ž hrbtom proti njemu stoječe žene. V tem tre= notku je slučajno pritekel dva in pol leta stari obdolženčev sinček in so ga grablje tako nesrečno ob glavi zadele, da se je zgrudil in drugi dan umrl. Janez Jež se zagovarja, da je namenoma mimo žene grablje vrgel in niti slutil ni, da je otrok v bližini. Vse priče, ki so bile pri dogodku navzoče, se enoglasno potrdile, da niso videle takrat otroka. Sodišče ga je oprostilo. —Nič ga ni poboljšalo. Janez Zugs-berger, mizar v Ljubljani, je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan. Dne 21. majnika tega leta je bil iz ljubljanske prisilne delavnice izpuščen. Vstopil je kot mizar v Koslerjevo pivovarno, iz katere je dne 19. avgusta tega leta izstopil. Žilca mu ni dala miru. Začel je zopet krasti kakor sam priznava, izvršil mnogo tatvin v družbi dveh izpuščenih prisiljencev, nakar so si plen med seboj razdelili. Vrednost pokradenega blaga je znašala 129 K 30 vinarjev. Sodišče ga je vsled pre-obladujočih obtežilnih okoliščin obsodilo na dve leti težke ječe. — Za zimo se je hotel preskrbeti. Jakob Trampuš, delavec v Trbojah, je izmaknil Jeri Molj iz zaprtegš poda dva in pol mernika fižola in iz nezaklenjene dire dva mernika prosa, Priča Marija Ješe ga je videla, ko je Trampuš nesel težko vrečo domov. Ker je obdolženec znan tat, šla je priča za njim, in skozi špranjo videla osumljenca, kako je v veži pometal in nekaj metal v kot. Orožnik se je trudil, da bi ukradene reči zasledil, a je bilo brezuspešno. Na njegovo vprašanje, kam je ukradeni fižol in proso skril, mu je Trampuš odgovoril, da bode orožnik to zvedel, kadar bode Bog drugič na svet prišel. Vse njegovo ta-jenje mu ni pomagalo, kajti sedel bode sedem mesecev v težki ječi. —Napad z nožem. Fanta France Jeras in Rudolf Kokalj sta bila dne 15. septembra v Lovretovi gostilni v Sneberjah. Tam so štirje fantje izzivali. Ko sta prva dva gostilno zapuščala, skočil je Jakob Žulovc, tovarniški delavec v Vevčah, za njima in zamahnil z odprtim nožem najprej proti Kokalju, katerega ni zadel, pač pa je ranil Jerasa na hrbtu. Zagovor o silobranu ni obveljal. Za kazen je dobil pol leta težke ječe. — Umrla je v Leonišču 25 let stara gospa Minka Tominšek roj. Svetek soproga notarskega kandidata iz Kozjega, hčerka višjega oficijala južne železnice v pok. gosp. Ivana Svetka. . — Nagloma je umrl posestnik in voznik Sameštar v Črnem Vrhu. — Prememba posesti. Vdova gospa Kušljan v Novem mestu je prodala svojo hišo trgovki gospej M. Pegan za 12,000 K. — Dvorano bivšega “Katoliškega doma” v Ljubljani bo gospod Filip Zupančič prezidal in preuredil v stanovanja. Radi tega je z dnevom meseca februarja odpovedano gospodu Vosperniku in v dvorani nastanjenemu kinematografu. — O zakonu za varstvo planin za Kranjsko je bilo dne 4. nov. posvetovanje pri kranjski deželni vladi. Posvetovanja so se udeležili deželni glavar Detela in poslanca Povše in Pogačnik. Sklenilo se je, da dobi tudi Kranjska zakon za varstvo planin. — Vodstvo deželne bolnišnice je deželni odbor kranjski namesto dosedanjega začasnega vodje gospoda dr. Bleiweisa viteza Trsteniškega z dnem 1. januarja 1908 začasno poveril najstarejšemu primariju gospodu dr. E. Šlifjmerju. — Oddelek dragonskega polka štev. 5. bo prestavljen iz Dunajskega Novega Mesta v Ljubljano. Drugi oddelki tega polka bodo v Gorici, Mariboru in Slov. Bistrici. — Tridesetletnico svojega zvestega službovanja je praznoval dne 13. nov. gosp. France Gajžlar. Minilo je namreč trideset let, odkar služi zvesto in marljivo v znani vinski trgovini “Pri belem volku”. G. Lenče mu je podaril znatno svoto kot priznanje zveste službe. — Kletarski tečaji. Znano je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, bolj naprednimi, vinorodnimi deželami še na jako nizki stopinji — ter da je nujno potrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo poprimejo boljšega kletarjenja, ako hočejo pridelavati dobro, okusno in stanovitno vino in z istim s pridelki drugih dežel vspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fino, žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? Istotako je znanje umnega kletarstva neobhod-no potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako ž njim pravilno ne ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika, izboraziti se teoretično in prak tično v umnem kletarstvu, priredi c. kr. vinarski nadzornik Bohuslav Ska-licky pri državni kleti v Novem mestu tekom prihodnjih zimsltih mesecev več trodnevnih kletarskih tečajev, — Aretiran radi konja. Orožniki §0 pripeljali v Ljubljano sina Josipa Ažmana iz Bleda in enega konja, kojega je Ažman prodal v gostilni pri “Zvezdi” v Gorici. Kupec ni bil s konjem zadovoljen, zato se tudi oba posestnika tožita. Ažmanov sin je prišel v Gorico in je, ne da bi komu kaj povedal, vzel konja iz hleva, hote ga peljati domov. Prišel je že do Kanala, od tam pa se je moral šiloma vrniti, — Kazenske obravnave pf HiTolest* 1014 N. Chicago St., Jdliet, 111. j priporoča rojakom j svojo Dobro delo se y jjamč-i. 'Delo: je urno, Aer 'Sta lHvahrivca veno Tiri roki. Northvvesterh Pbttne ! 14Ž2. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše "TRe D, S.” lOc. in "MeerscHanm” 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet llls. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno GOSTIL NO •kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas! _ DRNULC & BUŠČAT. jKocRuaier llnnois. Kitni pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $1.00 do $5.00. iFLEXER & REICHMANN LEKARNARJA •Cor. Biufi and Exchange Streets JOLIET. ILL. žarota pröti črnogorski DINASTIJI- (Nadaljevanje s ^ strani.) — Da je res krivda «a tej strani, (priznal je lojalno raVfio tačas član dina-j stije Petrovičev. Priznal je, da so gre-i šili napram Obrenovičem, da so storili) napako na račun onega, ki jim sedaj—; po občnem mnenju — v Črto «gori ra-i ste .preko glave. Ko je preminula dinastija Obrenovi-čev in dospel na srbski prestol zet kneza Nikole, — mislilo se je z gotovostjo, da bode konec «antagonizma med Srbijo in Črno goi»©, in da bode zavladalo -tned obema bratskima «državama najsrčnejše prijateljsko ‘razmerje. Pričakovati je bilo, «d*, bode v bodoče Orai&gočen skupen nastop v zadevah, ki se tičejo v obče srbskih razmer, ki zahtevajo «složnega in skupnega tiastopa vseh 'Sfrbških ’moči. Pričakovalo se jje to p/č, toda do tega »ha splošno ¡nevoljo In v nesrečo srbsko ni prišlo. —- Zakaj ne? — Kdo je teiv temu? — Popolnoma smo prepričani, da je «sedaj znatno večji «tel krivde na strani Belgrada, — ravraoia-j ko, kakor je ¡bila popred krivda «na: '■Gčtinju. 'Odkar je wa sSrbskom prestola «zet! ‘kneza Nikole, se v Belgradu še mnogo 'bolj deluje Jirbti čt ni gori oziroma “proti intereSbih dinastije Petrovičev,!' «ki so v tej ¡patrijsrSialni državi 'brez-j dvoma identični *2 iinteresi države same in naroda, —kfeakor se je «telovalo svojedobno pod ' Vlado Obronovičev. Kar je najbolj ’obžalovanja vredno — je to, da Sto '-kot glavni kolovodje' tega Srbije ‘nevrednega rovsnja ‘ravno ljudje, katereij'e knez Nikola dvignil' iz blata in. jjhišele napravil ljudi'taJ krat, ko so jih .preganjali <0b;renovici.| — Še žalosttteje pa je, «da se nahajajo ti ljudje, ‘ki vi borbi proti ¡-knezu Niko-j li rabijj® ‘najbolj nečastna «sredstvai— v neposredni bližini zeta kneza Nikole in srbskegakkralja Petra. To je -Škapina onih teW3Veštnih lju-j di, ki «so -Se zagnjusi® Se «vsem, ¡¡a «ta skapina ijetžnana pod mazivom dvorna kamarila.--^- Zanašajoč se na starostno oslabelošrikralja Petra,«šopirijo se *= «v . "“Pa ni rikitodel!” Nekoliko črnogetokih slušateljev “Če ni, kako bi ga potem anajin «oče vseučilišča v Belgradu že 'dalje časa 'xakazal sodniji?” nesramno napada ¡kneza NltaSio, 'češi! “To je «ssoril zato, ker hoče prepreda je «despot in da je‘uvedel reakcijo]! «čiti, da M se ž njim •psurocihU’ narriitoftžim v Črni gori, češ,'da ta ječj “Alfoarzhna, pomisli’!” pod “zločinsko” «pravo «vJaiiarja— "Kdo je'¿zasačil Rraflerlka ®cri tolaci-ki je ddini storil «Črnogoro to, kar jqfuh?” danes. — Ti njihovi‘napadi pa so bili S “Nihče; »oda denar, ki -g® ga «našli vsem« onim, ki poznajo razmere v čr-j v njegovem stanovanj«...” nigori bolj smešni kttt žaloitm, poseb- j Alfonzrm udari z unsjgo tife tla. Oči knez«. — Mnišivši krvavi Čin — nameravali 'št1 urediti “revolucijonarno vlado”, Kaikor se je to zgodilo v Srbiji po uriiöiM kralja Aleksandra. — Ta vlada‘tej bi bila toliko časa na krmilu, dčjkter bi ne odločila skupščina, kaj nalj «ke dalje izvrši. ■Žili se vse to kot sanje, kot pravljici', — v Belgradu bodo tudi ‘poskušali vse to svetu predočiti kot izmišljotino, — a vendar je vse — žalostna res-: niča, kar se bode pred sodiščem neo-i porečno dognalo. Rajkovič je izdal načrt zarotnikov in tudi imenoval več sokrivcev. ____ A to še ni vse, Dejal je tudi, da je v Belgrad« še več somišljenikov in zarotnikov «brez erhigrätttov in črnogorskih vseučiiiščhikov. Vfedni ‘Oas Grhogorca” je prijavil vladni fetomiihike, v katerem se glasi TO«d drugim, “da je odkrit načrt za »vršenje Zločinskega in za Čuhogoro «sodnega atentata na kneza im ostale člane dinastije, «In «da je vest e tem pre tresla vse in «razburila v Črmgori.” __ I‘h to jjfc tudi resnica. Med «narodom, kateremu je ‘za B3ogom knee prvi Gospodar, je «ogorčenje velikansko proti vsem, ki «so,pripravljali ta [pri Bogu in ljuddk ostudni čin. — V Strahu, da bi posamezniki ne prijeli sta orožje in se ißt maščevali nad onimi, katere srna trate počettolkom zarote, je vlada izdihi izvähredne ukaze, «da pomiri narodovo ogorčenje, in ‘da se poravna vsebrezlpselivanja krvi ter v miru. 'Odlična »Oseba iz neposredne bližine kneza • Nikole, ki je <0 vseh tekočih Vprašanjih dobro informirana, se je izrazila «jul tozadevno vprašanje, kakšne razmere vtegnejjo nastati med Srbsko in'Örnogoro — s kratkimi besedami: ' Biatsko in složno delovanje Srb-«ške in ¡Črnegore jje danes v trdi preizkušnji.” — Kratko in — jasno. Nameravani atentat «naredil je med dvema bratskima «težavama nov velikanski jjžz, ki bo »to'smrti kneza Nikole delal’ nepremostljivo oviro med Črnogorci in Srbij® «ter odbijal drugo od. dtoge. O SVETA. (Nadaljevanje s 61 strani.) GSILINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. Dr. R. Mielke, Medical Director. • , /^'<0 Je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje it največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da za-tnore vzivati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni Življenja za njega. Skrb za Vase zdravje je Vaša naj večja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hira ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada s&mo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako voraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja. Vsi oni, kateri so trošili čas In denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svoj0 bolezen našemu glavnem» «zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaŽeljeni uspeh ter popolnoma ozdravili. . iMitoreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo Vež stanejo, samo, da imajo po z&vžitju pravi uspeh pri bolniku. insrna, katera Vsaki «dan prihajajo «od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim z ravjem 1® (kateri se danes vesele boljšega 'zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem. , , Citajtre nekaj tacih Zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, , aieri so 7fl0r“a iraVno ®a taki «bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar .¡je za aruge storil. I no pa onim, ki «pozirajo zasluge kne-! za Nikole, ki je iz puščave napravili ruocterrto državo. -=^35eveda ti omladi-naši,' ki so svdjfe ‘Gviladinsfe: ideale,' pcaiab.snin ljutav «dc junaške zemlje«! kjer so se naredili, — prodali za nekaj, zlatnikov, — piri «svojih pisfiseriih napadih ‘niti ni”,'' ^ po^najv Lrnogoro in rrazmere v njej. Hoteli •so,‘ doseči le tto, da zavedejo srbska,: javilo mnenje ¡(n «je (jlovedejo do tega.: «česar so se -navzeli od belgradskej «dvorne kamatile”. 'Hotili -so 1 pri-: praviti svet na mbpjifciaeza «Nikole, katrj «BEisjo.- resno nameravalo. ■Ni davno t^a, ko se je poročalo zi|! 'Cetinja in sicer iz dvornih kregov, da jrzabfcsteu ustnice se (krčevito zganejo. “To še rti vse, t® «rirao dokazi. 'So-, derik je nerlolžen.” “NvčtoTžeii? Kak®-mirreš‘to misliti?” ' “In «Se V tudi kriv------‘koliko jih krade, »vsi. od prefekta do ministra in kdo jfh 'kaznuje? Odlikovani so zato -----ker-fso bogati. Moj Roderik je pa re»ven,vzato so ga «zaprli, Toda',” «m Altov:?,«!: -it- je oko «od «gneva vazvnélo — “jaz ’ga bom osvetli«. MaSčevarije očetu T” “Alfarnizina, kaj gfovoris?” “Da, rmaščevala se 'bom!” “Kaj, -za"!.Boga, tečeš storiti?” Sedaj ’«še: ne vem. "Toda storila O. W. Brown, preda Bobt. Plloher, pod predi W. G. Wilcox, kaalr. , Kapital «100,000,00, BARBER BCIIiDlNG. JOLIET, ILL. je ©tvoril svoj «nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. «Uloge po iEn DOLAR in več se prejemajo v «tem oddelku. Obresti se «plačujejo od vlog, po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota- če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako «vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki. so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsala» vsote, ki ,je bila uložena šest mesecev. Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju. Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj. pa do 4. ure pop. «s® ¿.zasačili piamo poročnika srbske« Lom dwvölj Moje «tree‘je žejno ©sve- armade Vukoviča, .sorodnika kneza, Nikole in kralja Petra; — iz tega pis-i Sščujem ndd njim, kii je pahnil Rode uta «§o dognali, tila se -gre za življenje fateaia; Nikole. Pozor rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B, Schuster Young Building -JOLIET, ILLINOIS. — J- P. KING Lesni trgovec. por. DeePlaines in Clinton Ste. ()fra telefon 8, Joliet. Takrat se je ¡govorite, ’datkompro-j mftir-a. tisto pisano arbskfiga krdlja sa-l m-e-ga.-— Gotov© je bila to težka obJ sodba,] katere ni mogel«riikdo verovati! Kdo; bi mogel tuf jeti, (da se snuje vi Srbiji ^zarota, katere namen je uboj enega ««izmed najfreslužmjiših vtedar-jev, kar so jih imeSi Srbj,—žlasi. pa! da kaj ttakega nameravajo ljudje, ki so v bližini srbškoga 'kralja, čegar otrociiSp — vnuki Smeza !ffekote! Na žalost in sramoto se‘jv sedaj •neoporečno potrdilo,-da je bila ona ve-st! katero'je;malokdo moge! -smatrati’tet! vrjetno, v resnici — prava. V Belgradu se je -osnovala in organizirala zločinska družba, ki ‘jo hotela: več kot ’življenje k-nega Nikole. Na-r meravala je ugonobiti «elo «vjegovoj rodbino. Namen je bil na grozorit način uničiti najbolj zaslužno sfbdfco dinastijo. Strašna stvar! * * * Pred nekaj tedni se je vrnil iz Sfbije Stevan Rajkovič. Policiji -»e je zid el sumljiv, ker se je v Kotonn shajal z -emigranti, o k-irterih se je -vedelo, da nekaj nameravajo proti knezu Nikoli, —Posebno je bilo sumljivo, ker ni pri-| šel iz Kotora na Cetinje po glavni cesti, ampak po stranski stezi, po kateri malokdaj kdo hodi. To je bilo dovolj povoda za oprezne policijo, da je preiskala Rajkovičevo bivališče. In kakšno iznenatonje! — Našli so pri njem večje število bomb. — Zaslišali so ga nemudoma. Uvidevši, da se ne more izmotati, priznal je odkrito, da je donesel te bombe deloma sam tz Belgrada, deloma pa so mu jih izročili v Kotoru črnogorski vseučiliščniki iz Belgrada. Priznal je, da obstoji v Belgradu zaveza zarotnikov, ki so imeli dogovorjeno, da on z nekaterimi vseučiliščniki — uporabivši eno noč — pridejo iz Kotora ter z bombami razdenejo Cetinski dvor, pobijejo «kneza Nikolo, njegove sinove Danila, Mirka in Petra ter oba Mirkova sinčka, dalje vse, ministre, kakor tudi vse uglednejše Črnogorce, ki so udani in verni svojemu ve in me tte miroval© prej, da -%;e ma- trika v {«©gttte, “Očeia'?” “Da, p-ravhEjega, 01 «je ’kriv moje -rte-! ■sreče. NFikSh ga nissan Tjcfbila — -se tej -ga jca uov-ražim.” “Alfon-zma, Alfonzmra, -n»sH -na 'če-i trato božji© napoved. ¡Bog «te -¿list «in te bo' kazm©,v§l.” ■“‘Zakaj ^»gpripušča, © Vaši (bolezni dobiti v Vašem materine®? j jeziku. Vsa.3 dsmamasSavljajte am «sladiži' naslov: Th«! COLLINS 18. Y. HIEDICAL INSTITUTE. 3«4tfcSitreet, NEW I raadne 'Orie ®3 ihd ;-5 v tednu »o—1 ob nedoljib: in'pfäznikih. rif.szGELte'«rc3 r ’crmmn Komšar jih^iifoere, ra&aač: “Gospod Migatiti.. V «istem ’hif a pristoijijti j možje in uklerejo uraclž&a. Vuiepppiani fcolesti.sateri Sabimi im se vorže pr.ed komisarja na kolena: “ U:srj i 1 j e n j t :gx) spod, rji-nsiljenje! Ba-stite nam ©četa, ki je tako dober!” Komisar «potisne jcfejiij^o deklico v stran in «adpšžje Migusotjša pred soi-tnipc. ^•>lgo še «liti Sabina v grozni bolesti. Alfonzi*» pa stoji «ob oknu, mrzla in rbrda, kakor mrtev kip. kakor stvar, Udime. čuti d: . kakor da;,je uklenjemi m odpeljani gospod le tujec in ne nje¡nar rut posojilo. Poisojujemo denar na zemljišč« «pod ugodnimi pogoji. Mjjnroe Bros ROJAKOM priporočam svojo Phoenix Gostilno, Buffet kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Skoff, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim «zvrstno pivo, katero izdeluje satevnoznana Joliet Citizens’ Brewery, ltd jakom se toplo priporočam. Collins Street Wine and liquor House Žgane, galon po $1.75, $a, $3.50, *3. $4, in $4.50. Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2. Prodajamo oa drobno za nizke trgovske cene.. G. W. KEIBER, Manager 1043 COLLINS ST. N. W. Phone 999. Chicago 2893 Ustanovljena 1871. Hode bele« v prsih, Poriedica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti r vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Pr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 Rivington St. v New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. 1S1 Naša znamka Sidro je na , I . vsaki steklenici. \|^ V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. /OSEPH STEPHEN, podpredsednik C H. T AI COTT. blagainik Emil Bachman 580 Sonth Center ave»> Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, baader in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj. Pozor, Rojaki! ---Naznanjamo, da smo otvorili- GOSTILNO. v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino. JOHN MAHKOVEC & CO. 208 Jackson St. MATH. STEFANICH, MANAGER. Henrik H. & Menno H. S TASSEN Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI VOTAK /*i Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti n* tam in boleznim. lje vsakovrstna v notarko spadajoča pisanja. skr» Vprašajte svojega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. tia Exchange St JOLIET, ILL Ta lepa ura za $3.75 Kupujoči uro pošljite svoj naslov. Pošti jem na ogled URO IN VERIŽICO C. O. D. #3.75, Pokrovi kot alika. Ura jamčena; verižica pozločena. Ur« moške in ženske. Ura. kot druge vredne $35 00. Plačate ekspres agentu .$3.75 in je vaša. 20 let jamstvo pošljemo z uro. Hočete li moško ali žensko. M. E. FARBER D. 42, 225 DEARBORN ST , CHICAGO, ILLINOIS Gov nemško in angleško. Î ! BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu •občinstvu v Jolieiu.:::::; Velika zaloga, Nizke Ctne. ., .104 Jefferson St., blizu mosta. Kratko poročilo o položaju PRVE NARODNE BANKE V JOLIETU (First National Bank, Joliet, 111.) katero je bilo poslano v urad bančnega odseka v Washington, D. C., po zaključku svojega poslovanja z dne 3. dec. 1907. TIRI: Posojila in popusti.......................................................$ 436,912.92 v decembru ..............$ 224,765.17 v januarju ............... 129,744.10 v februarju ............... 45,212.36 po februarju .............. 37,191.29 $ 436,912.92 \ Presežki (overdrafts) .................................................•/• 329.96 Zemljišča in nepremičnina .................................................. 19,950.00 Gotovina na roki ......................................................... 1,031,591.27 Bondi ..................$ 373,006.75 Zahtevana posojila........ 221,532.08 Gotovina ................. 437,052.44 $1,031,591.27 $ 1,488,784.15 POROŠTVA; Glavnica .................................................................$ 100,000.00 Preostanek ................................................................. 150,000.00 Ostanek nevzdignene dividende............................................. 22,182.42 Note ....................................................................... 100,000.00 Vloge .................................................................. 1,116,601.73 Osebne vloge ...........$1,059,937.51 Bančne vloge .............. 30,304.22 Cashier’s checks (nov papirnat denar) ............. 26,360.00 $1,116,601.73 $ 1,488,784.15 Shranjena gotovina zahtevana po postavi.......................... 15 odstot. vseh vlog Obdržana gotovina v tej banki.................................... 40 odstot. vseh vlog Gotovine pri roki v tej banki.................................... 92 odstot. vseh vlog Posojila nad vrednost............................................... Posojila uradnikom, direktorjem, delničarjem ali uslužbencem.. .. Slabi dolgovi proti postavi nacionalnih bank........................ Preostanek zahtevan po postavi................................... 20 odstot. glavnice Preostanek v tej banki...........................................150 odstot. glavnice “Vložite svoj denar v trdne banke”—pravi Thsodore Roosevelt. NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, lisi N. Broadway, Joliet, 111. POTREBUJEMO so IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela. Plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti 4>ri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111. 17.2 KJE JE LOUIS JURKAŠ, IZ JU-rova poleg Kulpe na Hrvaškem? Iz doma je odšel leta 1900. Rojake, ki znajo njegov naslov prosim, da ga naznanijo njegovemu bratu: Peter Jurkaš, 8908 Greenbay Ave., So. Chi cago, 111. * d4t MESNICA NA PRODAJ PO NIZKI ceni. Najbolja prilika za onega, kateri govori slovenski in hrvatski jezik. Vprašaj na 853 Pery St., Alle-ghejay, Pa. Lahko začnete z ulaganjem, ako uložite samo en dolar. ANDREW H. WAGNER, kasir. GEORGE WOODRUFF, predsednik. Najstarejša banka v mestu — 110 N. Ottawa St., Joliet, Illinois. VSAKDO VE? DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SEDAJ PRI 910 N. Obicigi Š.roe JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ, Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to strok«-spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. Prva in edina slovenska tvrdka v Amer. VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N. Gosai Co. 719 High St., West Hoboken, N. J. Se priporoča Preč. duhovičim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOBAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa.________ John Golob 608 N. Broadway Joliet, Illinois 0404 Izdelujem Kranjske harmonike najboljše vrste in sicer. 2, 3, é do 5 glasne. Cena od $35 do $100 Na željo tudi popravljani in glasujem harmonike in orglej. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kali-oruiisko vino, dobro žganje in tržit: lajboljše smodke. t rodajam »udi trdi in mehki premog TELEFON 3353. us N Broadway...JOLIET. ILL --- ------------------1— ____ 1! German Loan and Savings Bank. IH ART IN W TTr ? i V L, N Bluff St. JOLIET, ILi. Razprodaja mesa «v v soboto dne 7. decembra 1907 Sveža svinjska plečeta, funt po ....8c Sveža svinjske klobase, funt po....8c Najboljša govedina, funt po .....8c Najboljši Sirloin Steak, funt po,.10c Najboljši Round Steak, funt po.... 10c Najboljši Shoulder Steak, funt po..8c Flank Steak, funt po.............8c Navadne šunke, funt po..........Ilc Sladka Svinjina, funt po.........9c Teletina za pečenko, funt po....Ilc Teletina za kuhanje, funt po.....9c Hamburški Steak, funt po.........8c BUEHLER BROS. CO. 104 N. Chicago St Joliet, 111. Nekaj o kopanju. Znano je že, da ako se hočemo ohraniti zdrave, da se moramo čistiti. Tre ba je pa vedeti kakšno milo moramo rabiti pri kopanju. Kdor rabi pri ko panju Severovo zdravilno Milo se ne bo motil, ker isto je izdelano iz najboljše tvarine v kateri ni znaka škodljivosti. Čisti kožo; jo zdravi ter celi rane. To milo je dobro za vsakogar bodisi za otroka, ženo ali moža. Cena 25c v vseh lekarnah. Po prejetju poštnih znamk (2c) pošljemo uzorec te ga zdravila. Naslov: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Naši zastopniki. Za Chicago, 111.: Fr. Banich, Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer. Za Springfield, 111.: John Peterneli, Za Pennsylvania: John Verbiščar. Za Denver, Colo.: George Paulako-vich. Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar. Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich. Za Etna, Pa.: John Skoff. Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za Cleveland, O.: John Russ. Za Barberton, O.: Joseph Podpeč-nik. Za državo Utah: Anton Palčič. Za Eveleth, Minn.: Peter Srnovrš-nik. Za Ely, Minn.: John Težak. Za Brooklyn, N. Y.: Jos. Cvetkovič. Za državo Wisconsin: Fr. S. Baudek • Za Kansas City: Mih. Adlešich. Za Soudan, Minn.: Fr. Tancig. Za Calumet, Mich.: F. D. Špehar. Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik. Za Pittsburg, Pa.: Ig. Podvanik. Za La Salle, 111.: Ig. Jordan. Rojaki se smejo z zaupanjem obrniti na nje, ker ti gospodje imajo pravico izdajati pobotnice za naročnino na list in drugo. Upravništvo Amer. Slovenca. Cenj. naročniki, ki bivajo v oddaljenih krajih, so naprošeni, da grejo v nedeljo na pošto, kjer dobijo list. KJE JE JOHN KOLAR, DOMA IZ Kota pri Semiču? Bival je v Nash-wauk, Minn. Rojaki ali on sam so naprošeni, da pošljejo njegov naslov na Amerikanskega Slovenca. Jouet, ill. FINO PIVO V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TBL. •«. Rojaki, o priliki obiščite |Joxenski_dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. xa3 Pine Street, Prodaj om tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. KJE JE JOŽEF PETRUSICH ? Pred tremi leti je bil na Ely, Minn., poprej v Anacondi, Mont. in zadnjič sem slišal o njem iz Racine, Wyo. Zanj bi rad izvedel njegov prijatelj. Jožef Vesel, 324)4 Clay St., Los Angeles, Cal. JOSIP JONTES 801 N. Chicago St. N. W. Phone iaij ČISTIMO OBLEKO. Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta. Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar. Priporoča rojakom v oje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso. Dobra portrežba in nizke cene JOLIET STEAM DYE HOUSE James Straka & Co. 630-632 Cass St. JOLIET, ILL. Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. Joliet Natii RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100,00 0.00 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. |vsen paiubiOttiiiii tiruzb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. ❖ - J. J. lECTJIKI^IR. * 536 Belvedere St., Phone 1441. WAUKEGAN, ILL. 1 I Naznanilo! Jaz spodaj podpisani naznanjam, da bodem sprejemal tudi novi jolietski de nar in čeke korporacij, le^t plačilo za prodane lote. Ček, nov denar ali pa čisto zlato je pri nas enako cenjeno. C. E. Robinson, Auditorium Building, Joliet, IH. Naznanilo 1 Nižje podpisani tem potom nazna njam občinstvu, da sem sprejel kandi daturo na republikanskem tiketu zs oglednika mrličev (County Coroner] za okraj Will (County). Dc. E. J. Higgins. Joliet, 111. 46-10 Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.^Hpffi Kranjska hranilnica v Ljubljani USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih Obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov hren. Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa ) 85,105,396 kron, in^ sic^ zakladi: na Kranjskem. v h