polne Molitev in lepili naukov sa manji in vezhi mladoft, kakor tudi sa odrafhene ljudi dobre. Poleg tie'mfl)!uga od P. JEgitliet Jatsu. V Ljubljani 1845. Na prodaj per J. Giontini. V' natif teh bukev fo milostljivi Firfht Gofpod Gofpod Anton Aloj s, Ljubljansfki Shkof, dovolili 2b. Rosliniga zveta 1844. (N : 0>oooy}>(jf Predgovor. Ljuba mladoft! Na bukvi/,e vfe sa-te fpifane. Kar je v njih pifaniga, vfe lahko umifli in k fvo- jimu pridu vpotrebujefh, zhe le vfe vkup vsamefh in dobro prevdariti hozhefh. Bukvize polne lepiga poduzhenja fo. Povejo ti, kaj hnafh pred vfim vediti, — pa ne le vediti, temuzh tudi ftoriti in opufhati. Naiikov je nar pervo treba; te fi iinafh slafti k ferzu vseti, de ti bo tudi molitev bolj od ferza flila. - VB - Molitvine bukvize fo — tode dobro vedi! ne le sa molitve preberati; — to bi ne bilo moliti. Moliti fe pravi, kakor she vefh, fvoje mifli k Bogu povsdi- gniti — is ferza s Bogam govoriti. Satd morafh tudi dobro prevdariti in premi¬ niti, kaj berefh, kaj s Bogam govorifli; drugazh tvoja molitev Bogu ne dopade in nizli ti ne pomaga! Pifane molitvize ti le mifliti pomaga¬ jo; napeljevati te morajo, kako imafh tudi bres bukviz s Bogam govoriti. Ti si morafh — de tako rezkem— fvojo molitev vfelej fam narediti tako le: „Zhe kaj berefh, kar tebe slafti sa- - VII - deva ali ti ferze ogreje, pojenjaj brati in posnifli — pomifli, kaj fi do fiej fto- ril — koj bofli prihodno delal. Priftavi v miflih, kar farno ti vediti ali obzhu- titi snafh; — profi Boga odpufhanja grehov in profi ga pomozhi, de bofh tudi fvoje dobre fklepe dershal.” Tako fe pravi prav moliti. Vtifni fi to, o mladoft! dobro v glavo. Navadi fe sgodaj pri molitvi mifiiti ; ve¬ dno losliej te bo ftalo — potem bosh ve¬ dno bolj fam na febi svedel, kako ref je: De, kdor dobro moli, tudi dobro shivi. Preberi faj enkrat žele bukvize, de bofh vedel, kaj je v njih pifaniga. §izer - VIII - ni nobena befeda odvezh v njih; pa vunder bofh marfikaj nafhel, kar ti bo Ijubfhi in koriftnifhi. To tudi vezhkrat beri, slafti pri fveti mafhi. Ne beri pa vedno enih molitviz, sla¬ fti pri fveti mafhi. Beri in pomifli pa tudi, faj dva- ali trikrat v letu, koga v tem predgovorzh- ku berefh — kako fe imafh teh bu- kviz poflushiti in delaj tako, kakor ti fvetjem. Po tem ti bo Bog gotovo tudi fvoj shegen dal. Jes ti ga tudi profim — fhe ti same moli! S j litra j na molitev. S Bogam sazhni, s njim nehaj, In perfhel bofh v fveti raj! Kadar te poklizhejo, urno vftani. Zhe fe bofh dalje pomifhljeval, tesliej te bo ftalo vftati. Potem ko vftanefh naredi poboshno fveti krish in mifli na Boga. Bodi framoshljiv, kadar vfta- jafh in fe oblazliifh; Bog te vidi. Ne hodi po¬ prej med ljudi, predin fi tako oblezhen, de fe fmefh fpodobno med ljudi prikasati. Vfako jutro poklekni in moli naboshno: Bog! k tebi naj fe perve moje slielje povsdignejo. Ti fi moj Gofpod in Ozlie; jes tebe molim; ferzhno fe ti salivalim, de fi menozojfhno nozh tako dobrotljivo ohranil in s fpanjem 10 pokrepzhal. Ti, o Bog! uri sopet en dan shivljenja privolifh, de veliko do- briga Boriti in vedno boljfhi biti samo- rem. Prisadeti fi hozggem tebi kakor pokorno dete dopafti, pobesimo, pridno in s vfimi ljudmi dobro in v prijasnofti shiveti. Dodeli mi, o Bog! k temu shegen in pomozh. Jesus, moj boshji uzhenik in refhe- nik! dariaf hozhem vezhkrat premifliti, kaj fi ti ftoril — in kaj bi v teh ali unih okoljftavah ftoril. Dodeli mi po¬ mozh, de ti bom po poti nafledoval, ktero 1'i nam v nebefa pokasal. Tudi po tvojim isgledu, o prezhifta deviza Mai-ia! fe hozhem ravnati; po¬ hlevno shiveti, fe vfili grehov zhifto —— ii- varovati in fe taziga shivljenja prisad- jati, de bo imel Bog dopadajenje, ljubi angelji in fvetniki pa vefelje nad menoj. Ne naužili fe pa te molitvize po befedah is glave, temuzli po sapopadku, de jo bolh tudi ta¬ krat moliti snal, kadar ravno bukviz lic bofh pri rokah imel. Vfelaj morafh bolj is ferza kakor is bukviz moliti. To pri vfih molitvah velja. Pomifli potem tudi, kaj fi fe ta dan dobriga ftoriti in kterih grehov fe slafti varovati namenil. Potem pa pojdi v boshjim imenu in ftori, kar ti tvoji ftarfhi in sapovedniki velevajo, ker to Bog tako hozlie. Kako fe imafli doma obnafhati. gpofhtuj fvoje ftarfhe in vfe fvoje sapovednike po dolshnofti in bodi jim pokoren. Ne daj fi kaj dvakrat velevati, ne raemraj in ne napenjaj fhobe, zhe te kaj tesliko ftane. Opravi vfe pridno, kar imafli opraviti. - 12 - S Tvojimi brati in feftrami bodi dober, prijasen in poftreshzhen; kregati in preperati te s njimi fe ncfpodobi. §he menj pa fmefli drugo vdarjati, saframovati ali jim fizer kaj shaliga ftoriti. To ssherti Bog in ljudje. Tudi s pofli shivi dobro in mirno — ne bodi terdoferzhen ali Jfvojoglav. Sa - te in sa tvoje ftarfhe morajo terdo delati in fi kruhek veliko¬ krat kervavo saflushitij torej jim ne delaj tudi ti teshdv. Ako samorefh kakimu drusimu poflusliiti, sa»nj kam iti ali kaj ftariti, ftori vfe s vefeljem. Po- ftreshzhno dete bi doTtikrat lahko na nieft ftarih ljudi kaj ftarilo. Kako bi to Bogu in ljudem dopadlo ! Kar is ljubesni ti ftarifh, Bogu vfe to ti naredifh. Zhe doma, pri bratih in feftrah ali pri poflih kaj napzhniga vidifh ali flifhifh, to ftarfhem iskashi, de jim bo mogozlie napzlinoft odverniti. - 13 - Pri delu. Le vefelo Prim sadelo In nikolj ne ko tcfhko Ker ti Bog pomagal ko. Pri jedi. Sahvali te pred jedjo in po jedi Bogu sa vfe, kar ti dd. Bodi s tem sadovoljen kar imafh iu mifli, de je veliko revnih in doftikrat fhe kolnik ljudi, ki imajo kaj flakfhiga ali pa zlo fhe nizh jefti nimajo. Daj jim od fvojiga kaj, zhe samo- refh in fmefh. Kadar k molitvi svoni. Mifli na Jesufa in na njegovo prefveto mater. §kleni po Jesufovim uku shiveti in tudi v vfih rezheh voljo Boslijo fpolnovati, kakor Maria. Po¬ novi dohri namen, vfe ftoriti, ker je koshja volja in kakor Bog hozlie. 14 Kadar ura bije. Mifli: Sopet je ura minila! — Kako fim jo preshivel? Sopet fim eno uro blishej groba Kako bi bilo, zhe bi v tej hipi umreti mogel ? Sli i vi le po boški : volj 5 , §mert fe bal ne l)6fh nikolj. Kadar fi kaj napzhniga ftoril. Oh, she fpet fim fe pregrefhil! Ljubi moj Bog! greva me! — Nikdar vezli ne bom kaj taziga ftoril! Kadar napak kaj ftorifh; Glej, de vezli tak’ ne grefhifli.1 - 15 - Ob zliafu fkufhnjave in nevarnofti grefhiti. Bog me vidi! Bog vfe vidi in vfe ve! Ali bi prizha njega fin el kaj hudiga 1'toriti? Nikdar ne. Bog me tega varuj! Moj Jesuf, daj mi pomozh! Koga fe imafh sunaj doma varovati. Ne poftopaj in ne vlažili fe po ulizali. Idi fvojo pot in kar imafh ftoriti, rozlino opravi. Ne pezliaj fe s tazimi otrozi, ki fe preperajo, ali ki fo prederfni in rasujsdani. Ovze fc je bat’, ki grintc jmd; Ogibaj fe je, kolikor fe da. Ne potikaj fe s drusimi po kotih; ne fkrivaj fe pred ljudmi. Kdor fe nima nizh bati, fe mu tudi pred ljudmi ni treba fkrivati. In Bog — Bog tebe vidi, kjer kol’ zhcfh biti, Sato fe varovaj ga rasshaliti! - ic - Ne dotakni te nizh ptujiga; ne jeraaj nizh, kar tvojiga ni ne fadja, ne venapja, ne zlo nizh. Ne pertergaj nizh, in nizh ne tkri, In mifli, de, kar najdefh, tvoje ni. Od sadershanja v zerkvi. Bog je v nebefih in na semlji in povfod; po¬ vfod samoremo fvojc ferza k njemu povsdigniti in moliti ga. V zerkvi je pa Bog v prefvetim refhnim teletu slafti k nafhimu svelizhanju pri- zhijozh. Hifho hoshjo imenujemo zerkev, ker v nji Bogi in fvetnike slafti zhaftimo, in v nji ne- fmemo nizh drusiga delati, kakor s poboshnim duham v Boga miniti — moliti. Ne govori tadaj nizh v zerkvi in ne poflufhaj nikakorfhniga blebetanja; pojdi, kolikor daljezh morefh, od tiftih, ki radi govore in fo nemirni. Ne igraj s moljkam (roshnim kranzam) ali s dru- simi rezhini; ne osiraj fe nefpodobno fini ter tje; - 17 - temuzli s poboslinim in pohlevnim sadershanjem drugim isgled dajej. Svoje ozhi in Tvoje mifli bofh losliej bersdal, zhe hofh is kakih hukviz molil. Vsemi tadaj molitne bukvize v roko in vsemi fi vfe, kar berefh, dobro k ferzu. Ne derjaj divje is zerkve , tenraz tiho in spo¬ dobno pojdi k domu. VczSicruo djanjc. S Bogam sazhni, s njim nehaj, In perfhel bofh v fveti raj! M°j Bog in Ozhe! ferzhno fe ti sa- hvalim sa vfe dobrote, ktere fini dana- fhnji dan od tebe prejel. Ti nikoli ne nehafh, nafh ozhe biti in naf s dobro¬ tami sakladati. Zhe bi le jes tudi po- 3 18 korno dete bil in tvoje darove dobro obrazil al: Tukaj pomifli, kako Ti dan preshivel; zhe nifi kaj hudobniga flori]; kako fi fe v zerkvi, doma, sunaj doma, proti Tvojim rtarfham, tratam in Te- ftram ter drugim ljudem olmaflial. §posnaj Tvoje pregrehe ter moli: Vfigavedni! fveti Bog! Ob, tak’ fini tudi danaf ravno tifte pregrehe, tifto krivizo ftoril! Grevajo me, in odpufha- nja te profim, moj Bog in moj Ozbe! Y prihodnizh fe to ne bode vezli sgo- dilo! — Shegnaj me, oGofpod! in var- vaj me nozojfhno liozli, de fe jutri po- boljfhati, in kar fim samudil, dopernefti samoreni. Jesuf, ti moj Gofpod in refhenik! Ufniili fe me in daj mi, pomozh, de bom IS v prihodnizh tvoj uk in tvoj isgled bolj k fvojimu pridu obrazhal. Maria, mati mojiga refhenika ! Vfi fvetniki boshji! hvalite Boga sa mene, ker sdaj pozluvam. Daj, o Gofpod! de dufhe vernih kmalo is viz v tvoj fveti raj pridejo ; daj jim vezhni mir in pokoj in vezhna luzh naj jim fveti. Amen. Sdaj pa hozhem safpati! Sdaj ne bom mogel fam na fe pasiti, tudi fizer nih- zhe ne, ker je ndzh in vfe v miru po- zhivat gre. Tode ti, ljubi ozhe, bolh sa me fkerbel. V tvojim varftvu bom s mirnim ferzam poznival. Amen. O Bog. ti zhefli bit’ ozlie moj, Jes Tim pa fleherni zbal' tvoj! V tvojim imen safpim n oz oj 3 * - 20 - Bodi zhiften in frarnen, kadar fe isflazhifh in v pofteljo vleshefh. Profi ftarfhe, de ti pofteljo pofebaj dajo. Zhe morafh pri drusih leshati, fe mirno in tiho sadershi; ne fuvaj in ne drashi jih, in tudi njim fe ne daj fuvati in drashiti. Pomifli Bog msl tudi v nozh’ ožili In on ve vfe, kar fe po nozh godi. Kako fe imafh ob nedeljih in prašnikih sadershati. Te fvete dnove imafli tudi ti prasnovati, to je, s fvetimi in poboshnimi djanji pofvezlievati. K pofvezhevanju nedelje gre slafti farna flushba boshja, fveta mafha in Poflufhanje pridige. Pridi tadaj k pridigi, kadarkolj morefh. Po- 21 flulliaj jo s vfo pasljivoltjo in poboshnoltjo — boshja befeda je-, od Boga pride in k Bogu pelje. Dobro li v glavo vtifni in k lerzu vsemi, kar mladoft — kar tebe slafti tizhe. Is vlake pridige s nat h kaj na-le oberniti; in en lam dober uk do¬ bro k lerzu vset, je femenfko serno, ki v dobro semljo pade in Itotero obrodi. Popoldanfki kerfhanfki nauk ti je ravno tako potreben in pa fhe bolj koriften, kakor pridiga. Pridi ga tadaj poClufhat, kadar si je mogozhe. Pridi tudi, zhe vezli v fliolo ne hodilh, pridno v nedeljfko fliolo. Koliko dobriga in koriltniga lahko tam Ili- fhifh in le uzhilh. Milli: Kdor kaj ve in sni Velik’ ljudem velja. Ob nedeljih in prašnikih ti je pripufheno fe tudi nedolshno rasvefeljevati; todc vefeije mora nedol- slino biti, zhe ne ni vefeije. Oh! kolikrat fe pa ti Cveti dnovi s pregrefhnim vefeljem omadeshovajo! Kolikokrat fe v teh dnovih vezli liudobniga ftori, kakor zel tj eden 1 —- Beshi pred vfiffl in fovrashi vfe potem, kar bi ne bilo framno in fpoddbno; varuj tudi druge, kolikor morefh, de kaj taziga ne ftore. Boj fe poftopanja, ki je sazhctek vfili hudobij. Glej, de fe bdfli tudi popoldne in donet s kakim koriftnim opravkam vadil. Vadi fejpifanja. Veliko jih je, ki fo fe lepo pi- fati uzliili, pa posabijo vfe, ker malokadaj ali pa zlo nikoli vezh ne pifhejo. Ali to ni fhkdda? Ja, nekteri fe pa fhe zid branja odvadijo. Ka¬ dar nehajo v fholo hoditi , malo kadaj bukve v roko vsamejo; branje jih ne vefeli; sakaj ? ker ne berejo prav in dobro — tako, de bi umeti - 23 - in rabiti mogli to, kar berejo. Potem pazil ni zhudo, de malokadaj ali zlo nizh vezli ne bero. Vadi fe vezhkrat branja — beri slafti ob ne- deljih in prašnikih fledezhe Nauke in fpreniifhljevanja. ®og. Boga, nar vezilji dobroto, fvojiga nar boljiga ozheta, prav fposnovati, naj bo tvoje nar pervo, nar ljubfhi prisadevanje. Ret je, de Bogi ne moremo viditi in noben zhlovek ne more prav sapopafti, koga je Bog fam na tebi; kar jepak sanaf, ali kaj nam je od Bogi vediti potrebniga, de nam je mogozhe, ga prav zliaftiti in ljubiti, in nam dobrim, poboshnim biti in nekadaj svelizlianje dofezhi, to samore tudi otrok she vediti. §aj imafh ozlii. Odpri jih in osri fe okrog febe! Ti vidifh nebo in semljo, vodo ih fuh fvet, polje in gojsde, ljudi in sverine. Kdo je li to - 24 - vre naredil? Ali le je morde farno naredilo? Ali fo mar ljudje to vfe naredili? Nifo ne, Bog je to vfe naredil! On je s fvojo vfigamogozhnoftjo to vfe vftvaril. Sato ga tudi ftvarnika nebef in semlje imenujemo. Bog je vfe vftvaril. Glej, kako je vfe tako lepo in koriftno napravil. Vsemi le pervo zvetlizo v roko in dobro jo poglej : tako njeshna in lepa je, de bi je noben zhlovek take narediti ne mogel. Poglej fam fvoj shivot; kako umetno je Bog tvoje ozlii, tvoje roke in tvoje noge naredil! Kako lahko s ozlimi samishifh, pogledafh, jih obra- zliafh; koliko lepiga in dobriga snafh s njimi viditi! Kako pripravne snajo tvoje roke in perfti biti, zhe jih hozhefh v nauzhenje mnosih rezhi pridno vaditi! Le fam pomifli! Bog je vfe prav dobro naredil, fjolnze ima she fvoj zhaf, kadaj priti in fe fkriti mora. Sdaj je dan, sdaj nozh. Po dnevi fe lahko dela; po nozhi pozhivajo ljudje in shivina. Po letu pride - 23 - sima, de fe tudi polja in gojsdje fpozliiti morejo. V pomladi imamo novo vefelje, kadar vidimo fe vfe raszvetati in seleniti. Vezli del fadu le v je¬ leni pofpravi, de imamo po simi kaj vshivati. — Zhe bolj premifhljafh, kako dobro je vfe na fvetu napravljeno, bolj le bofli nad boslijo modrdftjo, nad njegovim nar vezhjim urnam zbudil Bog ohrani in preshivi vfe, kar je vftvaril. On pufti vfe rafti, de imamo sliivesh Veliko tav- shent in tavshent rasnih shival je na semlji; vfe dobivajo na poljih, v gojsdih ali pa v vodi fvoj shivesh. Bog fkerbi sa vfe, slafti pak sa zhlo- veka, on sna vfe na fvetu tako napraviti, kakor je vfelaj k nafhimu pridu. To fe imenuje boshja previdnoft. Vfih ftvari, ki jih vidimo, nar imenitnejfhi je X !■ 1 o v e She njegova poftava kashe, de je sa kaj vi- kfhiga vftvarjen, kakor sveri. Obras zhlovekov je - 26 - v nebo obernjen, namrezh tje, kamor imajo tudi vfe njegove inifli iti — k Bogu, v nebefa. Dufha ali duh zblovefhki prebiva v telefu, ravno kakor zhlovek v hiflii. Zhe fe liifha po¬ dere, jo zhlovek sapufti in fe kam drugam pre- feli. Tako tudi, kadar telo mine, dufha ne jenja biti; ona ne umerje, temuzh fe v drug fvet pre- feli in dalje shivi. Tam, v unim proftim shivljenji, k kterimu bo ijafhe truplo od fmerti sbujeno in k vezlinimu shivljenju poklizano, bodo zhednofti Che le po saflugi sveliishane. Uzhi fe fadaj Bogi is njegovih del, is njego¬ vih ftvari fposnavati ! Ne hodi neobzhutljiv in nehvaleshen po njegovim lepim fvetu. Slafti pa famiga febe premifli, koga fi ti zhlovek in koga imafh biti. Prisadevaj fe, vedno bolj fposnati, k;ij je pravo in dobro; tako bofh tudi Boga, nar vezilji dobroto, vedno bolj fposnoval. Moli Boga, sahvali fe mu, ljubi ga; rezi vezh- krat v fvojim ferzu: Karkdl vidim, govori: Bog, kako fi velik Ti! U ponishnoft’ molim te '1'i f’ naredil dobro vte. Bog ji nafh Ozhe. Veliki, vfigamogozhni Bog je tudi nafh nar bolj miloftni ozhe. Tako ga imenujemo, ker vfe ljudi ljubi, kakor fvoje otroke. Od njega fmemo vfiga dobriga fi fvefti biti in upati, zhe fmo mu kakor pokorni otrozi. Ali bi naf ne imelo to narbolj vefeliti? Bog nafh ozhe nam prepove kaj ftoriti, kar ni prav5 in on liozhe , de ftorimo, kar je prav in dobro. Zhe soper njegove sapovedi, soper nje¬ govo voljo kaj delamo in mu tako pokorni nifmo, greftlimo. Bog nad nami ne mare dopadajenja imeti. Zhe pak njegove- sapovedi ispolnujemo in po njegovi volji shivimo, mu dopademo; mi ga zhaftimo, kadar fmo mu pokdrni. 2S Pomifli vezlikrat de je Bog tvoj nar boljfhi ozhe in prisadeni Ti, mu dobro, ubogljiv o dete biti. Rezi in moli vezlikrat: O Bog sa te m 5 gori ferze, Ker ti fi ozhe nar bolj mili, De bi ljudje tud’ vfi zliutili Kar ziiutim v duhu jes sa te. Bog je fvet. To fe pravi: Bog je ver zhirt in popolnoma — vef dober, ram na Tebi nar vezilji popolnomost; on rtori in hozhe tudi, kar je dobro in prav. V fr njegove sapovedi fo take, de bi po njih tudi mi dobri in rveti bili, kakor je on. Tega te morafli prav velikokrat rpomniti in ri mifliti: Bog je rvet, kar on rtori, In kar zhe, nizh napak ni. De b’ le rerze moje blo, Tudi grehov bolj zhitto! - 29 -- Bog vfe ve. Bog je povfod v nebefih in na semlji in na vfih krajih. Mi ga ref ne moremo viditi, ker nima telefa in ker je le duh. On pa vidi naf; on vidi vfe; on flifhi vfe in ve vfe, kar ti de- lafh, ljubo dete! b6 naj podnevi ali ponozhi — bodi fam ali pa v drushbi. Bog zlo tvoje mifli ve. Gotovo fi she vezhkrat flifhal, de imafh Bogd pred ozlimi imeti; to fe pravi: ti imafh, kadar te kaj hndobniga mika, mifliti, de te Bog povfod vidi, ako te ravno nihzhe ne vidi. Proti Bogu fvojimu nevidljivimu ozlietu fe imafh tadaj ravno tako sadershati, kakor fe dobro dete proti fvo¬ jimu vidljivimu ozlietu sadershi. Jeli, ti bi fe ne upal prizho fvojiga ozheta kaj liudiga ftoriti ali pa to ftoriti, kar fo ti prepovedali? Bog tvoj ne- befhki ozlie te pa povfod vidi; on vfe ve. Imaj tadaj Boga vedno pred ozhmi; boj fe, prizho Boga kaj hudiga ftoriti, ako fe fizer tudi nikogar ni- •-- 30 - mafh bati. Pobesimo dete mora smeraj te befe- diže na jesiku in v ferzu Che bolj imeti; Bogu me nizh ne more fkriti, Bres njega nizh ne moreni striti. Bog dobro plazliuje. Bogu dobri ljudje nar bolj dopadejo, in dobre dela an v nebefih s vezhnim vefeljem plazhuje. Tam bo vfaziga s tako frezho plazhal > kakor fi jo je v shivljenji saflushil. Tudi v tem shivljenji she Bog vezhkrat na¬ redi 5 de fe poboshnim dobro godi. Dobro delo fledi dobro plazhilo. Dobri ljudje fo vezhdel od drusili ljubljeni in zhiflanij sadovoljnost in ve- felje imajo she v ferzu. Zhe poboshniga zhlo- veka ravno teshave ftifkajo, fe vunder lahko s miflijo potolashi: V drugim fvetu fe bo she bolje godilo. Sam febi lahko rezhe: - 31 - Bog ne posftbi doliriga, S vefeljem ferzhnim plazila gaj The ravn’ nadloge sdaj terpim, S a vezlini raj Te s njim’ liorim. Bog kasnuje ali fhtrafuje hudo. Bog je fvet; kar je hudiga, on zhes vfe fo- vraslii. Torej more Bog tudi, kar je hudiga, fhtrafati, in saverati. On ne fhtrafa is jese; te- muzh,. ker fe tako mora sgoditi , in ker fkosi to kakor dober in moder ozlie fvoje otroke od hu- diga vrazhati in jih fvariti hozhe. Bog tepe hu¬ dobo na tem fvetu, file bolj na unim — zhafno in vezimo. B.ef je, de na tem fvetu ni vfe kasen ali fhtrafinga, kakor fe nam vezhkrat sdi, de je kasen boslija. Velikokrat fe nam kaj taziga le sdi, ker ne umimo prav in ne fposnamo sa fkibo boshjo , ki je pa vunder farno na febi dobro, ko- riftno in vzliafi fhe zlo potrebno. '1'ode Bog je - 32 - fvet tudi tako vftvaril, dc imd hudobija slie tukaj na semlji liude naflcdke. Tako ima fovrashen zhlovek povfod fovrashnike. Lashniku nihzhe ne verjame. Lenuha sila goni. Kdor kaj napzhniga ali krivizhniga ftori, fe mora Boga, ljudi in zlo fa- miga febe framovati. Nar huje pa je, de fe otrozi s zhafama hudobije navadijo, zhe vezhkrat kaj hudiga ftorijo in de fe jih njih napake v ftarofti tako primejo, de fe jim vbraniti ne morejo. Potem pa pravijo: Kakorfhno shivljenje, taka fmert. Kdor pa bres poboljfhanja umerje, ne pride v nebefa. Bog le dobre otroke k febi v nebefa jemlje; ti- fti pa, ki imaja fhe majhne grehe na febi, kadar umerjejo, fe morajo fhe po fmerti toliko zhafa pokoriti, dokler jih Bog nefposml, de fo nebef vredni. Nefpokorjeni hudobneshi pa nebef nebodo vidili. Oni pridejo v pekel, kjer jih bo veft vezhno pekla savoljo hudobij in grehov, ki fo jih v shi- vljenji ftorili. 33 Kog je ufmiljen. Bog zherti hudobijo, ker je nefkonzhni (Vet; tode on nevdari koj po hudobiji, on je dolgo po- terpesliljiv in The ozke aftane, tudi zhe je dete neporedno, nepokorno; on mu spern efe, zhe le dete pregreho fposni in fe refnizhno poboljfhati hozhe. In Bog nam fhe k poboljfhanju pomaga; in zhe fe v refnizi poboljfhamo, mu sopet dopademo. Glej, Bog nikoli fe ne fpremeni, Dobrotjiv vezimo je in mil: Ak fi, moj ljubi, ti grefhil, Poboljfhaj in fpokor’ fe ti. Jesu l' firiftuf. Premifhljevanja, tudi pri fv. mafhi dobre. Sci advent. Bog je fvet tako ljubil, de je fvojiga edinoro- jeniga §ina is nebef poflal, ljudi uzhit, boljfhat, od grehov refhit in svclizhat. 3 - 34 - Angelj gofpodov je Marii zhefhenje prinefel. O vefelo zhefhenje, de bi imel tako dolgo prizhakovan refhenik, svelizhar ljudi, č*>in boshji fam na fvet priti, nam pravo pot v nebefa pokasat! Kako fe mi tebi, o Bog! sato dofti sa- hvaliti samoremo, de fi fe ti naf ufmilil in fvojiga §ina nam poflal! Kako fe tebi, o Jesuf, zliemo sahvaliti, de fi prifhel ifkat in svelizhat, kar je bilo sgubljeniga! Zhe jes po tvojim boslijim uku in po tvojim lepim isgledu shivim; bom tudi fkosi tebe svelizhan. Glej, jes fim dekla fvojiga Gofpo¬ da ; naj fe mi sgodi po tvoji befedil Tako je Maria govorila, deviza nar bolj ponishna, v tifti uri, ko je bila k veliki - 35 - zhafti povsdignjena, mati odrefhenika fveta poftati. Polna ponishnofti je mo¬ lila Boga in njegove vezhne fklcpe, po¬ polnoma v boshjo prefveto voljo vdana. Taka naj bode tudi moja molitev. O Bog! Vfe, kar fim in kar imam, fim od tebe prejel in od tvojiga §ina. §voje hvaleshnofti ne morem drugazh poka- sati, kakor Maria, in zhe fe po tvoji fveti volji obnafham. In Befeda fe je vzhlovezhila in je med nami prebivala. č*>in Boshji, fkosi kteriga je Bog s nami govoril, je na semljo prifhel, in je med ljudmi shivel. On fe je nam enakiga — nafhiga brata ftoril, de bi mu bili enaki in po njem otrozi in erbji boshji poftali. 3 * - 30 - Sa leosltizli. S*>in narVifhjiga je bil v revfhini in frot- fhini, kralj nebefin semlje je bil v hlevu rojen. Ubogi paftirzhki fo nar pervi nje¬ govo rojftvo svedili. Oni pridejo in najdejo dete, ki je v pelnize povito v jaflih leshalo. Tako naf she njegovo rojftvo uzht, de fvojiga svelizhanja ni¬ mamo v imenitnofti, v bogaftvu in do¬ brim slavljenji, temuzli le v poboshnofti in zliednofti ifkati. Naf h odrefhenik pride kako flabo, firomafhko, revno dete na fvet in terpi od jafel do krisha teshave, preganjanje, tepenje in rane, de bi naf pohlevfhino in poterpeshljivost uzliil, in de bi nam fvojo breskonzlino ljubesin pokasal. - 37 - Koliko tolashbe in poduzhenja imam jes v tvojim rojftvu, o boshje dete! Kako ljubesnivo in zhaftitljivo fi ti meni v tvoji flabofti in ponishnofti! Ti fi fe tako ponishal, o Jesuf, de bi naf k febi povsdignil. Ti fi terpeshe nafhe nature na-fe vsel, de fi jih nam terpeti pomagal in nam jih olajfhal. Ti fi is ljubesni do naf v revfhini shivil, de bi naf obogati s bolj im, vezhnim bogaftvam. Koliko hvale fim jes tebi, o Jesuf, dolshan! Kako ti samorem tvojo nefkonzhno ljti- besin verniti. Kaj hozhem jes ti darovati, Ubogo dete, ti Gofpod fveta! Serze zhifto ti hozhem farno dati, Vefelje ti shivljenje lepo da! 38 V djanjih ti hozhem fvojo Ijubesin fkasati, kakor fi jo tudi ti nam od tvo- jiga rojftva notri do fmerti fkasoval. Is ljubesni do tebe hozhem vfelaj fto- riti, kar je prav in Bogu dopadljivo, in zhe bi me ravno tefhko ftati imelo. Is ljubesni do tebe, ki fi fe s nami pobratil, hozhem biti vfim ljudem, kakor bratam in feftram dober, miloften in po- ftreshen. IVobeniga nozhem rasshaliti — in zhe fim she kteriga rasshalil, mu hozhem is ljubesni do tebe od ferza od- puftiti. Is ljubesni do tebe, ki fi fe savoljo naf tako ponishal, fe nozhem nikoli zhes druge povsdigovati, nobeniga sanizhe- -— 39 —- vati ali ptuje napake in pogreflike sa- fmehovati. Shegnaj o boslije dete, mene in moje lklepe s fvojo miloftjo. Amen. Jesur Kriftuf naf boshji uzhenik. Prerok Isaija je rojftvo boshjiga svelizharja s temi beredami prerokoval: Tvoje ozki bodo tvojiga refhenika gledale. Is. 30. 20. §kos njega je 'prifhla prava fvitloba na fvet. §kosi njega fposnavamo Boga, kakor fvojiga ozheta, ki vfe ljudi kakor fvoje otroke ljubi in hozhe s pokorfhino zhaften biti. B.res njega bi mi ne vedli, sakaj de fino na tem fvetu in kam de bomo po fmerti prifkli. Tri leta je med ljudmi okrog hodil ter vfim evangeli osnanoval, vefelo. osnanilo, de je prifhel naf uzliit, refhit in svelizhat. 40 Njegovo uzhenje je bilo nar bolj gotovo na¬ peljevanje k narzhiftejfhi zhednofti in k refnizhni- mu svelizhanju v tem in v prihodnim shivljenji. Uzhil je namrezh, de moramo, ne le farno dobrih del opravljati, temuzh tudi dobrih mifel biti; de Bog pred vfim na ferze, na dobro voljo gleda. Rekel je , de je njegov jarem fladak in njegovo breme lahko, ker nam nizh ne prepoveduje, ka¬ kor kar nam je fhkodljivo in kdr nizh drusiga od naf ne terja, kakor kar nam je k pridu, kar naC tukaj dobre in frezhne, po finerti pa sveli- zhane dela. Njegove sapovedi fo sgolj ljubesin. „Ljubi Gofpoda fvojiga Boga is vfiga fvojiga ferza, in is vfe fvoje dufhe, in is vfe fvoje mifli; fvojiga blishnjiga pa kakor farni ga febe. (Mat. 5ŽS2, 37 . 39.) - 41 - To je ob kratkim veC Hernianriii nauk. Ljubi Boga z h e.s vfe. Sakaj Bog je fam na febi nar vezilji, nar bolj ljubesniva dobrota — tudi nam in vfim ljudem tako miloftljiv; on je nafli nar boljfhi ozhe. On fvojo ljubesin tudi tiftim fkasuje , ki ga ljubijo, slaCti sile v tem, fhe bolj pa v prihodnim sliiv- ljenju. Naflia ljubesin do Boga mora slafti, kakor naf Jesul' uzhi, v tem biti: De mi Boga, ki je nar vezhji in nar bolj popolnoma bilje zhes vfe fpofhtuje- mo in is ljubesni in pokorfliine do njega njegovo fveto voljo ispolnujeino, njegove fvete sapovedi dershimo. i. Uzhi fe tadaj Boga vedno bolj fposnovati, to mu doga.de. Pasi slafti 42 na to, kar nam Jesuf od Boga pravi, in gotovo ga bofh zhesdalje bolj ljubil. 2. Zliafti Boga, ki je nar vezilji in nar fvetejfhi bitje; kaslii to s vi'im tvo¬ jim djanjem in ravnanjem, de ti je na Boshji volji in njegovim dopadajenji vezli leshezhe, kakor na želim fvetu. Isrekuj njegovo prefveto ime vfelej s lpofhto- vanjem. Mifli vezlikrat na Boga, moli po golti m, in zhe ravno kratko pa fer- zhno moli. V zerkvi fe sadershi tiho, pohlevno in poboshno ali andohtljivo. Zhafti Boga doma in povfod s poboshnim shivljenjem. 3. Sahvali fe Bogu sa vfe: vfe dobro imamo od njega. §posnaj njegove do¬ brote, njegove dari k pridu obrazhaj. - 43 - Bodi pa tudi s malim dovoljen. Bog da vfakimu toliko, kolikor v fvoji modrofti sa potrebno fposna. 4. Stavi v Boga vfe fvoje saupanje: on je tvoj nar boljfhi ozke; on tebe ljubi, fkerbi sa tebe. Le poboshen in priden bodi; in Bog bo vfe prav ftoril. o. Boji fe Boga: Ne boji fe nizli bolj, kakor kaj ftoriti, kar je on prepovedal. Ravno s tem morafh Bogu nar bolj lju- besin fkasati, de fe vfiga fkerbno var- jefh, kar ni prav ali greh, in de fe vedno prisadenefh, njegovo voljo is- polniti. Ljubi fvojiga blishnjiga. Nafh Mislinji je po Jesufovim nauku flehern zhlovek, kterimu pomagati ali kaj dobriga ftoriti 44 samoremo, bo naj, kdor hozhc; snan alc ptuj, prijatel ali fovrashnik, dober ali hudoben, dovolj je, de je zhlovek, kakor fmo mi. Skakaj mi mo¬ ramo blishnjiga farno savolj tega ljubiti, Ker je vfak otrok boshji in, kakor mi, sa nebefa vftvarjen, in ker je boshja volja, de vfe ljubimo. Kaj zhe pa to rezhi: blishnjiga kakor farni g a feb e ljubiti, naf Jesuf prav lepo s temi befedami uzhi: „Kar liozhete, de bi drugi vam ftorili, to tudi vi, kolikor morete in fmete, drugim fto- rite,« in »Ivar vi nezhete, de bi fe vam ftorilo, tega tudi vi drugim ne delajte.« Mifli le famiga febe na mefto drusiga in prafhaj fe : »Kaj bi fi jes sheljel, de bi drugi meni v teh olcoljfhinah ftorili?« Ali »Kako bi to meni dopadlo , zhe bi drugi tudi tako delali, kakor jim jes delam?« Lahko bofh fposnal, kako fe ti je proti drugim sadcrshati. Tadaj: - 45 - 1. Varuj fe druge k hudimu sapelje- vati ali v dobrim saverati. 2 . Kadar pri fvojih bratih, feftrah ali pri drusih kaj napzhniga vidifh, jih opo¬ minjaj, de naj ne delajo tega; ali jih pa koj ftarfhem iskashi ali takim ljudem, ki pomagati samorejo in tudi pomagati morajo. 3. Zhe ti kakor ti je mogozlie poma¬ gati samorefh, de drugi kaj dobriga flifhati ali fe uzhiti morejo, ftori to s ve- feljem; rezi jim tudi, kaj fi dobriga fli- 1'hal ali bral: pofojuj jim fvoje bukvize. 4. Varuj fe, de drusirn nizli fhkode ne ftorifh. Pufti in daj vfakimu kar je njegoviga; ne ukradi ne nar majnfhi ftvarize; ne ispridi ptujih rezhi. Kesa- ——- 46 - vidaj drugim dobriga; ne sheli in ne vofhi jim nizh hudiga. 5. Ne govori od druših bres potrebe nizh hudiga; ne toshi jih; ne goljfaj jih. 6. Ne bodi fovrasli en, zhmeren in pre- peren. Zhe te kdo rasshali, mu odpufti; ftori mu kaj dobriga, kadar koli morefh, moli sa-nj. To bo Bogu in vfim ljudem dopadlo. 7 . Ne sanizhuj nobeniga. Nihzhe ni tako malopriden, de bi ne imel The ve¬ liko dobriga na febi; nihzhe ni tako fpriden, de bi fe vezli poboljfhati ne mogel. Mifli in govori tadaj od drusih vfelej raj dobro, kakor hudo. 8. Ne dajaj drugim gerdih primkov; ne safmehuj ftarih, revnih in beteshnih 47 ljudi. Sjtare ljudi zhafti, nefrezline po¬ miluj, 9. Bodi vfirn ljudem prijasen, prilju¬ den, in poftreshen; ftori jim dobro, kadar in kjer ti je mogozhe; tode Kar shelifh, de fe tebi ne sgodi, Tega ne ftori tudi drugim ti, In kar shelifh, de tebi fe sgodi, To ftori tudi drugim ti. Ljubi famiga feb e. Sa zhloveka ni nizh boljfhiga, kakor zhe je poboshen in bogabojezh; to je sa njega nar bolje. To fe pravi tadaj famiga febe ljubiti, Zhe fe zhlovek pred vfim in v vfim to ftoriti prisadeva, kar je prav, dobro in Bogu dopadljivo. 48 Bodi tadaj: 1. Pasljiv na dobre nauke in koriftne refnize; premifhljevaj fam pri febi to, kar fi od fvojih ftarfhev, uzbenikov in drusih pametnih ljudi flifhal, ali kar fi dobriga bral. 2. Poflushi fe fvojiga uma in fvoje pameti; doftikrat lahko fposnafh, kaj je prav ali ne. Kar vfi dobri ljudje ho- zhejo, to ftori; in kar bi noben pame¬ ten, bogabojezh zhlovek ne privolil, tega ne fmefh ftoriti. 3. Poflufhaj fvojo veft ali notrajni glaf fvojiga ferza, ki ti pove, kaj je prav ali ne. Tako fe nekaj v ferzu sbudi, kadar zhlovek kaj hudiga ali neframniga ftoriti hozhe. Yfak fam - 49 - zhuti, de fe mu je bati in framovati treba. Le poflufhaj ta glaf in ne ver¬ jemi hudobnim ljudem, ki doftikrat pra¬ vijo, to ali uno ni greh, kije vunder krivi/.!mo ali nefpodobno. Ne ftori kaj taziga! 4. Pasi slafti na boshjo befedo, ktero vfi od katoljfhke zerkve poflani pridi¬ garji osnanujejo. Uzhi fe po njih od Jesufa, kako fe morefh in rnorafh lju¬ biti, bres de bi nehal, Boga zhes vfe ljubiti. 5. Varuj fe malih pregreh; kdor fe majhnih ne boji, bo kmalo v velike sa- bredel. 6. Vadi fe v dobrim; ne daj fe opla- fhiti, zhe v sazhetku dobro ftoriti teshko 4 - 50 - ftane ;■ she samorefh ftoriti, zhe le ho- zhefh; s zhafatna ti bode she Idshje. 7 . ^kerbi tudi sa fvoje s dračje in shivljenje. Bolan zhlovek ne samore toliko dobriga ftoriti, kakor sdrav: in kdor fi fam proftovoljno shivljenje krati, veliko krivizo dela. 8. . Bodi varzheri: Varuj fvoje obla- zhila in menj ti bo treba; ne trati ne¬ potrebno denarjev. §ebi in drugim jih k pridu oberni. 9. Shivi tako, de morajo dobri ljudje tudi kaj dobriga od tebe mifliti. Toda ljudje ne vejo vfiga; fam Bog te na tauko posha. Zhe le Bogu dopadefh; to ti mora vezli veljati, kakor hvala zeliga fveta: 31 Kdo ljubi fain feb e? Kdor, kar je prav, vfelaj ftori. In bogabojezh je; Kaj boljfiiiga dobiti ni. Jesnf Hrirtuf« nar bolj popolnoma isgled zhednofti. Po poti, ktero nam je s fvojim nebe- fhkim naukam kasal, nam je bil lam is¬ gled. V vfim fvojim shivljenji nam je nar lepfhi isgled zhifte ljubesni do Boga in do blishnjiga dajal. Voljo fvojiga nebefhkiga Ozheta dopolnovati, mu je bilo edino in nar ljubfhi opravilo. Ko je bil fhe komaj dvanajft let ftar, je fhel s fvojimi poboshnimi ftarfhi v Jerusa- lem, de bi tam Boga ozhitno zhaftil in __ 32 - molil. Tako ferzhno in poboslmo je v tempeljnu molil, tako pasljivo je uzhe- nike poflufhal in jim na vfako vpra- fhanje tako dobro odgovarjal, de fo fe vfi nad njim zbudili. §vojo mater Mario in fvojiga rednika Joshefa je ferzhno fpofhtoval in v vfih rezilih jima je bil pokoren. Tudi drugim ljudem je bil she v per- vi mladofti dober in prijasen. Nikogar ni nikoli rasshalil; temuzh je fleherni- mu, kjer in kakor je le mogel dela Iju- besni fkasoval. Vfe, kar je delal ali govoril, je bilo prav, dobro in zhuda- polno, zelo njegovo shivljenje je bilo Jjubesnivo in nedolshno, kar ga je Bogu in ljudjem ljubesniviga ftorilo. - 53 - Slafti je pa Jesuf fvojo ljubesin do ljudi v fvojim ozhitnim shivljenji kasal. Kamor koli je prifhel, je dobro delal. Vkasal je otrozhizham k njemu priti in shegnal jih je. Terpeshnim, trudenim ljudem je rekel : ,,Pridite k meni in jes vaf bom poshivel.” Nehzhiga ni bres tolashbe sapuftil. Grefhnike je miloftno fprejemal, polen krotkofti je take, ki fo safhli, na pot zhednofti nasaj peljal. On fe ni nikoli vtrudil, zhe lo ga fhe tako preganjali. Zhe fo ga tudi nar bolj sanizhljivo rasshalili. je molzhal in je zlo fvojim nar hujfhim fovrashni- kam dobrote fkasoval. Tvoj fveti isgled, o boshja popolna- moft, naj mi bode vedno pred ozhmi! --- 54 -- V vfim fvojim djanji, in nehanji hozhem na tebe gledati in fainiga febe prafhati: „Kaj je moj Jesuf ftoril? Kaj bi v mo¬ jih okolfbinjab ftoril?” JBcsuT Hriftut nafh boshji odreflienik. I*iin boshji je perfhel na fvet, poifkat in svelizhat, kar je bilo sgubljeniga. Ne le s 1'vojo befedo in s fvojim isgle- dam naf je hotel od grehov — k pokori in k vezhnimu svelizhanju peljati temuzb fhe umeri je, de bi naf svelizbal. Profto- voljno je on, ki je bil nedolshen . in ki ni drusiga nizb, kakor dobro delal, ter- pel, kar bi mi imeli terpeti in naf je.tako - 55 —-— s fvojiin nebefhkim Ozhetam fpravil. Kri in slavljenje je v' neisrezhenih bolezhi- nah na Krishi daroval, de bi nam ne- fkonzhno dobrotljivoft in ufmiljenoft bo- shjo in vezimo slavljenje sagotoyil. Bog odpufti sgrevanim in fpokorjenim grefhnikam tako gotovo, kakor gotovo je njegov §in savolj grehov nafhili umeri. Kako Kriftufovo terpljenje koriftno premifhljevuj. Pomifli: A. Kdo je terpel? Ljubi §in nebefhkiga Ozheta — ki je bil nar ne- dolshnejfhi in nar boljfhi med ljudmi. Kako fe fmem pritoshiti in sa samero boshjo imeti, zhe imam kaj terpljenja. - 56 - 2. Kaj je Jesuf terpel? Neisrezhene martre na dufhi in na telefu; nehva- leslinoft, safmehovanje , brestolashnoft nar bolj neufmiljeno in nar bolj sanizhljivo finert Kaj je vfe moje terpljenje proti njegovima? 3. Sakaj je Jesuf terpel? Is ljubesni in pokorfhine do fvojiga nebefhkiga Ozheta, is ljubesni do naf ljudi, tj v oj uk je s 1'vojo kervjo poterdil in nam je s fvojim terpljenjem in s fvojo fmertjo odpufhanje grehov in vezimo slavljenje dofegel. Ali terpim tudi jes savolj do- briga — po volji boshji? 4. Sa koga je Jesuf terpel? Sa vfe ljudi, — sa nehvaleshneshe — sa fvoje 1'ovrashnike. Njegova ljubesin je vfe 57 obfegla. Ali bi imel jes le eniga fo- vrashiti? Ali bi ne imel jes tega lju¬ biti, ki je tako drago kupljen—• s kervjo Jesufovo refhen? — o. Kako je Jesuf terpel? Voljno, fta- novitno, krotko, poterpeshljivo— po¬ polnoma v voljo fvojiganebefhkiga Ozhe- ta vdan. Kako pa jes terpim? G. K' zhimu naj me njegovo terpljenje perganja? De fe grehu odpovem, mu odmerjeni in le tiftimu shivim, sa tiftim hodim in mu sveft oftanem, ki je sa me umeri. 58 Kiisliev pot s fhternajftimi navadnimi fhtazioni. Pripravljanje* Jesuf, moj nebefhki uzhenik in re- fhenik! s daj hozhem poboshno premi- fhljevati, po kolikofhni, bolezhin polni poti fi ti pred nami v nebefa fhel. Pa premifliti hozhem tudi, kako poboshno naj sdaj shivim, de kdej k' tebi v nebefa pridem. Amen. 39 ^. Jesui! Spominj tvojiga terpljenja in tvoje fmerti. Ji,. Varuj me hudiga in poterdi me v do¬ brim. Ti fi bil po krivim toshen in k sani- zhljivi fmerti na krishi obfojcn, nedol- co shni Jesuf! Ti fi sgolj dobrota bil in ljudi le k dobrimu napeljati hotel; pa ravno sato fi ti mogel umreti, ker fi s ljudmi tako dober namen imel. Na tebe jes hozhem mifliti, boshji sve- lizhar! zb e po nedolshnim ali zlo savoljo tega kaj terpeti moram, ker bogabojezhe in po tvojim nauku shiveti hozhem. Zhe bi le pred Bogam nedolshen bil! Nizh me ne fme od dobriga odvrazhati, ne safmehovanje ne graja hudobnih ljudi. Zhe le Bogu dopadem! Ti fi tudi, o Jesuf! savoljo fvojiga uka veliko ter¬ peti, in fhe zlo umreti mogel. Ozhe nafh i. t. d. Jesuf! tvoj fpominj i. t. d. (kakor gori). Voljno fi tcshki krish na ranjene ra¬ me vsel, miloftljivi Jesuf! in k nam vfim klizal: „Kdor me liozhe nafleda- vati, naj fvoj krish sadene!” 62 Sadenem ga! Rad fi prisadenem, de le fpokorim in poboshnoin vzhednofti shivini. Sgodaj fe hozhera navaditi, le to ftoriti, kar je prav in boshja volja, tudi zhe bi me teshko stalo. Moj Jesuf! Vterdi me! Ozhe nafh i. t. d. -r 63 - Jesuf! tvoj fpominj i. t. d. (kakor gori). Koliko fi ti, o Jesuf! na-fe vse!! Kako poterpeshljivo fi ti vfe terpel! Od sazhet- ka fvojiga stavljenja fi bil fvojimu nebefh- kimu Ozhetu pokoren do fmerti na krishi. Zhe fe od mladofti v dobrim vadim, me ne bode nikoli teshko ftalo. She sdaj hozhem, o Jesuf! po tvojim bošhjim uku shiveti; lahko breme je to, zhe ga zhlo- vek she v mladih letih na-fe vsame. Bog ne terja vezh od mene, kakor kolikor ftoriti morem, in mi pomozh daje, Ozhe nafh i, t. d. Jesuf! tvoj fpominj i. t. d. (kakor gori}. Kako shaloftna je mogla Maria biti, kadar je fvojiga preljub esniviga i*»ina med dvema hudodelnikama nakrishi vi- fiti vidla! Kaj je moglo tvoje miloftno - 65 - ferze obzhutiti, o Jesuf! ko fi fvojo slia- loftno mater sagledal? Koliko morajo vunder ftarfhi savoljo otrok terpeti in preftati! Kako morejo otrozi dofti hvaleshni biti? — Ti, o Je¬ suf! fi bil vedno dober, hvaleshen, po¬ koren fin, vfa tolashba fvoje matere. Po tvojim isgledu fe hozhem tudi jes fvojirn ftarfhem in sapovednikam po- febno s tem hvaleslmiga fkasati, de jim s dobrim sadershanjem vefelje delam in jim po mogozhofti malo fkerbi ftorim. Ozhe nafh i. t. d. 5 66 y\ Jesuf! tvoj fpominj i. t. d. (kakor gori> G Jesuf! tebi §imon pomaga krisli nefti. Kako rad bi bil jes tebi vftre- gel! Pa ti fi nekadaj rekel: „Kar nar —— 67 - majnfhimu fvojim bratov ftorite, to fte meni ftorili.” Torej hozhem, ljubi Jesuf, tudi savo- ljo tebe ljudem, ki jih fvoje brate ime- nujefh, poflreshen in prijasen biti, kjer in kakor premorem, ako ravno sdaj le s majhnim sazheti morem. Bog ima nad vfim veliko dopadajenje, kar fe is ljubesni do blishnjiga ftori. Ozhe nafh i. t. d. 5 * Jesuf! tvoj fpominj i. t. d. (kakor gori). O Jesuf! jes fi hozhem globoko vferze vtifniti, kar in kakor fi ti terpel, de fi nam isgled sapuftil, de bi tudi mi v tvoje ftopinje ftopili. 69 Na tvojo ljubesin in na tvoje terpljenje hozhem mifliti, kadar tvojo podobo vidim: tvoje poterpeshlji-vofti in krotkofti fe ho~ zhem fponiniti, kadar imam tudi kaj ter- pljenja ali kadar me dobro tesliko ftane. Ozhe nafh i. t. d. -- 70 - ilf. Jesuf! tvoj fpominj i. t. d. Pa kaj samorem od terpljenja govo¬ riti! in kaj je vfe moje terpljenje memo tvojiga, o Jesuf! Yef vtruden in pobit fi bil, pa vunder fi bil fhe Bogu vdan in ftanoviten do fmerti. Ali hozhem farno to ftoriti, kar mi je lahko in prijetno? Ali bi fmel dobre dela opufhati takrat, ali koj fe vtruditi in ob¬ upati, zhe me teshko ftane ? Kako bi mogel tako fvojo pokorfhino, fvojo lju- besin Bogu fkasati ? Bog hozhe, kar je prav, ne pa, kar je le lahko iu prijetno: njegova, ne moja volja naj fe sgodi'! Ozhe nafh i. t. d. 71 VIIL § h t a z i o n. y. Jesuf! tvoj fpominj i. t. d. „Ne objokovajte mene, temuzh febe in fvoje otroke!” Tako fi ti, premili Jesuf! blagim shenam rekel, ki fo tena tvoji krishevi poti objokovale. Ti fi bil 72 sa-nje in sa-njih otroke bolj fkerben, kakor sa - fe. Ali bi fmel tako hudobno, nefrezhno dete biti, de bi fe ftarfhi savoljo mene jokati mogli ? O, to bi bilo ftrafhno! — Nak! takiga sadershanja fe hozhem pri- sadevati, de bodo moji ftarfhi tolashbo in vefelje nad menoj doshiveli. Ozhe nafh i. t. d. 73 IX, S h t a z i o n. Jesuf! tvoj fpominj i. t. d. O Jesuf! kako je tebe tvoj krish ob- teshil! Tode ti fe ga nifi branil, temuzh ga ftanovitno nefel. Ja, kolikor vezhji je bilo tvoje terpljenje, toliko bolj po- 74 terpeshljiv in voljan v voljo nebefhkiga O/.heta fi bil. S boslijo pomozhjo mi je vfe mogo- zhe, zhe le refnizhno hozhem. Veliko rezin' me she sdaj lahko ftane, ki fo fe mi v sazhetku teshke sdelc. Vfe, kar je prav in dobro, hozhem voljno in ve- felo ftoriti, is ljubesni do Boga, kakor fi tudi ti, o Jesuf! is ljubesni do Ozheta in do naf voljno terpel. Ozhe nafh i. t. d. if. Jcsuf! moj fpominj i. t. d. (kakor gori). O Jesuf, moj svelizhar! neufmiljeno fo ti obleko is shivota ftergali in ti tako vfe rane ponovili; in v pijazho fo ti shelzh in jefih podali. - 76 - Ali bi jes frnel prepovedaniga vefelja ifkati? Bi Imel jes kdaj kaj ftoriti ali perpuftiti, kar je soper tvoje fvete sa- povedi, o moj Bog? Nikdar ne! To fe nefme nikoli sgoditi! Moje vefelje naj bo vielej nedolshno in fpodobno, de fe mi pri njem ne bo treba ne framovati ne bati. Ozhe nafh i. t. d. 77 Jesuf! tvoj fpominj i. t. d. (kakor gori). Xeufmiljeno fo tebe, o nar nedolshni- fhi Jesuf! na sanizhljivi krish pribili! Ti fi k vfimu molzhal; farno k fvojimu nebefhkimu Ozhetu fi glafno molil : - 78 - „Ozhe! odpufti jim, sakaj ne vejo, kaj delajo.” Mene tako lahko jesa prime, zhe mi kdo le kaj nar manjlhiga shaliga ftori ali rezhe. Ti, o moj svelizhar! fi toli¬ ko terpel, pa vunder fhe sa 1'voje fo- vrashnike molil. Ali bi ne imel po tvo¬ jim isgledu fe ravnati? Ali bi ne imel terpeti, kar mi drugi flore, ker ne de¬ lajo shaliga is hudobije, in doftikrat ne vejo, kaj pozlinejo? O Bog! Jes vfim odpuftim: odpufti tudi ti nam vfim! Amen. Ozhe nafh i. t. d. y/. Jesuf! tvoj fpominj i. t. d. (kakor gori). Ti fi fvoje shivljenje daroval, o pre¬ mili Jesuf! in sa naf na krishi v pre- ftrafhnih martrah shivljenje fklenil. Kako mirno fi samogel rezili: „Dopolnjenoje!” - 80 - She sdaj hozhem vfaki dan tako pre- shiveti, de na vezlier rezhi morem: Danaf fiin fvojo dolshnoft in boshjo voljo dopolnil! Zhe s Bogam sazhnem, fvoj zhaf k dobrimu obrazham, poboshno in pridno shivim: bom tudi s Bogam nehal in fe v ftarofti s vefelim ferzam fvoj e mladofti fpomnil. Ozhe nafli i. t. d. y Jesuf! tvoj fpominj i. t. d. (kakor gori). O mati mojiga odrefhenika! kaj fi ti terpela, ko fi fvojiga Ijubiga §ina na krisiii umerati in potem mertviga vfvo- jim narozhji lesliati vidila! O koliko fi 6 82 s njegovo fmerijo sgubila! Pa vunder fi ftanovitna pod krishem oftala, polna saupanja v Boga! O Bog! ferze velike bolizheni terpi, kadar fvoje ftarfhe in dobrotnike mora¬ mo umerati gledati. Tode v tebe sau- pamo! Ti fi jih nam dal; ti jih sopet k fcbi vsamefh. Tebi jih priporozhimo. Ti fi in bofh nafh Ozhe vfelaj oftal. Ozhe nafh i. t. d.. 83 i. t. d. (kakor f. Jesuf! gori> Poflednjizh fo tebe, moj svelizhar! v grob poloshili. Tukaj fi po fvojim truda polnim shivljenji in britki fmerti poflednjizh pokoj najdel. 6 « - 84 - Vfe me opominja, de moram enkrat umreti, in de vtegnem tudi kmalo umreti. Mladoft in sdravje me fmerti ne varjeta. O moj Bog! na fmert mifliti fe nebojim; ja jes ne morem sadofti sgodaj na - njo mifliti sazheti, ker fe mi je is tega uzhiti, kako moram sdaj v mladofti shi- veti, de bi fe fmel pribodnjiga vezbniga slavljenja vefeliti. Jes moram, jes ho- zhem sdaj ftoriti, kar fi bom ob konzu fvojiga shivlenjenja shelel de bi bilo ftorjeno. Takrat bi bilo preposno. Ozhe nafli i. t. d. XV. § h t a z i o n. Hvala bodi tebi, oJesuf! sa vfe tvoje terpljenje, ktero fi is ljubesni do naf - S3 — preftal! Sdaj v nebefih shivifh in kra- Ijujefh. In kdor sa tabo hodi, bo tudi prifhel. To fe hozliem s vfo mozhjo prisadevati, de fe bom nekadaj vezimo s teboj vefelil. Amen. Molitve. O Veliki nozlii. Tudi pri tv. mafhi dobre. Hvala iu hvaleshnoft bodi Bogu Ozhe- tu; zhaft in pozhaftenje njegovimu §inu, nafhimu refheniku, ki je s naf na krishi umeri in tretji dan, kakor je fam pre¬ rokoval, od fmerti vftal. Aleluja! - 86 - Gofpod je refnizhfen in sveft. Ivar je on obljubil, fe bo tako gotovo sgodilo, kakor je Jesuf odfmert vftal. Aleluja! Zerkvina molitev. O Bog! ki fi nam po vftajenji fvoji- ga §ina, nafbiga refhenika, vrata k vezh- nimu sveližhanju odperl, mi tebe pro- fimo, dodeli nam, de fe nafhe poboshne shelje in vofbila, ktere nam v ferze dafh, tudi isidejo, po ravno tiftim Jesufu Kriftufu, nafhimu Gofpodu! Amen. Nebefhki refhenik! Ti fi fe sa naf na krishi daroval. Jes tudi Bogu fvoje zelo ferze darujem. De bode pa njemu dopadlo, ga hozhern vfih grehov ozhiftiti. - 87 - Tukaj pomifli, v ktcrih pregrefhkih fe hozhefh slafti poboljfliati. O prezhaftitljivi Jesuf! ti fi vfe fvoje fovrashnike premagal, fhe martre in fmert. Pri tvoji fmerti fo fe tvoji fo- vrashniki vefelili in tvoji prijatli fo ob- magovali; bali fo fe, de bi fe vfe do¬ bro, kar fi ti ftoril in obljubil, v nizh ne isfhlo. Pa pri tvojim od fmerti vfta- jenji fe je vfe naglo preobernilo in lepo isfhlo. Tvoj fveti uk, kteriga fi do fmerti terdil, fo sa nebefhko refnizo spofnali; takrat fi ti fprizhal, de fi sve- lizhar fveta in odrefhenik ljudi, ki ga je Bog poflal. Sa to tudi jes nezhem upanja in ferza sgubiti, zhe fe mi dobro koj odfedati nozhe; zhe imam le vfelej - 88 - prave in dobre namene! zhe le pridno delam; Bog bo gotovo vfe prav in do¬ bra ftoril, zhe ne tu, pa v drugim slav¬ ljenji gotovo. Jesuf Kriftuf v nebelih. Ti, o nebefhki odreflienik, fi fvoje delo na semlji konzhal in fi fe sopet k fvojimu Ozhetu v ncbefa vernil, od kodar fi bil poflan. Tam fedifh na de- fnizi boshji, tam fi ti nafh boshji brat in prijatel, zhes vfe povsdignjen; tam ti shivifh in kraljujefh s vfo mogozh- noftjo in velizhaftvam. S ponisbnimi in saupljivimi ferzi mi tebe molimo! 89 Ko fi k fvojimu in nafhimu Bogu — k fvojimu in nafhimu Ozhetu fhel, fi djal: „V hifhi mojiga Ozheta je veliko prebivalifh; jes grem tje vam tudi pre- bivalifhe pripravit, de bote tudi vi tam. kjer fim jes.” Tam fi tudi sa mene proftor pripravil. Kje hozhern sato sgo- daj fvoje mifli in shelje oberniti. Tudi pot fi nam tjekje s fvojo befedo in s fvojim isgledam pokasal; ti fi fhel fam fkosi terpljenje v fvoje velizhaftvo. Od poti, na ktero fe v mladofti podam, tudi v ftarofti ne bom odftopil; in ka¬ mor sdaj grem, tje bom tudi enkrat prifhel. — „Ali fim na pravi poti? — Ali shivim po tvojim uku? po tvojim isgledu?” Zhe fim pred dober in po- - 90 - boshen: zhe vezli dobriga ftorim; zlie me vezli truda in prizadevanja dobre dela flanejo, vezilji bo v nebefih moje vefelje in svelizlianje. Jesuf! ti mene v fvojim velizaftvu ne posabifh! Miloftljivo fe na-me oserafh. Poterdi me s tvojo miloftjo, de te svefto nafledovam in te bom kadaj od oblizhja do oblizhja gledati, vezimo ljubiti, hva¬ liti in zhaftiti mogel! Amen. Sa neto Tim te rodil, Moj namen je bolji fvet, Sgubil jes ne bom shivljenja, Naj bo truplo rop trohnenja, fjaj bom vftal od finerti fpet, In Boga na vele zhaftil. 91 O Binkufhtih. Pred fvojini odhodam v nebfi je Jesuf uzlien- zam obljubil fvetiga Duha uzhenika poflati, ki bo vfo refnizo uzliil. V podobah garezhih jesikov je prifhel binkufhtno nedeljo k njim. Sdaj fe jim je nova luzli pofvetila in fveta gorezhnoft le je v' njih ferzih vnela. Sdaj fo vfe saftopili, kar jih je Jesuf uzhil, in pripravljeni fo bili, sa njegov uk kri preliti. Nizh in tudi fmerti fe nifo sdaj bali, osnanovali fo pokoro in odpufhanje grehov, vfim narodam fo govorili, de je Jesuf, kteri je krishan bil in je fpet od fmerti vftal, od Boga poflan svelizhar ljudi. Tako je bilo kerfhanftvo na fvet vpeljano in boslije kraljeftvo ■— kerfhan- flia iserkev — na fvetu sazheto. Zerkvena molitev. O Bog! ki fi ferza vernih s fvetim Duham rasfvetlil, dodeli nam, de bomo - 92 - po toftim fvetim Duhu fposnali, kar je prav in daj nam fe vfelej njegove to- lashbe rasvefeliti, po Jesufu Kriftufu, tvojimu §inu, Gofpodu nafhim! Amen. Nebefhki Ozlie! tvoj §in je vfim fvetiga Duha obljubil, ki te sa-nj pro- fijo. O jes fposnam fvojo flepoto in flaboft; jes vem, de bres tvoje milofti nizh dobrigo ftoriti, in tudi ne dobre mifli obuditi ne morem. Profim te po tvojim §>inu sa fvetiga Duha, de me rasfvetli, kadar tvojo befedo, uk tvojiga tjina, poflufham in daj mi pomozh, de bom tudi po nji shivel. Jes moram pa tudi s tvojo miloftjo svefto delati. Tvoja volja je, de tvojo befedo, uk tvojiga §ina pasljivo poflufham in pridno fpol- 93 njam. Tvoj fveti Duh naj me ras- fvetl/, de bom tudi vfe prav saftopil; on naj mi da mozh, de bom po tvoji be- fedi shivel. S mojo veftjo me pred hu¬ dim opommjafh. Po tem opominjevanji moram shiveti; sakaj to pride od tebe, o Bog! Ti mi v fvetih sakramentih po- mozhke k poboljfhanju in pofvetenju ponudifli; daj, o Bog! de jih bom vfelaj s vrednim fcrzam prejel. Napolni, o Bog! kakor fi apofteljne napolnil, tudi njih naflednike, nafhe uzhenike in dufhne paftirje; oshivi njih befedo in posliegnaj njih dela! Pofhlji tolashnika vfim, ki fo shaloftni, ki terpe in umerajo — vfim, ki fo v smotah, daj uzhenika, — nam vfim pa duha refnize - 94 - in ljub e,sni, ki naf pofvezlmje po Jesufu tvojim čjinu, Gofpodu nafhimu in sveli- zharji! Amen. Od kerfhanfke zhednofti. Velikokrat fe fliflii: »Ta zhlovek ima zhed¬ nofti !« — Zhednoft imeti, to hozhe veliko rezhi. Zhednoft ima farno tifti, kteri privfaki priloshno- fti, tudi zhe ga teshko ftane, ftori, kar je prav, in ki vfe savoljo tega ftori, ker je hoslija volja, de vfelej ftorimo, kar je prav; tedaj is ljuhesni in pokorfhine do Boga. To je zhednoft, Kerfhanfka je pa zhednoft, zhe pri vfim na Jesufa Kriftufa, na njegove befede in isglede mi- flimo in zhe fe prisadevamo, po Jesufu Bogu dopafti. Zhednoft je nar vezilji blago, ktero zhlovek sheljeti in imeti samore. Ona je nafh edin zil in - 95 - konez na scmlji: Bog naf je sato vftvaril; Je- suf Kriftuf je sa to is nebef prifbel, de imdmo v zhednofti shiveti in po nji v nebefa priti. Ona farna nam pridobi dopadajenje pri Bogu in pri ljudeh; ona naf v terpljenji tolashi in nam per- pufheno vefelje fladi; ona naf v fmertni nri ne- sapufti — in ona nam v nebefih nefkonzhno in vezimo plazhilo pripravlja. Nobeniga truda fe tadaj nefmemo bati, v zhed- nosti shiveti. Kdor zhednoft imeti hozhe, fe mora prisadevati, in to tudi takrat fhe ftoriti, kar je boshja volja in prav, kadar ga fhe tako teshko ftane. Tode, zhe Boga in to kar je prav, refni- zlino ljubimo, nam bo tudi to lahko, kar fe nam fizer teshko sdi, in zhe bomo vezhkrat tako fto- rili, losliej nam fe bo sdelo. §aj fam Jesuf pra¬ vi: Kar je pri ljudeh nemogoshe, lo je pri Bogu. namrezh s boshjo pomozho — mogozhe. Profi- mo tadaj Boga vfelej prav ferzhno sa zhednoft. On nam bo gotovo fvojo pomozh dodelil, zhe fe - 96 - bomo le tudi lami prifadjali, vedno boljfhi in fve- tejfhi prihajati. Kdor, kar je prav, vfelej rtori, Po uku Jesufa sliivi, In boshjo voljo rad fposml, Ta tudi zhednoft pravo’ ma. Od molitve. Kzhednofti molitev nar bolj pripomdre; ja mo¬ litev nizh drusiga ni, kakor vajenje vzhednofti in duh vlili zliednolt. Moliti fe pravi fvoje mifli k Bogu povzdigniti, s gorezhim ferzam fe s Bogam pogovarjati, Bog ni kakor zhlovek, de bi le na to pasil, kar mu kdo tje govori. Bog le na ferze, na dobre voljo gleda. Kdor fizer poklekne, roke povsdigne, in ozke nafh ali kako drugo molitev sgovarja, na Bogi in na kaj dobriga pa ne mifli, ta ne moli: 97 le prasne befede govori; to mu nizh ne pomaga in Bogu ne dopade. Mi moramo na to mifliti, kar isgovarjamo. Refniza nam mora biti. Kdo fe bo le upal, Bogu kaj govoriti, kar mu od ferza ne gre? S rokami vsdigni tud’ ferze, In mifel naj v nebefa gre. Kaj morafh ftoriti, kadar moliti hozhefh. Mi moramo vezhkrat moliti in fi Bogi in nje¬ gove popolnofti, kakor je mogozhe, mifliti. Pa miflifli fi morde: Ne vem, kako de bi molil — kako s Bogam fe pogovarjal. Ej! to ni tesliko- Dobro dete she ve, koj s fvojim ozhetam govork Obljubi jim, de hozhe pokorno in pridno biti. Zhe pa kaj hudiga ftori, jih odpufhanja profi. Sa- hvuli fe jim, zhe od njih kaj prejme. Profi jih 7 sa to, zhefar potrebuje. Ni mu treba dolgo po- mifhljevati, kaj bi reklo; ferze mu govori. Tako tudi ti ftori, zhe hozhefh moliti, to je, s tvojim nebefhkim Ozlietam te pogovarjati. Glej, zhe ti ti, kolikor, ti je mogozhe, miflitli, de je Bog nar fvetejfhi, tam na tebi nar popoi- nejfhi bitje nar vezlii dobrota, in potem rezhefh ali ti miflitli: »Moj Boj;, kako samorem jes tebe dovolj ljubiti in zliaftiti! Koga tim jes memo tebe?« Kadar tako govorifh ali ti miflitli, Boga molifh; ti ga hvalifh in zhaftifh. Zhe pomiflifh kako je Bog dober proti tebi in vfim ljudem, ko¬ liko dobrot ti od njega prejel in fhe fleherni dan prejemafh, te mu bofli sa vfe dobrote sa- hvalil in njegove dari k debrimu obrazhal. Zhe fi fpomnifh, de Bog nar fvetejfhi vfe vidi in vfe ve, in potem v ferzu rezhefh: »Moj Bog! nikoli nizli napzhniga nozhem pred tvojimi ozhmi ftoriti; smeraj fe hozhem tako sadershati, de ti bom do- padel: ti prav molifh. §he vezli, to je nar boljfhi 99 molitev, zhe pred Bogam kaj dobriga fklenefh. Tako 1)0 vfaka mifel she molitev pred Bogam. In to te pravi is ferza moliti, ali tvoje ferze s Bo gam govoriti puftiti. Šatd imej vedno Boga pred ozlimi in bodi po- boshen; potlej ti bode vlaftno ferze povedalo, kaj imafh Bogu govoriti, kratko in dobro. In zhe vczbkrat in rad na Boga miflifh, bofli tudi dobro dete, bofh vedno bolji in poboshnejfhi. Ilado, dobro, moli dete, K dobrimu ti mozh to da. Vfak kriftjan, k' sna prav moliti, Tudi prav shiveti sna. Kaj flori, kadar Boga kaj profifh. Veliko ljudi je, ki miflijo, de le takrat molijo, kadar Boga kaj profijo. Od Boga hozhejo smera, kaj imeti, brcs de bi prav prevdarili in ftorilij 7 * - 100 - kar Bog od njih hozhe imeti; taki hozliejo, tako rezili, Bogu vkasati, kaj naj ftori. Ako fe koj ne sgodi, kar sheljejo, pa miClijo, de molitev nizli ne pomaga, ali pa fhe zlo sopcr Bogi to- sliijo. Mi fmcmo, ja zlo dolshni fmo Bogi sa to pro¬ fiti, kar na dufhi in na telefu potrebujemo; ne pa, kakor de bi mu fhe popred povedati mogli, kaj je dobro in koriftno ; ampak sato moramo moliti, ker fmo dolshni, nar bolj dobrotljiviga ftvarnika in Gofpoda sa vfe v ponishnofti profiti, ker fposnamo, de imamo vfe od Bogi in fmo dol¬ shni fe vfiga le po njegovi volji poflushiti, de ženo dobrot fposnavamo in de fe prisadevamo s dobrim sadershanjem fi jih saflusliiti. Marfikaj pa fhe le po molitvi ali pa po refnizhnim saupanji v Bogi prejamemo. To imajo pa le tifti, ki fo poboshni in pridni in po boshji volji shivijo. Kar ti Bogi profifh, mora kaj dobriga biti; kar fi pa Boga profiti ne upafh, gotovo ni dobro; 101 kaj taziga pa tndi shcljeti ne fmefh. Zhe pa Boga sa njegovo pomozh prolifh, de bi fe po- boljrhal, nedolshnoft ohranil, vedno umnejfhi in boljfhi biti mogel: o to je v refnizi dobro! to je nar bolje, kar Ci vofhiti morefh; to naj bo tvoja gorezha shelja in fkerb. Taka molitev dopade Bogu; on ti gotovo dodeli, kar k temu potrebu- jefh. Tode is fcrza ti mora iti; refniza ti mora biti, kadar molifh; drugazh bi bilo, kakor de bi fe s molitvijo le norzhevati hotel. Premifliti mo¬ ralk tadaj , kar ti nar bolj manka — kaj ti je. ftoriti, zhefar fe varovati — kako morafh sazheti. de ti vfe bolje pojde. Potem fi reflinizhno fkle- ni, in Bogu obljubi, de fe hozhefli pridnofti, uma priloshnoft in pomozhkov, ktere ti Bog da, dobro poflushiti. §tori, kur ti je magoishe; kar pa nd morefh, Bogu prepufti. S njegovo pomozhjo sa~ morefh vfe ftoriti, kar ti je ftoriti, ako le ref hozhefli. Bog pak ti ne bode ne zhednofti ne nebef dal, ako po ujema refnizhno ne hrepenifh. - 102 l>ete. ki she farno hoditi sna,, pa hoditi nozhe, nefme terjati, de bi ozhe ga nofiti mogel. §tori le tudi. kar ti je floriti; pofili fe: Bog ti potim gotovo pomaga. Kadar Boga zflafne frezhc, ali pomozhi v lili profifh. Tako morafh njemu prepuftiti, de ftori, kar v Tvoji modrofti sa dobro fposna. Ti fam nevefh, kaj de je tebi k pridu in koriftno. Bog, tvoj ne- befhki Ozhe, vej on sa tebe fherbi. Dober in pameten ozhe Tvojim otrokam ne dajo vfiga, kar shelje! Domif kljujejo Ti vezhkrat kaj, kar zlo mogozhe ni ali kar bi jim fhkodljivo bilo. Dofti- krat tudi ozhe pravijo: »Dete! ti The tega sdaj ne potrebujefhj« ali pa: To Ti morafh pred s prid- noftjo in s lepim sadershanjem saflushiti.« Tako Ti tudi ti lahko miflifh, de tudi Bog s Tvojimi 103 otrozi tako dela. Bog naf pufti vezlikrat dolgo kaj profiti, de fe vezh na-nj fpomnimo, Bolj bo- gabojezhe in v pridnofti shivimo in fe nm potem, kadar dobimo, kar fmo slieljoli, bolj sahvalimo in darove boljfhi obrazliamo. Doftikrat nam kaj drusiga da, kakor kar ga profimo in pa fhe kaj boljfhiga nam da: Tako dobrotljiv je Bog! fjiau- paj tadaj v Bogd, on bo gotovo vfe dobro naredil. Pa, dobro vedi ! Ti morafh tudi fvoje dolshno- fti dopolnili. Odraflien otrok, ki she delati sa- more, fi mora fam kruhek flushiti; saftonj ga ozlie ne bodo smeraj redili. Torej fe tudi lenuh in sanikernik ne fme sanafhati, de bo Bog sa-nj fkerbel Tukej velja: zhlovek! pomagaj fi fam, in Bog ti bode tudi pamagal. Vtifni fi tadaj do¬ bro v ferze: Zke Boga kaj profifh,/prav fvefto in refnizhno v Boga saupaj, ki je tvoj nar boljfhi Ozhe; vdaj fe vef v njegovo voljo; prisadevaj fe pa tudi fam nevtrudno to dofezhi, sa kar ga pro- fifh. Tako gotovo ne bofh nikolj saftojn profil. 104 Zhe ftifka fila te nadlog Saupaj, dal pomozh bo Bog. Kakfhnih rezili naj Boga pofebno profimo, naf gofpodova molitev ali o%he nafh uzhi. Tako naf Te Jesuf moliti uzhil in tako je tudi fam molil. Obljubil nam je , de naf bo nebefliki Ozhe gotovo uflifhal, zhe bomo v njegovim imenu, te je, po njegovim poduku, po njegovim saflushenji. Boga tega profili, kar nam je dobro in koriftno Jesuf je v nebefih pri fvojim Ozhetu; po njemu nam Bog vfe dodeli, kar je v rcfnizi dobro; sakaj farno po njem samoremo dobri otrozi Bosbji biti in fe njegovih dobrot vredne ftoriti. Od dobriga namena. Ti fi she gotovo vezhkrat flifhal, de je na do¬ brim namenu slo leshezhe. Bog namrczh na ferze. na dobro voljo gleda5 ali kako miflimo, ali sakaj -— 105 - mi to ali uno ftorimo. Ti imafli dober namen, zli e to ftorifh, kar in kakor Bogu dog a de. Tode to The ni dovolj, de imafli le dober namen; tudi prisadjati fe morafli, de tudi dobro poprimefh, in tako dobro ftorifh, kakor morefh, kar ti je ftoriti. Glej tadaj, to je dober namen, zlie ne govorifh le farno s befedo, teuluzh prav refnizlino v ferzi miflifh: „Jes hosshem to ftoriti, ker je boshja volja in kakor je boshju. volja, kakor dobro morem.” §voje mifli, befede in djanja Bogu darovati, fe pravi, refnizlino voljo imeti, vfelej tako mifliti, tako govoriti in delati, kakor Bogu dopade. Kar je napak ali greli, to fe Bogu ne more darovati. Vfe s saflushenjem Jesufa Kriftufa sdrushiti, fe pravi: fvojo nevrednoft fposnati in farno v fa- flushenje Jesufa Kriftufa saupati, pa tudi vofhiti in fe prisadjati vfe ftoriti, kakor je Jesuf uzliil in delal, de bomo po njem Bogu dopadli. Potim fe sgodi v Jesufovim imenu. --- 106 —— Od snaminja fv. Krifha. Dobriga namena naj te snamnje fv. Krisha opomni, s kterim poboshni kriftjani molitev in fvoje delo sazhnejo in fklenejo. S tem pokashefh. de fi Kriftjan, in de kakor pravi Kriftjan shiveti hozhefh. §tori tadaj vfe: V Jmenu Boga Ozheta — is ljubesni in po- korfhine do Boga fvojiga nebefhkiga Ozheta ; In $ina — po uku Jesufa, fvojiga uzlienika; v' sdruslienji s njim. In fvetiga Duha — s boslijo pomozlijo, po railofti fvetiga Duha. To je nar bolji namen. 107 Sp r emiflilj e vasi j a in m o 1 i t v e. fje jih d o mi, kakor tudi v zerkvi poflushiti. V šemi fi, ljuba mladoft! fledezhe dobre na¬ uke vezhkrat k ferzu; gotovo bofh potem is ferza k Bogu govorila, pred Bogam fvoje grehe objo¬ kovala — ga odpufhenju in pomozhi profila, de bi fe v' prihodnje grehov varovala in le to ftorila, kar je prav in Bogu dopadljivo: in to fe pravi moliti. Priftavljene molitve naj ti dajo navod in naj ti ferzhno molitev lajfhajo. Kako Boga zhaftiti. Kako imamo Boga zhaftiti, naf Jesuf s temi befcdami uzlii: „Bog je duh, in kteri ga molijo , naj ga v duhu in v refnisi molijo — Bog je - 10S - duh — on ni kakor zhlovek, ki le na unajne rezili gleda; Bog bolj na dobro ferze gleda. On hozhe, de ga ljudje v duhu in v refhissi molijo, to Te pravi : nafh duh, nafhe ferze naj fe k Bogu povsdigne; pomiflimo, kako dober in fvet je Bog de ga po vrednofti s dobrim duham in s dobrim sadershanjem zhaftimo. Mi moramo Boga v refnizi moliti. Nafhe ferze in shivljenje naj je tako, kakor s befedo govori¬ mo. Kaj le pomaga, veliko lepih befedi Ugo¬ varjati, pa ne pomifliti in ne saftopiti, kaj go- varimo? zhe tudi tega ne ftorimo, kar Bogu pravimo in obljubimo? — zhe nam nafhe molitve k poboljfhanju ne pomagajo ? Kakor fe dobrimu Ozhetu le takrat zliaft in vefelje dela, zhe fe njegovi otrozi dobro vedejo, zhe fo ubogljivi in pridni: tako tudi mi Boga le s poboshnim sla¬ vljenjem v refnizi zhoftimo. Vfe nafhe shivlje¬ nje in djanje mora biti Bogu k zhafti. Bogu flushili fe pravi, njegovo fveto voljo fpolnovati. - 109 - In tako mora vfe nafhe sliivljcnje .vedna flushba boshja biti. Bogd farno takrat ti ne zhaftifh, Ko jesik mol’ molitvize lepe, Ampak zhe tud’ po njih tako shivifh, In tudi zhuti tvoje jih ferze. Mi moramo tudi po sunajne pokasati, de Boga zhaftimo, slafti pri ozhitni flushbi Bosliji v zer- kvi. O, kako je to pazil lepo, zhe fe veliko ljudi sdrushi, de Boga fkup zhafte, pri pridigah njegovo voljo poflufhajo in mu v novizli pokorfliino ob¬ ljubijo ! Tukaj fe vfi otroke enicja Ozheta po- kashejo, ki je v nebefih — kakor bratje in feftre med fcboj Kdo bi ne bil bolji, poboshnejfhi in kdo bi ne ljubil bolj fvojiga blisliniga? Pridi tadaj pridno k ozhitni flushbi bosliji in sadershi fe tako v zerkvi de bofh Bogii in ljudem dopadel. 110 Boga moliti. O moj Bog! jes tebe ref ne morem viditi in sapopafti: vem pa vunder, de fi ftvarnik in Gofpod zeliga fveta in de je vfe od tebe, kar je v nebefih in na semlji. Zlie bolj pridno na to pasim, kar vidim in flifhim, bolj bom tebe fpo- snoval. Ti fi vfe prav dobro naredil; ti tudi vfe nar bolje vefb in fponafh; tebi je vfe mogozhe, karkolj hozhefh; hozhefh pa le, kar je prav in dobro. Vfe dobro pride od tebe, in vfe, kar fi le dobriga in popolmga mifliti samorem , je v tebi sdrusheno, ti nar vez-hji dobrota! Mi sbe dobre in zhednoftne ljudi zba- ftimo in zhiflamo. Ti fi nar fvetejfhi 111 in she savoljo tega vfe zhafti vreden. Kako samorem jes tebe dovolj zhaftiti in po vrednofti moliti, o Bog! Koga fim jes memo tebe! Tode tebi je she dobra volja vfezh. Kakor je dober ozhe s dobrim sadershanjem fvojih otrok po- zhaften, tudi ti od mene zhaften biti hozhefh ; zhe vezli dobriga ftorim, bolj ti dopadem. Takrat te prav zhaftim, kadar po tvoji volji shivim in fe prisa- denem, vedno poboshnejfhi in boljfhi prihajati. Tako naf ji Jesuf, tvoj §in uzhil, de te zhaftimo. O moj Bog! jes fe hozhem prisadeti, prav dober biti in fe vedno boljfhati. Vezhkrat fe hozhem fpomniti, de ti vfe vidifh in vefli; vfiga fe hozhem fkerbno 112 varovati, kar je napak, in vfakiga gre¬ ha, ki je nar vezilji hudo, fe hozhem bati in ogibati. S tem te hozhem zha- ftiti, de fe smeraj dobro sadershim, in vfe rad in voljno ftorini, kar tebi do- pade. To pred teboj, o Bog! fklenem. Daj mi pomozh! Profim te po Jesufu Kriftufu, tvojim S^inu, nafhim Gofpodu in svelizharji. Amen. Sahvaljenje sa boshje dobrote. O Bog! kako dober fi ti! Vfe ljudi ljubifh, kakor fvoje otroke Ti fi nafh nar boljfhi Ozhe, tudi moj Ozhe, in jes mif ravno tako tvoj otrok, kakor je nar 113 bogatejfhi in nar imenitnejfhi zhlovek na fvetu. Koliko dobrot fim she od tebe prejel! Shivljenje, sdravje in ravne ude imam od tebe. Kako reven bi bil, zhe bi ne videl, ne flifhal ali ne govoril, — zhe bi ne mogel hoditi ali pa delati! Tebi, o Bog! fe moram sa to sahva- liti, de moji ftarfhi in drugi dobri ljudje sa me fkerbe, mi dajo in l'tore, zli e far potrebujem. Od tebe pride vfaka do¬ brota. Slafti fe ti pa sahvalim, o moj Bogi de fi mi um in pamet dal, de dobro in hudo raslozhiti in tebe fvojiga ftvarnika fposnati, ljubiti in zh afti ti morem. Jes fe ti sahvalim sa vfako dobro milel, ki 8 114 im' v glavo pride, sa vlak koriftni na¬ uk, ki ga flifhim, sa vfako priloslmoft k dobrimu, ktero mi ti dafh. Vfe do¬ bro pride od tebe! — Ti fi fhe zlo Jesufa, fvojiga čjiina na fvet poflal, de moremo po njem sdaj poboslini in dobri, po fmerti pa vezhne svelizha- ni biti. Sa toliko in tako velike dobrote, fe jes tebi, o moj Bog! ne morem dofti sahvaliti. Pa ftoriti vunder hozhem, kar premorem in kar tebi dopade. To pa gotovo ni nizh drusiga, o mili nebefhki Ozhe! kakor de fim ti voljno pokoren in vel' po tvoji volji slovim. Kakor fi ti meni dober in miloften, hozhem tudi jes drugim dober biti; faj - 113 - fo oni tudi tvoji olrozi, Ozhe nebefhki! Sahvalim fe ti tudi sa vfe dobrote, ktere vfim mojim blishnjim na dufhi in na telefu podelifh; is ferza jih vfim pri- vofhim in fe tvoje dobrotljivofti vefelim. Ti dafh vfazimu, kar mu je treba, in koriftno. Sadovoljen s tem, kar mi dafh, no- zhem nobenima savidati, zhe ima kaj vezh ali kaj boljfhiga, kakor jes; no- beniga nozhem sanizhevati ali saframo- vati, zhe ni tako frezhen kakor fini jes. 0 ko bi takim ljudem le pomagati in jim kaj od fvojiga dati mogel! Sdaj she hozhem, o Bog! tvojih dari fe tako poflushiti, de bom kadaj tudi drugim pomoshen in koriften biti mogel. Tako 8 * -- 116 - fi hozhem fvojo hvaleshnoft fkasovati. Dadeli mi k temu tvojo pomozh po Kri- 1'tufu, nafhim Gofpodu. Amen. Od ljubesni do blishnjiga. Ljubesni do Bogd ne moremo bolj pokasalL kakor zhe blishnjiga kakor farni febe ljubimo; sakaj to je volja boshja|, ki tudi vfe ljudi, kakor fvoje otroke ljubi in vfim dobrote fkasuje. Jesnf ni nizli tolikokrat in tako na terdo sapovedoval. kakor de blishnjiga ljubimo. »To je moja sapo- ved« pravi on, »de edin drusiga ljubite, kakor fim jes vaf ljubil; na tem vaf bodo fposnali, de fte moji uzhenzi, pravi Kriftjani, zhe fe med feboj ljubite.cc On je tudi fhe zlo rekel: »Kar bote enimu mojih bratov ftorili (tako imenuje ljudi) ;• bom ravno tako sarajtal, kakor de bi bili meni 117 ftorili.« Pa tudi ref ni nizh lepfhiga in nizh bo- Ijiga , kakor je prava ljubesin do ljudi. Ta nam nadvfimi dobrimi ljudmi tako slo dopade; in kdo te ljubesni nima, tudi dober zhlovek ne more biti Ref je, denekteri bolj saflushijo, de jih obraj- tano in podperamo ; tode mi nefmemo ljudi le farno savoljo tega ljubiti, zhe fo nam dobrotljivi ali zhe imajo lepe laftnofti. To bi ne bila prava ljubesin do blishnjiga. Jesuf rezlie: »Zhe le tifte ljubite, ki vaf ljubijo; zhe le tiftim poftreshete, od kterih kaj plazhila upate: nizh bolji ne dela¬ te, kakor neverniki in hudobneshi. Jes vam pa rezhem: Ljubite tudi fvoje fovrashnike; fkasute dobrote tiftim, ki vaf fovrashijo, in molite sa tifte, ki vaf opravljajo in preganjajo, de bodete otrozi ncbefhkiga Ozheta, ki da fvojimu folnzu fijate na dobre in hudobne.« Zhe ti je tadaj kdo sopern, ali zhe te je rasshalil, pomifli, de je sa- Vflljo tega bolj pomilovanja kakor fovrashtva vreden ; de morebiti ni tako hudiga namena imel 118 in de ni tako hudoben, kakor miflifh; de fe vtegne fhe poboljfhati; de je fhe pcr vfim tim otrok boshji, tvoj brat, tvoja fcftra. Savoljo tega naj ti bo vfak zhlovek ljub in drag. Odpufti mu tadaj pregrefhke in mifli de tudi ti nifi zhift; de morajo tudi drugi s tabo poterpeti. Zhe fi bolj— Dl■ in bolj miloften, menj hudobni in fvorashni fe ti bodo ljudje sdeli. Molitev sa vfe ljudi. O Bog! Ozhe vfih ljudji! ti hozhefh, de fe vfi med feboj, kakor tvoji otrozi, ljubimo, in dopade ti, zhe eden sa dru- siga molimo. Vfe dobro, kar fam febi vofliim, is ferza tudi vfim ljudem she- Ijim. O ko bi jim tudi dati mogel; ko bi tudi vfe frezhne mogel ftoriti; kako rad bi jih ftoril! Ti jih samorefh fto- 119 riti in ljubifh tudi vfe; ti vefh, koga je vfokimu dobro in ti napravifh in ftorifh vfe nar bolje. O moj Bog! sa vfe ljudi molim, ki jih posnam in ne posnam, ki me ljubijo in ki me ne ljubijo: tebi vfe perporozhim, ki fi naf vfih Ozlie. Oh, toliko reve- shev je na fvetu! Ufmili fe jih, po- krepzhaj tifte, ki terpe k poterpeshlji- vofti in v saupanji v tebe! Pelji tifte, ki fe motijo, k poboljfhanju, fposnanju in k zhednofti! Varuj nedolshne pred sapeljanjem in ohrani dobre v dobrim. §vojo ljubesin do ljudi hozhem ne farno s molitvijo in vofhenjem, ampak tudi v djanjih pokasati: poftreshen pri- jasen in dobroten hozhem biti, kolikor - 120 - samorem. Tako bofh ti, o Bog nad menoj in nad mojo molitvijo dopadaje- nje imel. Od pokorfkine do fvojih ftarfhev in sapovednikov. Kako shaloftno bi bilo sa otroke, ko bi nihzhe sa nje fkerbeti ne hotel! $aj Co otrozi The flabi in neumetni ; v mnogih rezheh fi ne vejo ne fve- tovati ne pomagati; oni ne fprevidijo, kaj jim je koriftno kaj fhkodljivo; farni febi prepufheni bi fe na dufhi in na klefu fpridill. Tode Bog fker- bi sa-nje; onjc she tako napravil, de ftarfhi tvoje otroke fcrzhno ljubijo in jih savolj tega fudi k dobrima napeljujejo in od hudiga odvra- zhujejo. Jjtarfhem je na tem nar vezli leshezhe, de - 121 - imajo dobre otroke. To je njih nar vezilji zliaft in vefelje. Ti tadaj fvoje jftarfhe tpofhtuj in jih uhogaj ; sakaj oni imajo dober namen s teboj in bolj vejo, kakor ti, kaj ti je koriftno ali fhkodljivo; tega ti vezlikrat ne vefh. Sa tebe bi bilo flabo, zhe bi fe vfe po tvoji termi in volji godilo. Ne¬ ubogljivo dete — nefrezhno dete! Zhe prepovejo kaj ti ftarfhi tvoji, Ubogaj, ne oftani v termi fvoji! Molitev. O moj Bog! ohrani in varji ftarfhe moje; shegnaj njih fkerbi in njih trud, ktere imajo savolj mene in poverni jim vfe dobro, kar sa me ftore. Tode jes fe pa tudi prisadjati ho- zhem, njih nauke in opominje fpolnovati _ 122 _ in fe tako vefti, de bojo velelje nad mano imeli. Kar mi d o brig a velevajo, hozhem tako vseti, kakor de bi mi bil ti, o Bog! fam veleval. Po tvoji sapovedi hozhem ozheta in mater fpofhtovati; in dobro fe mi bo godilo na semlji po tvoji obljubi. Daj mi pomozli, o Bog! de pri tem oftanem, kar fklenem, po Jesufu Kriftufu, tvojim čjinu, ki je bil tudi na semlji fvojim ftarfhem pokoren in ki je vfim otrokam nar lepfhi isgled bil. Amen. Starfhi doftikrat ne morejo farni vfiga ofker- beti; doftikrat morajo drugi ljudje pomagati, de fe njih otrozi kaj koriftniga uzhe in k dobrimu napeljujejo — namrezh uzheniki, mojftri in drugi poftavljcni — in slafti duhovni. Ti morajo v 123 mnagih rezheh nameft ttarfhev biti. Ubogaj ta- daj tudi te; tako dober namen imajo s teboj, ka¬ kor ftarfhi. Slafti pa duhovne fpofhtuj in rad jih ubogaj Oni fo tvoji nar bolji pidjatli in dobrotniki; pod- uzhujejo v Jesufovim uku in k zhednofti te na¬ peljujejo; opominjajo te k' dobrimu, in tvare te pred hudim. Pasi tadaj dobro na to, kar te uzhe in ubogaj jih. Molitev . O Bog! ferzlmo fe ti .sahvalim, de mi dafh smeraj dobre ljudi, ki sa-me fkerbe in me kaj dobriga uzhe. Po- piazhaj jim tukaj in tam, kar mi dobri¬ ga ftore. S tvojo pomozhjo fi hozhem prisadjati in fe tebi m fvojim dobrotni- kam hvaleshniga fkasati, de mi bo njih - 124 -- ljubesin in fkerbljivoft k pridu. Ras- fvetli me in pomozh mi daj k temu, o Bog! po fvetiin Duhu. Amen. Od framoshljivofti. Bodi fraraoshljiv! Ne ftori in ne pripufti nizli. zhefar bi fe mogel framovati ali bati. Glej, zlie kaj ftorifh, kar je soper framoshijivoft, fe veft v tebi sbudi in te fvari; kakor nek notrajni glaf ti rezbe : »To ni prav! to je gcrdo ! ne ftori te¬ ga.” Le vfelaj poflufhaj glaf fvoje vefti. £ra- moshljivoft je varh zhednofti in nedoishnofti. Veliko hudobnih ljudi, hudobnih otrok je, ki doftikrat pravijo: »To in to ni greh.« Pa sakaj fefkrivajo, kadar kaj taziga ftore? sakaj fe fra- mujejo in boje, zhe jih kdo salasi? Ali pa pra¬ vijo: »§aj nihzhe ne vidi!« — Iiaj pa de! Ali ne 123 vidi Bog? Ali ne vidi in ne ve Bog vfiga? On ima nad vfim, kar je framoshijivofti nafproti, nar vezhi gnufobo; neJCramnih ljudi on ne more k febi v nebefa vseti, zhe fe ne poboljfhajo, Tode malokadaj le poboljfhajo; vezhdel file bolj pre- dersni in rasujsdani prihajajo. Ako je framo- shljivoft sgubljena, je vfe sgubljeno. Ogibaj fe tazih ljudi in otrok, ki neframno govore, nefpodobno norzhujejo ali fe pa preder- fno, rasujsdano vedejo, kolikor morefh. Oberni fvoje ozhi koj prožil, zhe kaj vidifh, kar je soper framoshljivoft. Vbeshi ali pa na pomozh poklizhi, zhe te kak hudoben zhlovek prijeti hozhe. O, veliko hudob¬ nih ljudi je, ki tudi druge k hudobi sapeljati hozhejo. Bodi pa tudi framoshljiv, kadar fi zhifto Cam. Ako te ravno nihzhe ne vidi, te vunder Bog vidi, Zhefar drugim ne puftifh ftoriti, tudi fara - 126 - ne fmefh, kar je soper opominjanje vcfti, — soper framoshljivoft. Beri fledezho pefmizo vezhkratin fpomni fe je, kadar te volja mika, kaj hudiga ftoriti ali kadar te kaki hudobnesh k grehu sapeljati hozhe: lt u d e z h i z a. Saknj oblizhje tak rudezhe Poftane tako naglo vfc ? Koga pogled na tla mi vlezlie, Koga tako mi liza slige? Al’ mi nevarnoft mar perti, De v hudobije te sgubim? Olafi fe v meni glaf vefti; De naj fe hudiga bojim. Poflufhat’ hozhem to fvarjenje, f$aj ti, o Bog! fam govorifh; Posnej bi britko jmel shivljenje; Posnej ti dufho pogubifh! - 127 - O zveti, gveti, barva sala, Na liži vfelej mi oftan’. Dokler mi bodefh ti oftala, Serze nedolshnoft fi oliran’! Molitev. Bog, moj Ozhe! jes fim tvoje flabo dete; kako lahko bi me drugi k grehu sapeljali. She vlaftno nagnenje me tudi k hudimu mika. Profim te, bodi moj varil in pomozhnik. Ohrani me v tvo¬ jim fvetim ftrahu, de nikoli nizh ne ftorim ali ne pripuftim, zhefar bi fe fra- movati mogel. Ti me povfod vidilh, naj fi bom fam ali v drushbi; ti vefh vfe, kar fe po¬ dnevi in ponozhi godi; tebi fo zlo moje - 128 —— mifli in shelje snane. Kako bi fe pod- ftopil, pred teboj, o vfigavedeozhi, nar fvetejfhi Kog, kaj hudiga ftoriti! In /,be bi kadaj sazhel, neframen in nepofajen biti, bi bil kmalo hujlhi in smeraj menj bi fe framoval ! Ako bi bila framoshljivoft sgubljena, bi bila tudi moja zhiftoft in nedolshnoft sgubljena, ki mi morata vunder nar ljubfhi biti. Prisadjati fi liozhem, fvojo nedol¬ shnoft, kakor nar vezhje bogaftvo, ohra¬ niti. Tode jes fim flab — in toliko ne- varnoft imam! Nevarnofti fe hozhem ogibati. Kakor le morem; tebe hozhem vedno pred ozhmi imeti. O Bog! in v' tebe saupati; ti me bofh gotovo varoval. Sa to te profim po Jesufu - 129 - Kriftufu, tvojim §inu, nafhim Gofpodu in svelizharji! Amen. Od pridnofti in delavnofti. Bog hozlie, de delamo, le s pridnoftjo lepo in pofhteno presliivimo in fe pomankanja in revfhine obvarjemo. Roke nam je dal, de delati moremo, in um de miflimo, kako de to ali uno ftorimo. Bog pufti vfe nasemlji rafti, zliefar potrebujemo; tode zhlovek mora tudi delati in pomifliti, kako naj sazhne, de bo kaj perdobiti in vshivati mogel. Zhlovek mora fvoje ftoriti, in zlie ftori, bo Bog gotovo njegovo pridnoft slicgnal. Zhlovek ima pa sraven tega tudi fhe vefeljc, de ga Bog s tvojim shegnam ga delo plazila. Ali ni to she pofebno vefelje, zhe moremo rezili: »To fim fi 8 fvojo pridnoftjo saflushil!« 9 - 130 —— Kdor rad dela, ta je tudi vefel in sadovoljen in vezhdel sdrav. Lenuh in poftopazh fe vezhdel kiflo dershi; nikjer nima nizh vefelja; nozh in dan fta mn predolga. Sa nobeno rabo ni in tudi fhe drugim napotje dela: vfi ljudje gazhertijo in safmehujtejo. Doftikrat fe mu taka prigodi, de nima nizh jefti, nizh vshivati. Nihzhe mu nezhc pomagati; flifhati mora povfod : »Kdor nezhe de¬ lati, naj tudi ne je.« Nar hujfhi je pa, de le¬ nuha, poftopazha vfaktere hudobije napadejo in mikajo. Lenoba je vfih hudobij sazhetik. Kdor rad dela, nima nikoli toliko fkufhnjav in prilosh- noft k hudimu. Poftopanje je pa she tudi farno na febi greli, kakor vfazimu vlaftna veft pove. Sato tudi otro- zi premoshnih ftarfhev ne fmejo poftopati; Bog je poftopanje vfiin ljudem prepovedal. Pomifli dobro vfe to; varuj fe poftopanja, hodi priden, delaj in pomagaj drugim delati; dopadel bofh Bogu in ljudem. 131 Od 1 a s h i. Lagati je gerdo. Gotovo fi she Tam kadaj vi- dil, de otrozi, kadar lashejo, barvo na lizih fpre- minjajo, s jesikam fe saletujejo, doftikrat fe tre- fejo, ker fe framovati in mifliti morajo, de je lash gerda in greh — de je prepovedana. Kdo bi fe le ne framoval , zhe ljudje od njega pravi* jo: »Laslinik je; njemu ni nizli verjdti!« Ref je pa tudi, de fe tifti, ki rad laske, tudi ne bo dolgo pomfhljeval, tudi druge hudobne rezili ftoriti. §he pregovor imamo: »Kdor rad lashe, radmo krade.« Oh kakfhna Cramota je, zhe imajo koga sa goljufa, sa tatu , sa hudobnesha ! Lash je pa tudi filno fhkodtjiva. Rad fe je zhlovek navadi. Kdor fc enkrat slashe, temu fe she drugpot vezli ne verjame; tiftimu pa, ki fe vezhkrat slashe, zlo nihzlie vezli ne verjame. Kako hudo je to! Kaj hozhe zhlovek pozheti, kterimu nihzhe vezh ne verjame? Kako flabo fe 9 * 132 mu bo godilo! Na pomozh bo klizal in nihzhe mu ne bode pomagal; terdi naj, de je v tej ali uni rezhi nedolshen; nihzhe ga nebo nagovarjal; rezhe naj, kar hozhe, ne verjame fe mu ne, tudi ne, zhe ima kaj dobri ga namenjeniga. Kdor fe enkrat slashe, fe mora vezhko defe t- krat slagiti, de fe sopet isreshe; tode fhe glo- bokeje fe vfelej naplete. Kdor refnizo govori, narloshej med ljudmi shivi. Veliko jih je, ki miflijo, de bodo kak pregre- fhek s laslijo isgovoriti mogli. Ali ni lash tudi pregrefhek? Sapo ved veli: Ne laski. Kdor fe laganja navadi, fe ne da poboljfhati; kdor pa fvoje napzhnofti odkritoferzhno fposmi., je sile na poti poboljfhanja: Bog in ljudje mu odpufte. 133 Prisadeni fi fe sgodaj poboljfhati. Krivo drevefze ostane krivo, tudi kadar she veliko srafte ; kakorfhno je, tako oftane. Tako je tudi s zhlovekam. Zhe fe sgodaj ne pobolj- fha, "Tchi s njim vred raftejo in vedno vezilj prihajajo. Ne mifli tadaj nikoli: »To je le maj¬ hen pregrefhek !S 'daj mafhnik flori, kar je Jesuf v fvoj fpomiti j pariti ukasal ; s fvetimi '.beferlami Icruh v telii, vino v kri Jesufovo f premeni in njega ljudftvii poltashe de molijo fceto refhnje telo in fvelo refhnjo kri. Mifli fi sliivo Jesufa na kri sili. kako je is ljubesni do tebe tvojo kri prelil. Gofpod! jes vetjem, de je to tvoje telo, ktero fi is ljubesni do na fna krishi daroval. Jesuf! Jes tebe prizhijdzhiga molim ! Tebi vfe fvoje shivljenje darujem. Gofpod! jes verjem: To je tvoja kri, ktero fi k odpufhanju grehov vfih ljudi prelil. O Jesuf! Rajfhi hozhem umreti, kakor grefhiti. - 172 -. IFo povgdigoranji. - 173 - Moli s mafhnikam: Naj ti, o Bog! ta daritev dopade, kte- ro ti mi s mafhnikam Jesuiu v fpominj prinefemo, ki je is Ijubesni do naf umeri. On je sopet od fmerti vftal in v riebefa fhel. Zli e ga bomo pofne- mali, naf bofh tudi v nebefa vsel. O Jesuf! kako fe ti samorem sa tvo¬ jo veliko ljubesin dovolj sahvaliti. Kako bi ne mogel vfiga rad ftoriti, kar fi ti nam sapovedal, ki fi is Ijubesni do naf toliko ftoril in terpel! JJtuditi, fovrashiti moram vfe, kar je greh, z h e le pomi- flim, de fi ti fvojo kri prelil in na kri¬ ški umeri, de bi bil naf grehov od- refhil. - 175 - Mafhnik moli sa mer tv e. Tudi ti jim kerfhanfko ljubesin in hvaleshnoft pokashi in sa nje moli: Bog! Tudi sa mertve mi tebe profi- mo. To nafho molitev bofh ti s dopa- dajenjem uflifhal. l^aj jili ti bolj lju- bifh, kakor mi, in vezli ftorifb, kakor mi vofhimo in sapopademo! — O Bog! daj de bodo kmalo popolnoma ozhifheni in k tebi v nebela vseti. O, de bi ka- daj vfi fkup prifhli. - 176 - Uzlie nafti. - 177 - Mafhnik oz-he n ti f h moli. Moli tudi ti bolj s ferzam, kakor s uftmi. Bog! Ozhe vfih ljudi, Gofpod nebef in semlje! tebe moramo zli e s vfe ljubiti in zhaftiti, v vfih rezheh tvojo fveto voljo fpolnili. Po tem bomo popolnoma do- voljni in v nebefih svelizhani. Daj nam, o Ozhe! kar mi tvoji otrozi, na dufhi in na telefu potrebujemo. Od- pufti nam nafhe grehe, ktere ferzhno obshaljujemo; tudi mi vfim odpuftimo, ki fo nam kaj slialiga ftorili. Varuj naf vfiga, kar bi naf k hudimu sapeljati vtegnilo : varuj naf greha, nar hujfhiga slega! Amen. 12 --- 178 -— Obhajilo. Tretjt poglavitni del. - 179 - Mafhnik savshije Jesufovo telo. Obhajilo j« sdrushenje ali sedinjenje , ker fe v fvetim sakramentu s Jesufam sdrushimo. Obhajaj fe tudi ti v duhu in moli: Tvoje telo, o Jesuf! v podobi kruha naj me tvoje nefkonzhne ljubesni opom¬ ni. Vezli krat fe hozhem te ljubesni fpomniti in tudi vfim ljudem dober biti, de fe smeraj bolj s teboj edinim. Moja edina slielja je, tebi nafledovati, de bom fvojimu nebefhkimu Ozhetu smirej bolj dopadel. 12 * — ISO - Sliegen. 181 Mafhnik ljudftvo poshegna. Ako gi-efh s dobri¬ mi fklepi od mafhe, fi pravi shegcn dobil, sa kteriga mafhnik profi in s fvetiin krishcm vfim shelji. Daj nam, o Bog ! sa kar mafhnik profi. Shegnaj naf, o nebefhki Ozhe! Shegnaj mene, moje ljube ftarfhe in vfe ljudi! Ohrani me v dobrim; varuj me hudiga! Shegnaj moje fklepe, mojo pridnoft in vfe, kar delam! Poln saupanja v tvojo pomozh fe ho— zliem sdaj k fvojim opravilam podati in vfe ftoriti, kar je tvoja volja in kakor ti hozhefh; velikokrat 1'e hozhem na tebe in Jesufa Kriftufa mifliti in fe tega fpomniti, kar fini fi sdaj dobriga na¬ menil. Amen. 182 Sveta malha s a bolj odrafheno mladoft. U v d d« 0]3og! j es s d a j pri nar fvetejfhi daritvi, ktero je tvoj nafh Golpod in svelizhar na krishi opravil in jo sdaj po mafhniku po nekervavo ponavlja. Pri tej daritvi liozhem na Jesufovo linert in njegovo nefkonzhno ljubesin mifliti — pa tudi pomifliti, kako naj ljubesin s lju- besnijo pevernem in tudi famiga lebe tebi, o moj Bog! s Jesufam vfiga — ierze in sliivljenje darujem. §voje ozhi k altarji povsdigneni: pa 183 sopet jih moram na tla ob er ni ti, zhe pred teboj, Vfigavedeozhi, Narfvetejfhi! lVojo 1'laboft in grefhnoft premiflim. Poln shalofti fe na perfi terkam. Jes fposnam fvojo krivizo; jes obshaljujem fvojo nemarnoft. Ufmili fe me, o Bog! odpufti, o Ozhe! fvojimu otroku, ki fe Ihe le poboljfhali hozhe. Gofpod ufmili fe naf! Molitev. O Bog! bres tvoje pomozhi jes nizli nesamorem; pa s tvojo miloftjo mi je vfe mogozhe. Sato te profim: vslrgi moje flabe ferze s fvetim ftraham pred teboj in s ljubesnijo, de fe bom greha, nar vezhjiga slega, bal in de bom tebi - 184 - s zhiftim ferzam flushiti in dopafti mo¬ gel, po Jesufu Kriftufu nafhim Gofpo- du! Amon. L i f i« Pavl 1. Korint. S . „AIi ne vefte, de fo vafhe telefa udje Kriftufovi? Ali bodete ude Kriftufove v' nezliifto obernili? — Bog ob vari!” „Ali ne vefte, de je vafhe telo tem¬ pelj fvetiga Duha, kteriga fte vi — pri kerftu — prejeli, in de ne flushite lami febi — v hudim posheljenji ? — Sakaj vi fte drago — s’ kervjo Jesufa Kriltu- fa kupljeni. Zhaftite in nofite Boga v fvojim telefu!” — O moj Bog! daj mi mozli, de fe vfelaj 1S5 famiga febe v zhafti imam in dufho in telo zhifto in bres madesha ohranim! S a devize. 1. Peter- 3. „Vafha lepotija naj ne bode unajna — ne lifhp v lafeh , ne slatnina in lepe oblazhila; temuzh notrajna naj bo — zhiftoft in dobroft ferza, tih in krotek duh. To vaf naj bolj pri Bogu salfha.” Daj, o Bog! de ne bom bolj dopada- jenja ljudi, kakor tvoje ifkal! E v »n geli. Mat. 43. Tifti zhas je rekel Jesuf fvojim uzhcn- zam: „Nebefhko kraljeftvo je podobno sakladu, fkritimu v njivi, kteriga je - 186 - zhlovek, ki gaje nafhel, fkril, in od vefelja nad njim gre, in proda vfe, kar ima, in kupi tifto njivo.” Tak fkrit saklad naj mi bo nedolshnoft in zhednoft. Ona je moja edina lepota, moje nar vezilji bogaftvo , moja uar vezhji zhaft. §amo s njo samorem, o Bog! tebi dopafti; farno tifti, ki fo zhi- ftiga ferza, fe bodo s tabo vezhno ve- felili. l*ri tlarovanji krulta in vina. S*>voje ferze, o Bog! ti darujem. Kat¬ je nezhifto ali grefhno, nemore tebi, o nar fvetejfhi! dopafti. Ni dofti, de fe lepo, poboslino in zhifto obnafham; te- muzh tudi nobena huda shelja ali gre- 187 fhno nagnenje mi ne fme ferza oniacle- slievaii. Ni dofti, de fe le greha var¬ jeni , temuzh tudi nevarnofti in prilosh- nofti grefhiti fe moram, kolikor moreni ogibati. To liozhem ftoriti; ziniti liozhem in moliti, de v fkufhiijavo — v grehe ne pridem; vfeh nefpodobnili norzhij, vfe nevarne snanftva in vefelize liozhem beshati; nikolj nefme jesik nezhifte be- fedize isgovoriti ali v ierze mi priti tako govorjenje, ^ramosliljivoft in var- noft naj me pred sapeljivofti varujete. Ta 1'klep je tebi, o Bog! nar ljubfhi dar; de bi ga le dershal; daj mi po- mozli k temu, o Gofpod! profim te po Jesufu Kriftufu, nafhimu Gofpodu in refheniku. Amen. - 1SS -— Vri Sankturii. > Ti fam, o Bog! fi fvet, vef zhift in popolnoma. Ti nam pravifh: „Bodite fveti, kakor fim jes fvet!” Ako ravno nemorem biti, tako popolnoma, kakor fi ti, fi vunder hozhem prisadeti, vedno bolj in zhiftejfhi biti, de bom tebe s vfimi do¬ brimi ljudmi na semlji in s nar zhiftej- fliimi duhovi v nebefih — s vfimi au- gelji in fvetniki prav hvaliti in zhafliti mogel. Vri povzdigovanji. Jesuf, ti nedolshno Jagnje bosje! ki fi na krishi grehe zeliga fveta odvsel: 189 sdaj fe v novi/.h v podobi kruha daru- jefh, Odvsemi tudi moje grehe! Hodi mi miloftljiv! * * « Jesuf! ti fi fvojo nedolshno kri k od- pufhanju grehov prelil. Ozhifti me vfi- ga! Jes nozhem nizh vezli — nizh vezli g re fhiti! B*o j 90 vsdigT>va.nji. Na tvojim krishi, o nebcfhki svelizhar! fposuam jes ženo fvoje dufhe; tukaj The le vidim, kako ftrafhen sleg je greh. S fvojo kervjo fi me odkupil, in sdaj bi fe sopet s greham Imel od tebe lozhiti, vezhno od tebe mojiga svelizharja lo- - 190 -— zbiti? Ti fi sa vfe ljudi umeri; in jes bi fmel koga s nefpodobnimi norzhijami in pogovori, s neframno obleko, s ra- sujsdaniin sliivljenjem hujfhati — nedol- shnoft sapeljevati in ti kako duflio, sa ktero fi kri in shivljenje daroval, sopet is rok istergati, in v pogubo, v vezhno pogubo pahniti? Tvoja kri bi fe fmela nad njo — nad menoj sgubiti — vezhno sgubiti — s majo krivizo? — Jes miflim sdaj s mafhnikam na du- fhe v vizah in jih tvoji ljubesni, ufmi- Ijeni Bog! priporozhim. Kakor slato le morajo v ognji, tudi nar manjfhih ma- deshev ozhiftiti, ker nizli nezhiftiga v nebela priti ne more. 191 Ali bi fe ne imel tukaj tudi poklen- fhiga ognja, ki nikoli ne vgafne — hu- diga zherva, ki nikolj ne pogine, opo¬ mniti? Oh, zli e fe manjfhih grehov ne bom varoval, bom kmalo v hujfhi sa- bredel; zhe kaj ftorim, kar je soper framoshljivoft in fpodobnoft, in miflim: To je le majhna rezh! bom smeraj bolj lohkamifhljen, predersen in v dobrim llab. Smeraj bolj daljezh od tebe, o Bog! fe bom pomikal in fe bres milofti tvoje fvojimu pogubljenju — peklu bli¬ skal ! — Jes is ferza molim: Ozhe nafh! moj Bog in Ozhe! Moje slavljenje naj te zhafti in hvali! Tudi drugim hozhem isgled kerfhanfke fpodobnofti in krotkofti dati. - 192 - Odpufti mi moje grehe in napzhnofti. Vfake nevarnofti in priloslinofti grefhiti fe hozhem fkerbno ogibati, kolikor mo¬ rem; kadar pa nemorem, bodi ti pri meni, de te vedno pred ozhmi imam. Ozhifti me smeraj bolj od grehov, de fe bom smeraj vezli tvoje milofti in en¬ krat tvojiga oblizhja vefelil. Amen. ISuIiovno obhajilo. O de bi moje ferze dofti zliifto bilo, de bi te, nedolshno Jagnje boshje, s ma- fhnikam vred prejeti mogel! O de bi jes vreden bil, de bi ti, o Gofpod! k meni prifhel in ftanovitno v meni pre¬ bival! Tode jes nifim vreden! Pa rezi le eno befedo fvoje ufmiljenofti, in moja - 193 - dufha bo sdrava in zhifta! Ozhifti me ti; pofveti, pokrepzliaj me, de fe v Iju- besni vef s teboj fklenem •— de me no¬ bena huda shelja, nobeno mikanje gre¬ ha — nizh na fvetu od tvoje ljubesni ne lozhi, o ljubesnivi Jesul'! Honez in sliegen. Vsemi tadaj, o Bog! moje dobre fklepe s dopadajenjem in shegnaj me, de bi jih tudi dershati mogel. O jes posnam fvojo flaboft in neftanovitnoft; toliko gorezhejfhi te pomozhi tvoje pro- fim. Ti 1'i moj nar holji prijatel in Ozhe; vodi in varuj me na nevarni poti mladofti, de bom mogel s mirnim ferzam fvoji ftarofti, fmerti in vezhnofti naproti 13 194 iti; Utori me shegna, s kterim /Iiednoft kronafh, delesliniga; daj mi fposnati in okufiti, kolikofhno v e Celje in svelizhanje prava z Iiednoft tukaj — in tam dela! To te profim, to upam po Jesufu Kri- ftufu, tvojim §inu, nafhim Gofpodu in svelizharji! Amen. M a f h a s a m e r t v e. Uvod. Pravizhni, dobrotljivi Bog ! Ozbe vfili ljudi, mi tvoji otrozi, fino sdaj v Iju- besni in edinofti sbrani, de bi fpominj vojiga f*!ina obhajali, ki fe je na krishi sa svelizhanje tega fveta daroval. Jesuf je sa vfe ljudi umeri; sdaj le pa nje¬ gova fmert na krishi tukaj na altarji nekervavo obhaja sa vle, shive in mertve. ^pominj daritve, velike ljubesni na- fhiga refhenika obudi tudi nafho Ijube- sin do tebe in do vfih ljudi, de tvoje grehe obshaljujemo, vfiin, ki fo naf ras- shalili, odpuftinio in tebe, o uliniljeni Ozhe! profimo, de tudi ti nam in vfim ljudem odpuftifh. Golpod! ufmili fe naf! Gofpod ! ulinili fe vfih shivih in mertvih P’i , i darovanji. Nebefhki Ozhe! mi tebi po mafhni- kovih rokah kruh in vino darujemo, 13 * - 19(5 -- ktera fe bodeta v telo in v kri tvojiga §ina, nafliiga odrefhenika fpremenila. Ponishno in sgrevano ferze je tebi tudi popadljiv dar. Jes fposnam fvoje grehe in jih obshaljujem. Tudi terdno 1‘kle- nem, v prihodnjizh tudi majhnih grehov le varovati. Ti bofh enkrat, o Bog! drugazh fodil, kakor ljudje sdaj, in kar fe nam sdaj le majhno sdi, bo pred teboj velike 1'htrafinge vredno. Nizh nezhiftiga ne pride v nebela. Ozhifti me tadaj, o Gofpod! ozhifti tudi dufhe vernih v vizah in naj jim bode ta dari¬ tev tolashba in hladilo, in kmalo naj jih refhi. — 1 !)” Povsilig-ovanje. Jesuf! mi tebe molimo s shivo vero! Ufmili le naf! Bogi vfim miloftljiv in ufiniljen, ktere fi s fvojo fmertjo na krishi odrefhel! * # Jesuf! tvoja kri naj ozhifti naf in dufhe tiftih, ki fo fe she is tega 1'veta lozhili! Jesuf! bodi nam in njim odre- refhenik pri nebefhkim Ozhetu! Daj enkrat nam, dufbam pa sdaj is viz kmalo k tebi v nebela priti! Po povsrfigovanji« Mi priporozhimo tebi, o Bog! dufhe mertvih in te profitno, ufmili fe jih. Ti 19S - fi njih ozhe, kakor tudi nafh. Ti jih vfe ljubifh, kakor fvoje otroke, in fiie bolj, kakor jih mi ljubimo. Pa tudi nafha profhnja ti je dopadljiva, kadar sa nje profimo, po Jesufu Kriftufu. Amen. S a dufhe rajnzih ftarfhev, prijatlov in dobrotnikov. Povemi jim, o Bog! na unirn fvetu, kar fo mi dobriga ftorili in sapuftili: poplazhaj njih sveftoft in fkerbnoft s ve- zhnim vefeljem. Odpufti jim, zhe fo — morebiti savoljo mene is prevelike lju¬ be,sni do mene fe pregrefhili ali is zhlo- vefhke flabofti kaj samudili. 199 Odpufti tudi meni, o Bog! zhe fim jih s nepokorfhino ali s nehvaleshnoftjo rasshalil. Pj-isadeval fi bom prihodnjizh, de jim bom tudi fhe v grobu leshezhim s lepim vedenjem zhaft delal — njih dobrote k dobrimu obrazlial, njih nauke svefto fpolnoval. To jim je narljubfhi; to je nar lepfhi hvala sa vfe dobro, kar lo mi ftorili. Pri obhajilu. Gofpod! jes nifim vredin , k tvoji mi.si priftopiti, pa vunder bi le rad s te¬ boj, o Jesuf! terdno fklenil. »Kog je ljubesin; kdor v ljubesni oftane, oftane v Bogu in Bog v njem.'’ Jes hozhem Boga zhes vfe ljubiti in - 200 -- blishnjiga, kakor fam febe. Ta fveta mafha naj me v tern poterdi. S ljubes- nijo do fvojiga blishnjiga posebno lju- besin do Boga pokashimo. Bog hozhe, de fvojiga blishnjiga ljubim — on tudi vfe ljudi ljubi. Zhe she mertve, kterih vezli ne vidim, ljubim. Kako bi shivim fvojo ljubesin odrekel, ktere imam sme- raj pred ozhmi! — Zhe Boga profim, de bi uboge dufhe is viz refhil: kako bi fe predersnil, fvojiga blishnjiga s ne- zhiftimi befedami ali norzhijami v pekel pahniti! Sklep. Naj ti dopade, o nebefhki Ozhe! mo¬ litev tvojih otrok, kakor daritev tvojiga 201 čjina, in daj nam pomozh, de bi fe tudi majnjih grehov varovali, sa ktere fe morajo dufhe tako ojftro in tako dolgo na unim fvetu pokoriti, in de bomo sle¬ pim shivljenjem smeraj k fmerti priprav¬ ljeni. §aj ne vemo ne ure ne dneva, kadaj naf bofh ti, vfigavedeozhi, pra- vizhni Bog! pred fe poklizal. Sdravje, mozh in zhednoft ne varjejo fmerti. Naglo in neprevidama vtegnemo tudi mi umreti, kakor toliko drusih. Daj jim, daj, o Gofpod! dulham vernih vezhni pokoj, in vezlina luzh naj jim fveti! Naj pozliivajo v miru! Amen. - 202 - Ljuba ml adoft. §pomni fe vezhkrat fmerti in uzhi fe, kako ti je shivdti. Mifli na fvojc poflednje rezili in ne bofh grefhil vekomaj. Mifli flafti ol) zliafu fkufhnjave ali kadar te grefhiti mika: »Kaj bom imel od tega, zlie fe hu¬ dima posheljenju vdam? Kako mi bo pri ferzu, kadar bo fmert prifhla? — Kako dobro mi bo djalo, zlie bom fain febe premagal?« Ne pojdi nikoli is pokopaliflia, bres de bi sa mertve in su-fe ne molil. Poglej dobro grobe slilahtnikov in snanzov; klizliejo ti:' Danaf meni, jutri tebi, Danaf rudezli, jutri fmerdezh, Poglej dobro trohnjene kofti in zhepine! Bili fo, kakor fi ti sdaj, in ti bofh-morde kmalo tak, kakor fo one sdaj. Dobro jih poglej. Kaj jim 203 je oftalo od nekdajne lepote, berlikote in blifho- be? Zlo nizh. Sdaj fo gnjila trohnoba in pc- fhiza prahu ! fjpomni le, o zlilo v ek! de fi prah, in de fe bofh sopel v prah fpremenil! Od pokore. Ako fi fmerten greh ftoril, o ne mudi fe ne en miglej, s ferzlino grevnigo is ljubesni do Boga in ob pervi priloshnofti v' sakramentu pokore sopet boshjo miloft sadobiti — fizer je vfe, kar med tem dobriga ftorifh, sa vezhnoft sgubljeno in tudi tvoja dufha je vezimo pogubljena, zhe med tem umerjefh. Spovej fe vezhkrat, in zhe imafh tudi le maj¬ hne grehe, fe hiti fpokoriti in jih objokovati; ker - 204 - tudi majhni grehi rasslialijo Bogi in pripeljejo akn jih vnemar pufhafh kmalo v vezilji grehe, kakor bolesin fmert. Pojdi pa k fpovcdi vfclcj dobro pripravljen in Poklizhi fveliga Duha na pomozh. Zhe imafli ref refnizhno voljo fe fpovedati in poboljfhati, ti bo Bog gotovo tudi pomozh dal. Profi ga sa to is ferza: Moj Bog! jes fe liozhem sdaj fpove¬ dati, in prav fpovedati. Pa bres tvoje p o ni ozhi ne samorem nizli! Pomagaj mi! §veti Duh! rasfvitli, vodi in vterdi me, de fvoje grehe prav fposnam, fe sgrč- van fpovem in fe refnizhno poboljfham. Sato te profim po Jesufu Kriftufu, na- fhim Gofpodu in svelizharji. Amen. - 205 -- §prafhuj fvojo veft. Zhe fvojih grehov ne posnafh, fe tudi pobolj- fhal ne bofh. Ti she fam verh, kaj je greh. kaj ne prav, zhe fvojo veft prav na tanko — po sapovedih boshjih in zerkvenih prafhafh, Premifliluj dolgo »n dobro kako fi v miflih, s befedami, v djanji grefhil; in fizer Soper Boga. Kako fi fvojo poflednjo fpoved opravil? — Ali fi fe dofihmal kaj poboljfhal ? Kako fi fvojo sjutrajno in vezherno molitev opravil ? — Ali fi tudi po dnevi vezhkrat v Boga millil ? Ali nifi nikoli soper Boga memral? nikoli nje- govimu fvetimu imenu ali drusim fvetim rezhem nezhaft ftoril? nifi nikoli klel, fe rotil? Kako fi fe vzerkvi sadershal? Ali fe nifi ne- otrebama okrag oseral, poflufhal, kaj drugi go- - 206 - vorijo, ali zlo lam govoril in torej tudi druge motil in poliujfhal? Ali fi bil pri mafhi s fpo- dobno naboslinoftjo fandohtjo) -- ter fe fpomnil Jesufove fmerti na krishi — ali fi poflufhal svefto pridigo in kerfhanfki nauk — k fvojimu pridu? Kako fi nedelje in prašnike — slafti popoldne in svezher prasnoval? Ali nifi nikoli soper boshjo ufiniljenoft ali zlo s prederfno miflijo grefhil: fe silam sopel fpolu'do ti ?” Soper btishnjiga. Kako fi bil proti fvojim ftarfhem in sapoved- nikam? Ali jih nifi s nepokorfiiino — s flabim sadcrshanjem slialil? Ali nifi bil nevofhljiv, togoten ali ferdit? Ali nifi drusih sanizheval, safmehoval, ali s nji_ mi flabo ravnal? Jim kaj hudiga pervofhil? Ali nifi nikagor s gerdimi primki rasshalil? Nikagor po krivim toshil, pomajnfheval ali zlicr- nil? Ali nifi nesnanih pregrefhkov bres potrebe in prida — ie is iahkomifelnofti in ofhabnofti, ali zid is hudobije in hudosheljnofti rasglafil? Ali nifi nikoli lagal ali goljfal? Ali nifi drugim fbkode delal — nifi nizh ukra- dil ali fpridil — ali k temu pomagal — k temu molzhal , ko bi bil lahko kaj taziga odverniti sa- mogel ? Ali nifi pohujfheval — s nezhiftimi pogovori ali pefmami, s neframno nofho ali vedenjem? Ali nifi nikagor k grehu navajal — drashil — ncdol- shnofti sapeljeval? Ali fe nifi s molzhanjem ali s dopadajenjum ptujih grehov kriviga ftoril? Ali nifi drusih is nevofhljivofti — zhednoft in fpodobnoft safmehovaje — v dobrim saveral? Sopev fam feb e. Ali nifi ratlovoljno kaj nezhiftiga miflil? Ali fi nifi radovoljno — s posheljnimi ozhmi, s pu- flushanjem pohujfhljivih pogovorov, s nevarnim - SOS - snanftvam k' temu priloshnofti dajal ? Ali nifi ref fhe v blishnji nevarnofti in priloshnofti greha? Ali nifi hudobnih shelj imel? Ali nifi greha ifkal ? Ali nifi nizh ftoril ali dovolil, zhefar bi fe Boga in famiga febc framoval in bal? Ali nifi bil nesmeren v' jedi in pijazhi? Ali nifi nizh po nepotrebnim — s igrami ali v obleki sapravljal? Ali nifi bil len pri delu? Ali nifi nizh opuftil, kar bi bil samogel in mogel ftoriti? V kterih rezheh fi nar bolj flab? Obudi grevnigo in ftori dober fklep. Grevniga ti mora is ferza priti, in shal ti mora biti pofebno savoljo Boga. Pomifli tadaj, de je Bog nar vczhji, nar bolj ljubesni vredna dobrota de je tvoj nar boljfhi 209 ozhe — in de je greh sanizhevanje Boga, Ctra- fhna nehvaleshnoft in nepokorfhnoft do Boga; tedaj nar vezhi rasshaljenje boslije. Obudi poprej v ferzu ljubesin do Boga. Potem bo grevniga fe farna v' tebi vnela in ti gotovo is ferza prifhla, in tako bofh sdihoval: Moj Bog! ti fi nar vezhji dobrota; tebe bi mogel zhes vfe ljubiti! — pa kako fini te ljubil? — Ti fi moj nar boljfhi ozhe, jes fim tvoj otrok; — pa kakofhen otrok! — Kako ti jes morem dopafti? Jes fim tebe s fvojimi grehi, s nehvaleshnoftjo in s nepokorfhnoftjo rasshalil! Jes to lposnam in is ferza obshaljujem. Mili Ozhe! odpufti mi savoljo Jesufa; prisanefi fvojimu otroku, ki fe refnizhno 14 - 211 ) - poboljfliati hozhe. S tvojo pomozhjo fe poboljfhati, vfakiga proftovoljniga greha in tudi priloshnofti k grehu fe ogibati, kolikor mi je mogozhe. Pomifli tudi, kaj, kje, kadaj in kako fi ner- vezhkrat grefhil. Spovednik ti bo pomagal in te poduzhil, kako fe bofh poboljfhati mogel. Kadar bofh vef dobro pripravljen, pojdi k fpovcdniku in profi ga sa shegen. čjpovej in fposnaj fvoje grehe. Ne samobzhi nizh is bojezhnofti ali framoshlji- vofti. Spovednika fe ti ni bati 5 vefelje imd, zhe vfe odkritoferzhno povefh, kar fi grefhil. Sramuj fe grefhiti, pa fpovedati fe nikar ne framuj $ sa- kaj to kashe in pomaga k poboljfhanju, zhe fe ne framujefh. §aj fpovednik tudi nikomur pove¬ dati ne fme, kar fe rpovefh; njemu je le na tvojim poboljfhanju leshezhe. 211 /jUc proftovoljno kaj veliziga a]i kaj gerdiga sa molzliI(li, ti tvoja fpoved nizli ne pomaga — flie vezhi greh' — rop hosliji ftorifh; — tudi fpo- vednik ti ne more pomagati. Enkrat bodi mogel vunder le povedati, in zhe dalj zhafa odlafhafh. bolj tesliko te bo ftalo; povej raj sdaj koj! oj kako lahko ti bo per ferzu ako Te sgrevano fpovefh. Povej koj pri sazhetku fpovedi, zhe Ti morde kadaj pri fpovedi kaj gerdiga samolzhal ker fi fe bal, ali zhe fe nifi prav, bres grevnige, bres ter- dniga fklepa fe poboljfhati, fpovedal. Sizer pa povej koj, ko fe sazhnefh fpovedo- vati, kdaj fi fe poflednjizh fpovedal, kaj fi od tiftihmal liudiga ftoril. Le odkrito ferzhno fe obtoshi. Spoved naj bo kratka, opufti vfe, kar k fpo¬ vedi ne gre; , ne imenuj nepotrebama drusih po imenu, fam febe toslii in ne drusih. li* _ 212 _ Zhe dvomifh ali zviblafh, zhe je to ali uno greh ali ne, poprafhaj fpovednika. Ne vftrafhi fe, zhe te kaj prafha; on ti dobro shelji 5 le fveto- vati in pomagati ti hozhe. Poslufhaj poflednjizh dobro, kaj ti fpovednik pravi, kaj imafh prihodnje ftoriti kaj opuftiti. Po fpovedi. Obudi fhe enkrat grevnigo nad tvojimi grehi in ponovi tvoj fklep. Stori, kar ti je fpodvenik ukasal in neposabi njegovih ukov in opominje- vanj, — Pokora ali sadoftovanje sa greh pa ne obftoji farno v' kakih molitvizah, ktere sa pokoro do- bifh. Refnizhno fe morafh tudi poboljfhati. Tudi morafh vfe poravnati in domeftiti, kar fhe po¬ ravnati in domeftiti morefh. §torjeno fhkodo drugim poplazhaj. To gre k sadoftovanju sa greh. — 213 Molitev po fpovedi. O Bog! ti fi mi grehe odpuftil. Ti imafh sopet dopadajenje nad menoj, ka¬ dar fe poboljfham. ltef fe hozhem po- boljfhati, tudi vfe opuftiti, kar bi me k liudimu sapeljati vtegnilo; po fpoved- nikovim fvetu fe hozhem ravnati in fe vezhkrat fpomniti, de fi vfigaprizliijozh in vfe vefh, kar ftorim ali miflim. Daj, o ljubi Ozhe! de ti bom v' prihodnje tvoj dober, pokom otrok, po Jesufu, tvojim čjinu, nafhim Gofpodu in sveli- zharji. Amen. 214 Od fvetiga obhajila. Zhe ref Boga ljubifh in sa fvoje poboljfhanje fkerbifh, ne boj fe savolj fvojih vfakdanjih fla- boft, ki jih obshaljujcfh in odpraviti sheljifh, k fvetiniu obhajilu perftopiti. Ponishaj fe pred Bogam in saupaj v Jcsufa. Ilavno pri fv. obha¬ jilu bofli mozh k dobrimu in durhni pokoj sa- dobil. Mifli fi pri fv. obhajilu vfelej prav shivo, kar fi pri fveti inafhi v teh bukvizah bral; v Jesufa pri sadnji vezhcrji in na krishi fpomni fe njegove daritve — njegove fmerti in daruj fam febe, fvoje ferze in shivljenje s Jesufam sdrushen Bogu. Veruj in ljubi! in vredno fe bofh k fvetimu obhajilu pripravljal. - 215 - Molitev pred /'v. ohhajilam. Jes k tvoji miši priftopim, o Jesuf! Jjej fi naf ti 'fara povabil ter rekel : „ Pridite k meni vfi, kteri fe trudite in fte obtesheni, in jes vctf bom po- shivel.” Ko k tvoji miši priftopim, ozhiino pokashem, de v tebe verjem, ako te ravno ne vidim. Ja, Gofpod! jes verjem, de pod po¬ doba krub.a tvoje telo s mefam in kervjo, kakor Boga in zldoveka prejmem. Ti fi fara reki: „ To je moje telo! — To ftorite v moj fpominj!” To je tvoje telo, ktero fi sa naf na krishi daro¬ val; to je vezhni fpominj tvoje ljubesni, 216 po kteri s nami terdno sdrushen biti hozhefh. Koga finem vfe od tebe, o mili sve- lizhar! upati. Ki fi fvoje telo sa naf v britko fmert dal in ga fhc nafhim dufham v’ shivesli in v saftavo vezhni- ga slavljenja dajefh. Ti fi fam rekel: v Kdor ta kruti ( vredno ) je, bo vez/mo shivel!” Kako neisrezheno fi ti naf ljubil, o Jesuf! „Nihzhe nima kakor fi fam rekel, „vezhji ljubesni , kakor kdor sa fvoje prijatle umerje.” Ti fi fvoje sla¬ vljenje na krishi sa fvoje fovrashnike — sa naf dal, ki fmo fhe grefhniki bili. Kako bi tebe ne ljubil, o ljubesnivi Je¬ suf! pa kako malo te vunder ljubim! 217 Kaj ftorim, ka terpim is ljubesni do Boga, — is ljubesni do tebe, ki fi sa me toliko ftoril in toliko terpel? — Kako mlazhen fini jes v ljubesni bosliji — v ljubesni do fvojiga blishnjiga! — In vunder bi fe mogel s teboj, o Jesuf! vet' v ljubesni sdrushiti, kakor sdaj ti fvoje telo s menoj sdrushifh! Tode jes nifim vreden, de ti v moje grefhno ferze pridefh; — pa rezi le s' befedo fvoje ufmiljenofti, in moja dufha bo sdrava. Jesuf! tvoje nar fvetejfhe telo naj ozhifti , vterdi in ohrani mojo dufho v' vezhno shivljenje! - 218 -- Po fvetim obhajilu. Jesuf! ti l'i pri meni; ti moj boshji prijatel in odrefhenik, moj Gofpod in moj Bog! — ti fi pri meni; kaj fim jes pred teboj; jes tebe molim nar globo- kejfhi ponishnofti! Jes fe tebi sahvalim sa veliko mitoft, ktero fi mi 1'kasal. Kaj je samogla tvoja ljubesin fhe vezli dati in ftoriti! Kako ti hozhem ljubesin verniti? Moje ferze liozhefh ti od mene imeti, moje zelo ferze. Kakor fi fe ti vfiga sa me daroval, fe moram tudi jes tebi da¬ rovati — farno tebi shiveti, ki fi is lju- besni sa mene umeri. §amo ti v meni shi- 219 vi — tvoj duh, duh fvete ljubesni naj moje zelo ferze oshivi — tvoj fvet is- gled naj fe is vfih mojili befedi in del kaslie. To naj je moja hvaleshnoft, to naj je fad moje molitve. Is ljubesni do tebe terdno fklenem, vfelej kakor prav kriftjan shiveti. Da- naf ponovim obljubo, ki fim jo pri fve- tim kerftu ftoril: Jes fe odpovem liudi- mu fovrashniku vfimu njegovimu na¬ puhu , vfim njegovim delam — vfimu grefhnimu vefelju — vfim nevarnim snanjftvam in vefelizam. Yfe liozhem svefto dershati, kar fim per fpovedi obljubil. Ali koliko fklepov fim she naredil — in kako malo fim jih dershal? Pa kaj bi - 220 - fe fhe le sgodilo, zhe bi ne ponavljal vezhkrat fvojih fklepov pri fpovedi — zhe bi ne priftopal vezhkrat k tvoji miši in zhe bi fe ne poshivljal vezhkrat s nebefhkim kruham ? O moj Jesuf! po- krepzhaj mojo dufho s fvojitn fvetim telefam, daj mi pomozh soper fkufhnja- ve k grehu, pomozh k poterpeshljivofti v nadlogah in v terpljenji, k ftanovitno- fti v dobrim do konza shivljenja. Ti fi fam rekel: „Kdor moje mefo je, in mojo kri pije , oftane meni in jes v njem.’'' O oftani v meni, jes oftanem v tebi! Nizh, kar nizh naj me vezh ne lozhi od tvoje ljubesni. Dan fvetiga obhajila naj ti bo dan vefelja in prašnik. Vefeli fe v Gofpodu in pokashi tudi _ 221 _ drugim, kako vefelje je to sa dufho, kadar fe s Jesufam sdrushi. Shivi pa tudi fveto ta fveti dan. Ponovi fvoje dobre fklepe in beri lepe duhovne bukve. Slafti pa beri fledezhe: Koriftne nauke in opominjanja vezhkrat, slafti pa na dan fv, obhajila. I. Sa mladoft fploh. Nizh ne zhiflaj in ne hrani bolj l‘ker- no, kerfhanfka mladoft! kakor fvojo nedolshnoft, zhiftoft ferza. Nar lepfhi lepota tvoje ftarofti je ona — tvoje nar _ 222 _ vezilji bogaftvo na senilji. Ona ti da vefelo ferzhnoft, mozh in shivljenje, ona ti pripravlja pravo vefelje; ljudem in Bogu te dopadljiviga ftori — in na unim fvetu je lepa, neminljiva krona pred fedeshem nedolsliniga Jagnjeta zliaka. Nezhiftoft je pa gnufoba pred Bo- gam in pred vfimi pofhtenimi ljudmi; sdravje fpodkopuje in shivljenje kraj¬ ih a, hudo ozhitanje vesti, framota, rev- fhina fo njeni nafledki — she na tem fvetu , pa fhe vezhi gorje nezhiftimu zhloveku na unim fvetu, ker ne pojde v' nebefhko kraljeftvo. Oli! Nedolshnoft enkrat sgubljena — e vezhno sgubljena — tudi s narlkriv- 223 n ej flii m greha m — she s pervim dovo¬ ljenj cm v kako grefhno vefelje! Ako hozhefh ti, ljuba mladoft! fvoje nar vezhji bogaftvo, fvojo nedolshnoft obvarovati, ter zliafni in vezhni nefrezhi oditi; shivi po lepim uku IVojiga sve- lizharja: „Zhujte in molite de vfkufh- njaeo ne padete !” Mat. 2G , 41. Torej Z h u j! i. Dobro pasi, kaj fe v tebi in okrog tebe godi. Ti imafh fvoj predrag saklad v flabi polodi. Nar bolj nevarniga 1'ovrashnika imafh fam v febi — ta je prirojeno nag¬ njenje k hudimu, telefno posheljenje, ki ti gr h tako mikaven kashe, de Boga in 224 vfiga posabifh, kar bi te imelo greha varovati. Sateri tadaj koj pervo nezhifto nag¬ njenje ; soperftavi fe koj v sazhetku fkofhnjavi. Vgafni ifkrizo, dokler vezhji ne poftane. Verni fe koj od lazih re¬ zili, ki ti hude mifli delajo; oberni fvoje ozhi od njih; pozimi kaj drusiga; sa- pufti kraj; ofebo ali perfhono, rezil, ktera ti je nevarna. Ako v febi nagnjenje zhutifh, kteriga bi nikomur lahko — bres framote rasa- detimogel: je she ravno to opominj, de IVojimu fpovedniku ferze odkri. Kdor je oflepljen, fi nemore fam ne fveto- vati ne pomagati. Profi Boga, de te rasfvetli. 2 . Ravnaj fe fkerbno in svefto po fvoji vefti, notrajnini glafu; bodi slo slo framoshljiv v miflih, v befedah in v ve¬ denji, kakor tudi v obleki. Ako je fra- moshljivoft sgubljena, je vfe sgubljeno. Ne imej tega sa kako majhno rezh ako je le nekoliko fpodobnofti nafproti. Ne mifli nikoli: „To ni tako napzhno;” ali: „Le toliko hozhem; vezli pa ne.” O tvoja flaboft bi fe zhesdalje nara- fhala, ti bi bil zhesdalje bolj lahkomi- fhljen in predersen; ti bi fe zhesdalje bolj od Boga in njegove milofti odmi¬ kal. Kdor she pada, tudi gotovo pade. Ne saupaj v' fam febe prevezh nikoli; pred in globokeje bolh padel, kakor fe nadjafh. Ne dovolji v nizh nefpodob- 15 226 niga; brani fe koj v sazhetku vfaki fkufhnjavi, vlaki nevarnoft; zli e ne bo preposno; ti fi pre flab, pogubifh fe. 3. Varuj fe fkerbno, de fam fvojiga fovrashnika, hudiga nagnjenja s fvojinii ozbmi, s poflufhanjem pohujfhljivih po- govarov ali pefem, s branjem gerdib bukev — ali kakor bodi koli, ne sbu- difh. Varuj fe vfih nemarnih norzhij, vfih nefpodobnih pefmiz, kvant in hur- kov. Ne finejaj fe, ne kashi dopada- jenja nad tazimi rezhnn'. Dershi fe raj smeraj modro, opominjaj rasujsdane lju¬ di molzhati ali pa pogovor na kaj dru- siga obrazhaj. Sapufti jih, zhe nizh ne pomaga. •• 227 4. Bodi fpodoben in framoshljiv, tudi zhe l‘i lam. §pofhtuj famiga 1'ebe, ker i'i ud Jesufa Kriftufa, tempelj boshji. Bog vfe vidi. Ne ftori n izb, zhelar bi le framovati mogel. 5. Vadi fe sbe v mladofti fam febe po kerfhanfko satajovati. To je potreb¬ no, odtergovaj fi vezhkrat proftovoljno nekoliko jedi in pijazhe, fpanja, govo¬ rjenja, pogledovanja in poflufhanja — tudi pripufheniga vefelja. Uzhi fe v ma¬ lih in perpufhenih rezheh premagovati famiga febe , de fe bofli v teshjih pre¬ magati mogel, kadar ti bo treba, fi kako neperpufheno vefelje odrezhi. 6. Varuj fe poflaganja , ki je vfih hudobij sazhetek. Pozimi tudi ob pra¬ la* - 228 — snikih kaj koriftniga, de ne bofh imel priloshnofti, fe s hudimi rezhmi ali mi- flimi pezhati. Kadar po nozlii fpat ne morefh, mifli, de je Bog povfod pri- zhijozh, de mora vlak umreti, mifli na vezhnoft — moli. Ne leshi — tudi v prafnikih nikoli, is lenobe ali meh- kushnofti v poftelji, zhe je zhaf vftati. Zhe fe she pri vftajanji ne morefh pre¬ magati, kako fe bofh podnevi premagal, kadar velike fkufhnjave pridejo? 7. Varuj fe nevarnofti — prilosh¬ nofti grefhiti; kolikor morefh. She to je greh, zhe fe proftovoljno in lahko- mihljeno v' kako nevarnoft podafh. Beshi pred hudobno drufhinjo; bolj nevarna inkushnaje, kakor kuga. Vezh- 229 del mlade ljudi flaba tovarfhija fpridi —■ ob nedolshnoft perpravi. Kdor pride med volkove, mora s njimi tuliti. Ne daj le sapeljati ali nagovarjati; ne poflufliaj hudobnih ljudi, zhe ti pravijo de to ali uno ni greh. §aj fam vefh, kaj ni prav; veft ti pove. Ako nedol¬ shnoft in zhcdnoft safmehujejo, fe ne daj premotiti; v ferzu te morajo vunder fhe zhiflati in fe farni febe framovati. Hudih isgledov ne pofnemaj; sapel- jejo. Ne mifli nikoli: „§aj drugi tudi tako delajo !” Zhe fe drugi v bresdne sagresnejo, ali fi hozhefh ti tudi? Kar ni prav, ne more prav biti, zhe bi tudi vfi to delali. §hiroka zefta, pravi sve- lizhar, po kteri vezli del ljudi hodi, pelje - 230 - v pogubljenje. Prisadevaj fe raj po vofki ftesi v nebefhko kraljeftvo priti. 8. Vezlidel pri vlili sberalifhih in rasvefeljevanjih mladih ljudi fe vfe nefpametno godi. Pri plefanji nedol- shnoft obledi , domu grede k grobu hiti, pijanzhevanje fpodkopuje sdravje in premoshenje, valovanje — ponozhe- vanje pelje v pekel. 9. S olebami drusiga fpola ne hodi nikoli lani, ne bodi nikoli prevezh s' nji¬ mi prijasen. Ognja ne k flarni! Ako ravno v sazhetku nizh hudiga v ferzu nimafh; tvoja zhednoft je vunder v ne- varnofti. Vezhdel pofvetna ljubesin shaloftno mine — s greham. Is grefhniga snanj- -231 ftva nikoli frezhen sakon ne pride. Kako fe samorejo taki sakonfki ljudje refni- zhno ljubiti in zhiflati? Kakfhen is- gled bodo taki kadaj fvojim otrokam sapuftili ? iO. Zhe fi v kaki savesi — v kaki hifhi ali flushbi, kjer fe napeljevanju k grehu fkorej v braniti ne morefh; jo sapufti, pred ko morefh, naj velja, kar hozhe: biti mora! To bi bila nar blishji prilofhnoft k grehu, v kteri bi bres greha oftati ne mogel. Pojdi tadaj prozh, odtergej fe — in saupaj v Boga; on te ne bo sapuftil. Kar bofh pa is lju— besni do zhednofti — do Boga ftoril, fe ti bo gotovo fhe v tem shivljenji — 232 in v unim vezhno dobro povernilo! Bog ti bo vfe poplazhal. Zhuj tadaj, varuj fe nevarnofti; to je nar pervo in nar bolj potrebno. Zhuj in M o lil Ko je enkrat uzhenzam ferze upadlo, fo fvelizharju rekli: Kdo more pri tazih nevarnoftih, v tazili fkufhnjavah sveli- zhan biti? In on jim je odgovoril: „Kar je ljudem nemagozhe, to je Bogu mo- gozhe.” Luk. 1, 8. O ljuba mladoft! ti fe farna ne morefh varovati; torej fe derslii Boga: moli, profi ga vezhkrat in ferzhno, de te s fvojo dobrotljivoftjo in vfigamogozh- - 233 -— noftjo varje in ti pomozh da, de bi zhul in fe sa-nj bojeval. Dokler bofh rad in poboshno molil, Bog gotovo ne bo pripuftil, de bi gre- fhil. Kadar pa zhlovek molitev opufha, grefhiti sazhenja. Torej : 1. Moli! Imej Boga, fvojiga vfeve- dejozhiga Ozheta in fodnika vedno pred ozhmi in v ferzu — podnevi in ponozhi, bodi 1'i fam ali v drufhinji. Kar koli ftorifh ali ftoriti hozhefh, imej Boga pred feboj. 2. Vfakdan profi Boga, de te na tvojih nevarnih potih vodi in varje. Po- mifli vfako jutro , kako fesadershi v o- koljfhnjah, v ktere bi priti vtegnil. Po- mifli svezher , kako fi fe ref sadershal* - 234 - Ponovi podnevi vezhkrat fvoje dobre fklepe, slafti pred kako nevarnoftjo, zhe fe ji ne morefh vganiti — in vlesi fe is poboshnimi miflimi k pokoju. •‘5. Ob zhafu fkufhnjave profi Boga poraozhi, poglej fvojiga krishaniga sveli- zharja; glej, kaki sleg je greh — kaj je mogel terpeti, de je tebe odrefhil! Ali bi bil sate saftojn fvojo kri prelil ? Is govarjej naboshno in s saupanjem prefveto ime Jesuf. Miflinafrnert — na vezlinoft. Rezi s ferzhno ftanovitnoftjo: „Nak! Nozlicm! Bog me ob vari!” In on te bo obvaroval. 4. Nedelje in prašnike dobro pras- novj. V teh dnevih fe fizer nar vezli - 235 - grehov flori: mladoftfe sapeljuje; ne- dolshnoft in zhednoft fe pogublja. Pridi, kolikorkrat ti je niogozhc v fvojo farno zerkev k fluslibi bosliji. Poflu- fhaj pridno boshjo befedo, pridigo in kerfhanfki nauk. K ferzu fi jo vsemi in ohrani jo v ferzu. Opomni fe tifti dan in tudi v tednu vezhkrat tega, kar fi dobriga flifhal. Pridi tudi popoldne zhe morefh, v zer¬ kev k ozhitni flushbi boshji in tudi fhe suncj te lam natihim tvoje molitve oprav¬ ljaj, ter premifhljuj fveti krishev pot. Premifli, kaj je Jesuf is ljubesni do tebe terpel — kako drago je tebe od¬ kupil. ■— Obifhkovaj ga v prefvetim refhnjim telefu; odpri tukaj v veri in 236 v san panji fvojimu boshjimu prijatlu in odrefheniku zelo fvoje ferze. Jesul' — Jesuf naj ti bo vfe v vfim. Poftoj vezhkrat na pokopalifhu in mi- fli: „Koliko jili tukaj leslii, ki fo bili mlajfhi in mozlinejfhi, ko jes. Bili fo, kar fim jes; in jes bom, kar fo oni — morde kmalo gnjiloba, prah in popek” — „J\’e posabi poslednjih rezin, in ne bofh nikolj grefhil Beri ob prašnikih in nedeljih tudi do¬ ma lepe bukve; vadi fe lepih djanj, ljubesni do blishnjiga in ufmiljenofti; fvari tudi druge, kolikor morefh, de ne bodo v nevarne tovarfhije in vefelize sahajali. Obifkuj bolnike. O! pri bol- - 237 - nikih fe more mladoft veliko koriftniga uzhiti. o. Spovej fe in perftopi k fvetimu obhajilu vezhkrat, dobro pripravljen in s poboshnim ferzam. Tvoj fpovednik naj ti bo nar bolji prijatel in 1'vetovavez, nebefhki kruh naj ti bo nar bolji po- mozli soper tvoje flabofti. 6. Zhafti s poboshnim ferzam pre- zhifto devizo Marijo, mater boshjo. Mifli fi njeno lepo shivljenje, njeno zhiftoft, njeno ponishnoft, njeno pohlevnoft, kadar fe njeni profhnji pripordzhafh — in po- fnemaj jo. * * * Ako fi bil tako nefrezhen, de fi fe soper zhiftoft pregrefhil, objokaj in ob- - 238 slialuj ta greli vfe Tvoje dni! ijvoje nedolshnofti ref ne morefh vezli nasaj dobiti! — Pa poboljlhati fe samorefh — poboljfIiati fe morafh; odflej fizer fe v smeraj vezilji grehe sakopljefh in v pogubljenje hitifh. Ponishaj fe torej pred Bogam in pred ljudmi; fposnaj fvoje flabofti; uzhi fe v prihodnje bolj fkerbno zhuti, bolj mo¬ liti, de sopct ne grefhifh. Hiti, oh! hiti k boshji milofti — k fvojimu fpovedniku, 1'povej fe sgrevanim in odkritim ferzani — nizh ne samolzhi, nizh ne perkrivaj, nizh ne smanjfhuj; drugazh ne dobifh od- pufhanja; ne vpokojilh fvoje vefti. Poboljfhaj fe refnizhno in ftanovitno. Itastergaj vesi greha — ogibaj fe ne- -- 239 - varnofti, priloshnofti. Prisadevaj fe vfe hudo, kar fi s greham ftoril, sopet po¬ praviti, kolikor je v tvoji mozhi, in sau- paj v nefkonzhno vfmiljenoft boshjo, ki ne shelji pogubljenja grefhnikov, temuzh de fe fpreobernejo in poholjfhajo. — II. Sa mladenzhe pofebno. Pomifli vezhkrat, kerfhanfki ndade- nezh! Pomifli dobro, kako zhuj in moli, de le vfe nezhiftofti obvarujefh in zlo nizh ne ftorifh, ne govorifh, s komur bi tudi druge k temu grehu sapeljati vtegnil. Vtifni torej fledezhe uke dobro \ 1'erze: 1. Spofhtu) famiga febe , poflufhaj vfelej opominovanje in fvarjenje fvoje - 240 - vefti. Bog vidi tebe, vidi vfe. Ne flori nizh, zhefar bi fe framovati mogel, n izb. zhe ne vefh dobro, ali je soper framo- shljivoft in fpodobnoft ali ne. Veliko, veliko mladih ljudi ne poflu- fha fvoje vefti; marfikter fi na fkrivnim kaj ftoriti upa, zhefar fe fpovedati fra- muje. Zhe tadaj dvomifh ali zvibljafh, ali je to ali uno greh ali ne —• ali je fpo- dobnofti nafproti ali ne, tega nekar ne flori, profim te, nikoli vezh; fizer fe nefrezhniga ftorifh na dufhi in na tele- fu, zhafno in vezhno; ne flori vezh kaj taziga in fpovej fe. Tudi lpovednik te bo prijasno opominjal in fvaril. - 241 - 2 . Imei tudi nedolshnoft drusih v zhafti. Varuj fe vfiga neframniga govorjenja. Strop je, ki dufho umori. Nedolshni po njim framoshljivoft sgube; rasujsda- ni ljudje fe fhe bolj rasujsdajo. Ena farna neframna befeda je vezhkrat mno¬ gih hudih grehov kriva. Kako bi mo¬ gel enkrat toliko laftnih — toliko ptujih grehov s Bogam porajtati? Varuj fe, nedolshne dufhe s saframovanjem od dobriga odvrazhati, ali jih zlo s pre- derfnimi norzhijami k grehu napeljevati — s svijazho ali s filo nedolshnoft sapel- jati. Ali hozhefh hudoba biti, in tako drago refheno dufho fvojimu svelizharju IG _ 242 —__- is rok ftergati in s feboj vred v zhafno in vezhno pogubljenje pogresniti? 3. Varuj fe nar bolj grehov, ki k ne- zhiftofti napeljavajo ali pa lahko hude navade poftanejo, kterih fe teshko ali pa nizh vezh snebiti ne morefh. Zhe- far fe mladenezh navadi, fe mosh ne odvadi. Varuj fe sato nesmerniga pitja. No- beniga greha fe ljudje menj ne varjejo, nobeniga loshej ne navadijo, in nobeni- ga teshej ne sapufte, kakor pijanzhe- vanja. Nafledki pijanzhevanja fo ftra- fhni. Pijan zhlovek je enak vosu, kte- riga divji konji vlezhejo in vosnika ni¬ ma. Kteriga vezh pamet ne vodi, v fvoji nefpameti vfe hudobije ftori. V tresno- - 243 - fti fe mora fam framovati in doftikrat ojftro pokoriti, kar je v pijanofti ftoril in govoril. Kadar mladenzha hvalijo, pravijo: „Nizh hudiga fe od njega ne ve;” tudi pijane z ni, tudi ne igravez. 4. Ne igraj tudi ne! Igraj maloka- daj — le sa kratek zhaf, ne is navade ali savolj dobizhka, — nikoli ne pre- vezh, sa velike denarje — s goljfijo. Pri igri fhe nilizhe ni obogatil; marfi- kteri pak je she v revfhino in fromafh- tvo prifhel — doftikrat s sli eno in s otrozi; marfikdo je savolj igre hudo- delnik, stat in preklinjavez poftal, ali fhe zlo obupal. 16 * - 244 5. Premaguj fo v jesi, de ne bof h klel, smerjal, rotil. Kletev ne pomaga riizh, fhkodje pa slo. Boga in ljudi rasshalifh. — Drugi fe pohujfhajo in kletev vtegne tebe famiga sadeti. Pre¬ magaj fe; sateraj jeso, molzlii — po- mifli, kaj govorifh; sapufti vfe, kar bi te k' jesi drashilo — filo ji ftori! 6. Opufhaj vfe, kar bi tvojimu dobri- mu imenu fhkodljivo biti vtegnilo — kar je gerdo in neframno. Kar ni prav, mifli, de je hudo. tjramuj fe lagati: mosh befeda! varuj fe goljfije. Pofhtenoft nar dalj obvelja. Ne ukradi nar majnfhi ftvarize; tudi kdor venar ukrade, je tat. - 245 Ne daj ljudem priloshnofti od tebe govoriti, de fi poftopazh ali fizer sani- kern. Dragi zhaf mladolti urno prete- zhe — in fe vezli ne verne. Bodi tadaj priden in delaven; prisadevaj fe pred vfirn tega nauzhiti fe in saftopiti, kar bofh v fvojim prihodnjim ftanu potrebo¬ val, de fi bofh feoj shivefh pofhteno in po pravizi flushiti mogel. Zhe fi bolj priden in pripraven, bolje fe ti bo go¬ dilo. Zhe sdaj vezli fejefh, vezh bofh pridelal — in Bog te bo poshegnal. III. 8a devize. Ti kerfhanfka dekliza! pofebno zhuj in moli, de fi nedolshnoft in zhiftoft 246 ohranifh, ker ima tvoj fpol tudi fhe po- lebne nevaniofti. 1. Nezhimarnoft in shelja dopafti, ktera je tvojimu fpolu takorekozh pri¬ rojen« , je prav velikokrat perva fto- pinja k grehu. Prava deviza, pravi apoftelj, sheli le Kogu s bogabojezho, zhifto diifho do- pafti — in ravno s tem bo tudi vfim dobrim ljudem dopadla — nezhimernih in fpridenih ljudi pa ne porajta. Njih dopadajenje bi ji ne bilo vzhaft, temuzh veliko bolj v' framoto — v' padez. 2. Prevelika lepotija, nefpametna no- fha in prederfno vedenje fo sanjke, vktere fe lahko vjamefh. Veliko jih je v prašnikih savoljo napuha — pri delu 247 pa savoljo sanikernofti ali pa savolj slo- shnofti nefpodobno in pohujfhljivo na¬ pravljenih. Zhednoft je lepota, in (po- dobnoft nar lepfhi lepotija tvojiga (pola. Nefpodobnoft in neframnoft pa nar vezla framota. 8. Ferfravo in nepremifhljeno dekle ne more dolgo nedolshna oftati —• in bo tudi fvojo norzhavoft k malo objakovati mogla. Glej, kako prederfno in ne- fkerbno muha okrog fvitle fvezhe fer- fra — le ofmodi in — mertva na tla žepne ! 4. Is (prehoda in od povafovanja fe • nikoli bolji domu ne pride. Mlade dre- vefza ob zeftah fe nar poprej od nepo- rednih ljudi pofhkodjejo. Xe poftopaj 248 po ulizah; oftani slafti ponozhi doma. Ne hodi nikoli farna predaljezh od do¬ ma, tudi ne farna po daljnih potih, po po polji ali gofhavi — boji fi roparjev in ubijavzov — nedoUhnofti. 5. Veliko jih je, ki prevezh in pre- sgodaj na tako imenovano prefkerbljenje miflijo, in ravno tako fvoj zilj sgrelhijo, ker fe flabih pomozhkov poflushijo* Koga more pameten zhlovek od grefhni- ga snanja dobriga prizhakovati! Bodi le bruinna in pridna; potem bo Bog gotovo tudi sa-te fkerbel. Le mifli: Bogabo- fezh zhlovek vfelej pred vfim drugim na dobro sadershanje gleda, s' malo¬ pridnim mosbem ti pa nizh pomaga ne ni. Veliko jih je, kakor morde farna 249 vefh , ki fo dan poroke komaj prizha- kovale — ki fo pa shc drugi teden kla* verno glavo obefhale. 6. Bodi ftanovitna in previdna , zhe fe ti sapeljivez bliska. Saupaj, tode glej, komu! Tihotapzam nikar ne saupaj, ki fe zlo brumno in ne- dolshno nofijo , de bi te loshej vjeli. Varuj fe vfakiga rasujsdaniga zhloveka, bo naj, kteriga ftanu kolj. Varuj fe prilisovavzov. Oni nimajo nizh dobriga v ferzu; omamiti in ofle- piti te liozhejo, de bi fvoj hudobni na¬ men sakrili. Kteri fe ti prilisuje, ta te sanizhuje kakor uno nezhimerno revo; sanizhuj ga tudi ti kakor neflaniga in svijazhaftiga zhloveka. -—r- 250 -- Kar ti neframen %/ilovek obljubi, ne verjemi mu; goljfa te, kakor je tudi druge goljfal. In zhe tudi pri befedi oftane, kako pa morefh po grefhnim shivljenji frezhen sakon in shegen bosbji upati? Kdor te refnizhno ljubi, ta bo pred vfim tvojo zhednoft v zhafti imel. Ne daj fe s nikakim daram oblepiti in vjeti; drago ga bofh mogla s fvojo zhaftjo in nedolshnoftjo plazhati. O ko¬ likokrat fe nedolshnoft sa kak rudezh trak, sa en plef, sa en poshirk vina preda! Kadar fe kaka kazlia proti tebi sa- leti, beški ali pa vdari! Zhe te hudo¬ ben zhlovek prime, beshi zhe morefh — is tergaj fe mu, klizhi na pornozh! — -- 251 -— vdari! le na vlo mozh vdari! nizh fe ne boji, kakor lamo greha: vagaj vfe sa fvojo zhednoft — in fhe vezli kakor sa fvoje shivljenje. Bog da roki devize pomdzh, ki fe sa njegovo zhaft in sa fvojo nedolshnoft bojuje. 7. Pijanima zhloveku fe v gani, kakor fleklimu pfu. Varuj fe fkerbno, de fe farna nikoli ne vpijanifh; ob fvojo zhaft in zhednoft bi prifhla. Tudi ni na fvetu nizh gerjiga, kakor je pijana shenfka. Ako fe hozhefh tega vfiga varovati —• ne hodi v ofhtarije. Ne hodi no plefifhe; perva ftopinja pri plefu je bilo she velikokrat perva ftopinja k grehu. 252 8. Ne fpi na polji — ne pri pezhi; ne pri ognifhi; pojdi v fvojo kamrizo in sakleni fe vanjo. Mofhkim nikoli ne fveti, kadar grejo vun ali pa fpat; po- nozhi nimaj nikoli nizh pri oknu apra- viti. Gluha in mutafta bodi! — Ne hodi niholi med ljudi, zhe nifi vfa in fpodobno napravljena. — 9. V bolesnih fe nobenimu zhloveku ne saupaj, od kteriga nifi preprizhana, de ima Boga pred ozhmi. §dravnik naj bo vfelej prizho ftarfhev pri tebi. Bodi tukaj slafti previdna. Dufha je vezh vredna, kakor shivljenje. 10. §voje zhiftofti ne morefh ohra¬ niti, zhe 1'e ne varjefh fkerbno tudi drusih grehov, kteri bi te k nezhiftofti - 253 - sapeljevali ali faj milofti boshje, bres ktere zhifto shiviti ni mogozhe, oro¬ pajo. Torej bodi ponishna. Kar fi, fi le po milofti boshji; zhe vidifh, de drugi padejo, jih pomiluj in pomifli, de fo flabi — fposnaj tudi fvoje flabofti; mi¬ li i, de bi farna v tazih nevarno!!!h. tazili fkufhnjavah nizh bolji ne bila. Naj te (o opominja! Profi fhe bolj ferzhno Boga, de te varje, de tudi ti ne padefb in fhe globozhejfhi. Bodi verna v' fvojiin govorjenji: go¬ vori malo, mifli veliko, kako bi Bogu dopadla. Varuj fe jesizhnofti , zhe fe hozhefh greha varovati. Ne obrekovaj in ne grajaj. Oh, tako rad vfak druge 254 - flabe vidi — is famoijubnofti in napuha, de febe zhes druge povsdigne. In zhe fe ravno soper zhiftoft ne pregrefhifh, fe pa s fvojim hudim jesikam soper sa- poved kerfhanfke Jjubesni do blishnjiga pregrefhifh. Bodi poftavna in modra — pa vunder krotka in prijasna — ne famoglava, ne fovrashna, ne zhmerna, s tem farna febe in zhednoft pogerdifh. ^ovrashi vfo hinjavfhino in hlimbo, ktero tudi Bog in vfi dobri ljudje fov- rashijo. Ne pufhaj vnemar nobene zhed- nofti, molitve ali kaj drusiga dobriga is ftrahu pred ljudmi; ne ftori pa tudi nizh savoljo zhafti — sa to, de bi te ljude vidili in hvalili. - 255 --— ^amo s pravo in nehlinjeno nabosh- noftjo bofh boslijo rniloft dofegla, ktere ti je pri tolikih nevarnoftih in hudih fkufhnjavah k zhednofti in k svelizhanju potreba. IV. Sa finove in hzhere. ffpofhtuj ozheta in mater , de fe ti bo dobro godilo na semlji in de bofh dolgo shivel. 1. De ozheta in mater fpofhtujefh, po- kashi s befedo in v djanji. Ne revfkaj s njimi in nikar ne jesljaj; ne govori sa- nizhljivo od njih. Ne framuj fe njih revfhine in njih nifkiga ftanii. Imej po- terpljenje s njih ftaroftjo in s njih fla- 256 boftimi; tudi oni fo veliko savolj tebe terpeli in prenefli. 2. Bodi tvojim ftarfhem v vfih per- pufhenih rezheh pokoren. Ravnaj po njih dobrih naukih in opominjanji; vbo- gaj jih slafti, kadar ti kaj napzhniga — hudobne tovarfhije, nevarne snanjftva, povafovanje in ponozhovanje prepovejo. Nepokorfhina bi ti bila — velik greh. 3. Ljubi fvoje ftarfhe; delaj jim ve- felje, kjer in kakor morefh; pomagaj jim poviodi na dufhi in na telefu. Po- magaj jim slafti s vfo ljubesnijo in s vfo fkerbnoftjo, zhe fo revni, ftari in bolni. Ljubesni do ftarfhev ne morefh boli pokasati in je bolj poverniti, kakor - 257 - s dobrim sadershanjem. To jim je nar ljubila; to je prava, nar boljfhi sahvala. 4. Ne vsemi fvojim ftarfham nizh, ne denarja ne drusih rezin'. Saref tatvina bi bila, ktere bi fe tudi nad fvojimi bratmi in feftrami kriviga ftoril; tudi bi is tega veliko hudiga natolzovanja pri- fhlo in bi lahko kakiga drusiga v' hifhi tatvine obdolshili, ki bi je ne bil kriv. 5. fvojim bratam in leftram tudi nizh shaliga ne ftori; ne ruvaj, ne preperaj fe s njimi. Ne obteshi poflam na nobeno visho njih she fizer teshkiga ftanu; bodi s vfi- mi miren in prijasen. — 17 238 Pa s nikomur fe pre vezli ne pezhej; bodi s vfimi v hifhi enako p rij a sen. Nad nobenim fe ne huduj, povej rajChi fvojim ftarfhem, zhe pri bratih in fe- ftrah ali pri drusliini kaj napzhniga vgle- dafh, de jih ftarfhi pofvare. Otrokam, ki ftarfhe ljubijo infpofhtu- jejo, je Hog fvoj blagoflov ali shegen obljubil na semlji in v nebefih. — Gorje, gorje pa otrokam, ki fvoje ftarfhe sanizliujejo in s' njimi terdo in gerdo ravnajo, ali ki jim s fvojo nepo- korfhino s' fvojim hudobnim sadershan- jem zlo shivljenje grene in krajfhajo! Vfe, kar fvojim ftarfhem shaliga ftore, fe bo nad njimi isfhlo — fhe v tem - 239 shivljenji. Kako ojftra bo fadba boshja po njih fmerti! — Bog je po Mojsefu govoril: Kdor ozlieta in mater prekli¬ nja. , — jim kaj hudiga vofhi ali flori — naj umerje. Mark. 7, 10. V. $a pofle. v Bog ne gleda na imenitnoft zhlo- ve kaj’ on ne gleda na ftan, temuzh na shivljenje. Njemu je kerfhanfk, priden hlapez tako ljub, kakor velik gofpod; goipa mu ni nizh bolj imenitna, kakor brumna, svefta dekla. Ako te je Bog sa pofla namenil, fe podaj voljno v njegovo fveto in dobrot- 17 * — 260 Ijivo voljo, in mifli: Mogozhe mi je vtem ftanu tako, kakor v drugim Bogu do- pafti, in loshej mu dopadem in sveli- zhanje dofeshem, kakor v kakim bolj imenitnim. i*Stori le fvojo dolshnoft in vari fe greha in vlake krivize, ktere pofli toli¬ kokrat 1'tore. 1. Bodi ubogljiv fvojim sapovednikam v vfim, kar je prav. Bogu flusifh, zhe po njegovi volji ljudem flushifh. §tori vfe voljno in vefelo, tode ne le lamo vprizho fvojih golpodarjev, ampak tudi kadar te ne vidijo, Bog te vidi, on te bode tudi plazhal. §tori fvojim gofpodarjem vfe, kar bi - 261 — ti hotel imeti, de bi ti flushabniki fto- rili, zhe bi bil fam gofpodar; delaj jim pridno, kakor de bi fam sa fe delal: varuj njih rezhi, kakor debi tvoje bile: Kar is sanikarnofti ali lenobe pri delu, pri shivini ali pri drusih rezheh samu- difh ali fpridifh, je tako, kakor de bi bil ukradel. Sakaj fe flushabniki imajo in plazhujejo? Sž. Bodi sveft in pofhten — v malim kakor v velikim. Kdor po majhno vezh- krat kaj vsame, fe fhkoda velika nara- fe — tedaj tudi velik greh. Kako teshko ftane, toliko poverniti! Ne plazhuj fc fam fkrivaje, zhe fe ti plazhilo prepizhlo ali shivesh preflab - 202 - sdi. Nekaj zhafa she fhe fterpifh, zhe kje drugje kaj boljfhiga dobiti upafh. 3. Zhe nimafh praviga usroka, pred pogojenim zhafani is flushbe ne hodi. To bi bilo greh, ker je soper pogodbo in ker vezhdel hifbi fhkode prinefe. 4. Govori vfelej refnizo — ta ti nar bolj po fvetu pomaga. Kdor fe enkrat slashe, fe mora tudi defetkrat vzhafi slagati, de bi fe isresal; pa fhe flab- fhi mu gre. — Jjrauuij fe! Lashniku tudi rcfnize neverjamejo. 5. Ne bodi jesizhen, varuj fe podpi¬ hovanja; to je gerdo in dela samero in preper; podera mir v hifhi — v sakonu in tebi famirnu 1‘labo ime prinefe. 263 6. Tiftim, ki s teboj flushijo, — vfim pri hifhi bodi prijasen in poftreshen; pomagaj jim, kjer in kakor morefh in fmefh. — Tode ne pezhaj fe pa s ni¬ komur prevezh; nobenimu prevezh ne saupaj, bodi s vfimi enako dober in zhes nobeniga ne vlezi. Yfak je tvoj blis/inji. 7. Ne delaj fe ptujih grehov kriviga, ne s fvetvanjem, ne s pomogovanjem. Ne ftresi nikomur v hudobnih rezheh, tudi hudobije ne perkrivaj — ne molzhij Govori! tvoja dolshnoft je to ; — povej ftarfhem ali gofpodarjem, zhe pri otro- zih ali pri teh, ki ib s tabo v flushbi, kaj flabiga v hifthi ali pa s unaj doma 264 — vidifh, pa tega fam ne morefh vftaviti, de oni vftavijo. 7. Tudi zhe te kdo k grehu nago¬ varja ali po tvoji zhednofti ftreshe, po- vej gofpodarju ali pa gofpodinji. Ako ti nihzhe pojnozhi ne da, terjaj fvoje plazhilo in vsemi flovo in pojdi is flushbe. Vgani fe priloshnofti greha, zhe ne pridefh v pogubo. 8. Mifli v fvojih mladih letih na fta- roft; bodi priden, fvoje dobro oberni, bodi varzhen ali liiparoven. Ne trati fvojih denarjev s nesmernim pitjem ali igranjem — ne s predragimi oblazhili. Ti fi morafh fvoje krajzarzhke terdo sa- flushiti in fhc ne vefh, kako jih bofh fhe 265 kervavo potreboval. Veliko pij ari z o v in igravzov mora v ftarofti berazhevati — The pred durimi ti (til), kjer fo fe nekadaj bahali ali sapravljali. —- Drugi morajo lepe oblazhila, sa ktere fo v mladofti vef fvoj saflushek isdajali, v ftarofti in v zhafu file pod nizh prodati — de fe nafitijo. Zerferene pelini Pefem pri fveti mafhi. Pred Bogam pokleknimo, Povsdignimo ferze, V nekefa sdaj pofliljimo Vre mifli in shelje. Ta dar prervete mathe, Sprejmi od nat, o Bog! Naj skrirhe grehe naflie, Naj varje nar nadlog. Mi grefliniki rposnamo, Shalili fmo Bogd; O teshko vel't imamo, Pokoja nam ne da. - 267 - Marija vfi fvetniki Pomozhi profmo vaf, §mo grefhniki veliki, O Ivrifte, ufmil’ fe naf! Gloria. Bogu kod’ zliaft in hvala! Na semlji mir ljudem; K’ je miloft hoslija dala Refhenje vfim ftvarem. Bog! hvalo ti pojemo, Prifhel fi greh odvset; Ti vezhno zliaft dajemo; Ti fam, o Bog, fi fvet! Evangeli. Bog lam nam osnanuje V shivljenje frezlino pot; Tamoto rasCvitljuje, Naf varje grefhnili smot. - 268 -— Kriftjani poflufhajmo Kaj Jesuf naf uzhi; Po njem Te vfi ravnajmo, De vfak fveto shivi. Kredo. To vcrjem Bog nebefhki, De ti ti ftvarnik moj ; Tvoj IJin je rod zhlovefhki fjam fpravel fpet s teboj. §vet’ Duh pri naf prebiva Od Jesufa poflan; Od njega mozh dobiva, Na semlji vfak kriftjan. Kar fi, o Bog! osnanil. Kar je tvoj §in uzhil, V katoljfhki zerkvi hranil, K je sa-njo kri prelil: 269 To vcrjem vfe refnizhno. Le Bog pomozh mi daj, Shiveti tud’ pravizhno, De pridem v fveti raj. Darovanja. ijprejmi Bog, Ozhe vezhni, Od naf prezhifti dar, Ga grefhniki nefrezhni Damo na tvoj altir; Sa tvoje hudobije In zeiiga fveti, Naj nam jih zhifto smije; Nam tvojo miloft da. Ponishno vfi, pofhljimo Ta fveti dar v nebo; Gofpod Bogi profimo, De mu prijeten bo, 270 De naj mu bo zhifhenje, ^podobna vezlina zliaft, De dufham da shivljenje Vfi zcrkvi bosliji raft. § anlitus. §vet, fvet, fvet Bog nebefhki I Oblaft imafh zhes vfe, Vef fvet, vcf rod zhlovefhki Ti livalo zliaft daje. Naj vfelej hvalen bode Zhefhen in povikfhan, Svelizhat vfe narode Od Boga nam poflan. Po povzdigovanji. O angeljzi hitite In pridite ’s nebef, S nam’ fveti kruh molite, Ni vezli kruh, Bog je ref. - 271 - Pozhutkam vlim telefa Je Jesuf tukaj fkrit; I)e V fkorej fhli v nebefa Ga gledat’ in zhaftit. Ti Jesuf, Te utrnili, Dufh bratov in feftriz, De bodo mir dobili, Odrefhi jih is viz. De gremo k teb’ prebivat, Nam grefhnikam tud daj Nebefhko luzh ushivat, S Ivetniki vekomaj. Nafh duh, o Bog, ti poje; Zhefken’ bod, Ozlie ti; Kraljeftvo pridi tvoje. Naj te, kar zhefh, sgodi; Daj nam nafli kruh, jed sdravo, Dolge odpufti nam, _ 272 _ Ne peljaj naf v fkufhnjavo, Otmi fovrashnikam. Med fv. obhajilam. Moj Jesuf! tebe vsiliti Is ferza jes shelim; Pa k teb’ ne morem priti, Ker tolikokrat grefhim. Operi ilufho mojo, ^labofti njene vefh, Pokaslii miloft tvojo, De v duhu v mene grefh. O Jesuf! k meni pridi, Presheni grehov nozh, De dufha moja vidi Dobrote tvoje mozh. Oftani vedno v meni, De dufho mi shivifh, S menoj te tcrdno fkleni, Me frezhniga ftorifh. -- 273 - Pri kon%u fr. malhe. §vet dar fmo dokonzhali, Odpeli zhaft Bogu; Oz I) e tu darovali Njegoviga §inu. Mr rt vini in shivim ('prava Sa grehe naj ho to; Naj nam ho vfim saftava, De pridemo v neho. Pefim pri pervim sliegnu , Vri ponishno pozhaftimo V sakramentu Jesnfa, Na kolenih ga molimo, fjvojlga svelizharja. Na altarji on ftamije, Zhe ga tudi vidit’ ni; Shiva vera nam fprizhuje, Kar ne vidijo ozhi. 18 274 Pri drugim shegnu. Vfe ftvari naj mu pojejo, fjivetim’ trojnimu Bogu; Naj Ozhetu zhaft dajejo, Naj sahvalijo Sinu, fjvetim’ Duhu, ker Xe s-haja Od obeh od vekomaj, Naj fe zhaft in hvala daja. Vezhne zhafe kakor sdaj. - 275 - Pefem pri fveti maflii. ltirje. 1 . Pred ftolam tvoje milofti Tvoj verni ljud klezhi: In tebe, Bog, v ponislmofti fjvojiga ferzi zhaCti. §tor’ rniloft tein, kater skele V folsali oprat’ laCtne dolge. Odpufti Ozhe grefhnikam In fkaski te dobrotljiv nam, Dobrot-ljiv - nam Dobrotljiv fkashi Te nam. 2 . Ob dari tvoje ('mo prifhli, Kakor sgnbljeni fin: In kakor ovze fmo safhli Sgubili tvoj fpomin. 18 * 276 Al’ Ozhe vfiga ufmiljenja Na ferza polne sgrevanja S dopadajenjem dol’ poglej In fvojo miloft sopet dej; In mi-lott dej, In miloft sopet dej. 3 . §aj vfi fmo delo tvojih rok, In tvoja laftna ftvar, O pri Clabofti tvojih otrok Ti vel’ki Gofpodar! Sa fpravo sdaj darujemo Tvojiga §inu srozhujemo; O Bog, fkos njega fveto kri Vfe nafhe grehe nam od mi. Vfe nam odmi, Vfe grehe nam odmi. - 277 -— Glorija. Zhaft bodi na vifokofti Bogu na vekomej. In mir po fhirokofti Na semlji bod’ vfelej, V ponishnofti pojemo, Teb’ hvalo, trojni Bog! Od tebe sgolj prejmemo Refhenje is nadlog. (Dvakrat.) Evanr/dli. Is tvojih uft iside §vct evangelium Na dno le td fe fnide Vfih kriftjanov um. Modroft naf farna visha. Refnizo naf uzhi: - 278 - Kdor fe pod njo ponisha, Ta frezhen prav shivi. (Dvakrat.) Kredo. 1. Gofpod, pred tabo s trepetanjem Te tvoja verna ftvar fposna! In verje s shivim fpofhtovanjem Na tebe praviga Bogi, Tnd verje v tvoj’ga Jjnb’ga §ina §pozhet’ga od fvet’ga Duha Ko Jelova ga korenina V devifhkim zvetju je Izvedla. (Dvakrat.) 2 . De je prifhcl is sgolj ljubesni Ljudi naf fpravit, Bog! s tebo, - 279 - De na-fe vsel je vfih bolesni. Prelil na krishi kri fvojo, De fpet je vftal: pekel premagal, Na defnim tebi sdaj fedi: De naf bo enkrat vfe prevagal, fSodnik pravizhni vfih ftvari. (Dvakrat.) 3 . De Cveti Duh nam zerkev visha, De bo do konza vedno sb-njo De kdor fe k njem’ v folsah priblisha, Od grehov fpet ozhiften bo : Sopet de enkrat bomo vftali, Vfih Cvetih drushbo fprofi nam, De bomo fkupaj ushivali Shivljenje vezhno s Oesufam. (Dvakrat.) 280 Darovanje. 1 . Tvoj mafhnik sdaj daruje, Gofpod, lete dari, S njim tud’ tvoj ljud sdihuje In s ferzam kvifhk’ puhti. Zhift kruh je ino vino Sa grehe nafhe dar, K tvojiga fjina fpominu Je obloshen altar. (Dvakrat.) 3 . Vsem’ Bog, to darovanje, Dobrotljiv’ Ozhe nafh. Omezhi fe sdihvanje, De nam fpet miloft dafh. Le fmert in kri prefveta Tvojiga ljuVga §ind, - 281 Naf tolash’, de bo vseta 'l'a profhnja gor v nebu. (Dvakrat.) §anktuf 1 . Poj: fjveti; fveti, fveti, Je Bog in nafh Gofpod! S angeljzi pojte: §veti §i ti Bog Sabadt! V nebefih in na semlji Vfo hvalo, zliaft vfelej §tvari, Bog! fvojih jemlji. §daj in na vekomej. (Dvakrat.) 2 . Vefeli vkup pojemo Is ferza zeliga, --- 282 - Shivo ga vri fprejmemo. Njega fvojga Bogi, Ko nam v imenu pride Gofpdda nafhiga, Vef fvet Te k zhafti fnide §inu njegoviga. (Dvakrat.) Po povsdigovanji. 1 . Poglej, o Ozhe, s vifokofti Vef miloftljiv na ta altir ! Ti nanj poftav’mo po dolshnofti Sdaj teki dopadljivi dir: Ta dar je fam tvoj fjin edini, Is sgolj ljukesni darovan: Sa naf prifojen umornjini §trafhno na krishi kil saklan. (Dvakrat.) 3 . §Iabofti vfe on nafhe nofi, De nat pripravi v fveti raj. On pri Ozhetu sa naf proti, De V s njim shiveli vekomaj Naj te ljubesin ta ognjena §kos profhnje, Jesut, omezhi De te ta tvoje finerti zena Nad nami nikdar ne sgubi. (Dvakrat.) Agnus Dei. Poglejte boshje Jagne, Kak’ tozhi tvojo kri; Kako sdaj glavo nagne, Kako sa nat medli! On grehe nam odjemlje, On nofi vfe dolge, Pokrajne žele semlje Po njemu mir dobe. (Dvakrat, j - 284 - Obhajilo. Gofpod! jes nifim vreden, (dvakrat) De V tebe danf savshil, Al’ rezi, de bora vreden, (dvakrat) Ter bodem sopet shiv. D duhu te prejeti Is ferza jes shelim, Daj slienin nafh prefveti, (dvakrat) De miloft sadobim. Pri konssu fv. mafhe. Daritev fino konzhali, Ta dar je, Bog! tvoj !Jin ; Mi fino vfi fkup fposnali Tvojih darov fpomin. !Jkas njega fino prejeli Refhenjc ’s nafhih ves. Sdaj sadnjizh nam dedeli $voj shegen is nebef. (Dvakrat.) -- 285 Adventna pefem, 1. Vi oblaki ga rofite, Ali semlja naj ga da, Ve nebefa ga pofhljite ,‘jkor svelizharja fveta, Milo fo ljudje sdih’vali V grdhih in tami jezhali, Bog je bil semljd preklel. 2 . Ozlie fe nebeflik’ ufmili, Vidi tolik’ bolezhin ; De bi Te ljudje refliili, §e ponudi vezlini §in. D’vizo Gabriel posdravi, In Maria zhifta pravi: Lej, pokorno je ferze, Kar mi Bog sdaj sapove. - 286 - 3 . Sgodba Cveta in vefela! Nam odklene vfim nebo : Lej, deviza je fpozhela! In bejfeda je inefd, Njega miloft sahvalimo Blagor tebi greflini, fvet, Jesuf pride greli od vsčt. i. Bratje! dofti shc je fpanja. Glaf nebefhki klizhe naf: Dan Te blisha, nozh odganja, Sdaj prihaja frezlini zha(. Odversimo vfo hudobo, Obležimo pa fvetlobo ; De preide grehov nozh, In nam Cveti boshja mozh. - 287 - 5 . Ne shivimo vezh pregrefhno, fjvet apoftelj nat uzhi, Ne nezhifto, ne poshrefhno Nevofhljivoft naj beshi. Naj fe vfak pred njim ponisha, Kter’ga prihod Te nam hlisha, De bo s zhiftim ferzam vfak Le svelizharju enak. 6 . O svelizhar! pridi fkoraj, De fe fpolni, kar shelim; O prinefi mozli od sgoraj, De fe zhifto fpokorim. Ti prinefi mir nebefhki, De ga vsiliva duh zhlovefhki; Daj de pridem fodnji dan, Med ovze na defno ffran! 288 Boshizhna pefem. 1. Poglejte, zliudo fe godi! Kaj mora nek to biti? Nebefhki dan o polnozlii, To mora kaj pom’niti. Lej angelja pred nami ftat’, Luzh fvitla ga obfega; Od groše moram trepetat’, Povejte, kaj bo ’s tega? 2 . Tako paftirji govore; Pa angelj fe oglafi: Vefelje osnamujem le, O frezhni, frezhni zhafi! Svelizhar fe nozoj rodi, Ni treba nizli fe bati. Je vboshen, v jaflizah leslii Lahko ga je fposnati. 289 3 . Saflifhijo nebefhkih trum, Zhaftit’ Bogi na nebi, Vefeli mu shenejo fhum, De fvet otme y potrebi; Njih petja glaf raslega (e, Velelo po fhirjavah : „Mir vam, ki fvete volje fte, Bogu ahaft po vifliavah!” 4 . Paftirji fc rasvefele, ^lifhaje to novizo; Do Betlehama hrepene, fjposnat’ sliele refnizo. Pogledat pojmo, pravijo, Kar angelji fo rekli; Teko in fe ne vftavijo, De k' jaflam’ To pritekli. 19 290 5 . Tam dete vgledajo lepd, De ni fe mozh nagledat’, Tak ljubo in tako fveto. Slielje mu dopovedat’, De ljubijo ga is ferza. De vfe bi radi dali; Nauke vfe, katere da, De bedo fpolnovali. 6 . Tud’ mi sdaj k jaflizam pojmo. In bodmo ga vefeli; Sahvalo zliaft Bogu dajmo. De fmo pomozli prejeli. Posdravljen bod’ svelizhar moj Vfak rezi fam pri febi, De fi prifhel do naf nozoj, De bomo mi pri tebi. Velikonozlma pefem. 1. Svelizhar gre is groba, Ob mozh je fmert, trohnoba; Velikonozhno Jagnje bil Je sa-me drago kri prelil. Aleluja! 2 . Tako je zhlovek refhen, U bresen fatan trefhen ; §mert nima fvojga sela vezli, Odpert je grob in kamen prezh. Aleluja! 3 . Odrefhil je ozhete Veliko zliafa vjete; 19 * 292 Is trne jih sdaj pelji s zhafbtjd, V saperto s greham prej nebi. Aleluja! 4 . Kako fe fvetjo rane. Nefmiljeno mu dane; Vefelje angeljfko verfhi. De fmert je mertva, naf uzhi. Aleluja! 5 . Je terdna naflia vera, ReCniza jo podpera; Svelizhar je fvoj grob p ref tal. Tud’ nam bo vftat is groba dal. Aleluja! 6 . Le kratka nozh bo v grobi. Ko angelj nam satrobi; 293 Telo tud’ potlej popelji Svelizhar v raj, in fmert neha. Aleluja! 7 . Dopolnit nafhe shelje, Pripravljat gre vefelje; Ti grefh svelizliar pred menoj Prifhel bom upam sa teboj. Aleluja! 8 . Shivljenje fpreberniti, Tako daj k' tebi priti; Na defni pri Ozhet’ fedifh, Od tam plazhila vPim shelifh. Aleluja! 9 . Pred Padbo bom poPtavljen, Po PvatovPko napravljen; 294 S kervjo pa Jagnjeta oprdn, Med njega fvate fvat bom djan. Aleluja! 10 . Aleluja, Aleluja! Aleluja, Aleluja! Po tvoje, Jesuf, tratam brat, Daj nam vfim od fmerti vftat! Aleluja! 293 Pefem o binkufhtnih prašnikih. 1. Prid’ fveti Duh apofteljnam dan, Ki fi bi danaf va-nje poflan, De zhuda boshje pravijo, govrashnikam fe vftavijo Prid’ fveti Duh, te profi kriftj&n. 2 . Prid’ fveti Duh, daj fvoje dari, In jih med fvoje verne rasli, Refnizo de poflufhajo, In nje fladkoft okufhajo, Prid’ fveti Duh, rasfvitli naf ti! 3 . Prid’ fveti Duh, omezlii ferze Sashgi v kriftjanih fvete shelje, - 296 - Ljubit’ kar je pravizliniga, Se var’vati krivizhniga. Prid’ fveti Duh, ljubesni fvete! 4 . Prid’ fveti Duh, podperaj flaboft, Poterdi v fcrzih pravo fvetdft; Daj, de fe ne fpodtaknemo, Is poti ne premaknemo. Prid’ fveti Duh, ti nafha krepkdft 5 . Prid’ fveti Duh, ti svefti vodnik, Vefelje nafhe, nafh pomozhnik; O vodi naf do vezhnofti. Pripeli naf do frezhnofti. Prid’ fveti Duh, ti nafh poterdnik Osnantlo bukev, Pri Jan . Giontini, b uk var ju u Ljubljani, fo Tle¬ ti ezh c bukve na prodaj: Vfakdanji kruli i. t. d. Od Jurja Wer- dineka. V Marpurgu. Vesane v tifkanim u f n j n s slato obreso 1 gold. 12 kr., bres slate obrese 48 kr., terdo v papirju 24 kr. §ve(i krish. Molitne bukve, v kterih najdefh tolashbe v britkoftih, krepkoft v krishih in teshavah, brambo v fkufhnjavah i. t d. Od Josliefa Sabukovfhka. V Marpurgu. Terdo vesane 36 kr., v ufnju 54 kr., s slato obreso 1 gold. 20 kr. Sgodna daniza. Molilne bukve v zhaft Marii Devizi. V Zelovzu. 24 kr. Molitvine bukvize, v kterih fe najdejo juterne in vezlierne molitvize, tudi molitve per fv. malhi, per fpovedi i.t. d. V Zelovzu. 24 kr. Drugi perftavek ftarih in novih zei - kve- nih in drusih pefem h molitvam in preinifhlje- vanjam na fveto leto 1826. V Gorizi, 12 kr. Kerft per §avizi. Poveft v verih. Slo- shil Dr. Prefherin. V Ljubljani, 20 kr. Nauka polne pripovefti sa flovenfko mladoft. V' Ljubljani, 12 kr. Novi vedesh za imeli in zhafkratenje Slovcnzam. V Gradzu, 20 kr. ijkrina nebefhkih saklad sa fpokorne duflie. V Vidmu, 40 kr. Hvala Hoslija, ali navod, kako naj mlad kriftjan Bogi vfakdan zhafti in hvali. Molitne bukvize sa mladoft. V Ljubljani 1844. Molitnih bukev §lovenzi ref nimajo pomanj- kanja in prav lepih pride vfako leto vezli na fvitlo. Miflim de tudi prizhijozhe ne bodo od- vezh, slafti mladofti, ker fo polne lepih molitviz sa vlako priloshnoft in vlaki zhaf. Sapopadek teh inolitvinih bukviz je : Jutrajne in druge vfakdanje molitve, molit¬ ve pri fveti mafhi, — tri boshje zhednofti, — pri fvetim refhnjim telefil; — 1'povedne molitve; molitve pri fvetim obhajilu, vezhernc molitve; — mnoge molitve in litanije od vfih Cvetnikov s molitvami. Vfak raftavek slafti pa deli fvete mafhe fo s lepimi v lef vresanimi podobami olepfhani, kterih je vfih fkup dcvetnajft. Molitev je vfih fkup fhtirdefet. Dobijo fe te bukvize sa 15 krajzerjev terdno vesane tudi pri fledezhih bukvarjih: Pri gofp. sh. Ivlajnmajerju v Ljubljani, Tomasu v Krajnji, §irolu v nemfhkim Gradzu, Leycrju v Mar- Kdor koli te bok vize v roko vsarac, mora re¬ zili , de to prav koriftne in de jih je prav treba bilo, slafti pa tiftim, ki vfe, kar Te pri njih sgodi, ali is flabofti ali pa radovoljno posabijo. Pa tudi sa navadno fpoved dajo te bukvize dobro napelje¬ vanje. — Veljajo le 13 kr. frebra. Hefingafti krisli in popifovanje I’a- 1 e rti ne. Pripovefti, ki zhlovefhko ferze k dobrimu pod- shigajo, vfak rad bere, fhe rajfhi pa take, is kterili le kriftjan uzhi, de boshja previdnoft nad nami zhuje in de Bog tvojih nesapufti. Taka pri- poveft je mefingafti Krish, in malo poveft bleso imamo mi §lovenzi v tvoj jesik preftavljenih, ki bi te s to meriti fmele. Lep priftavek k tej pripovefti je popifovanje Paleftine ali fvcte dcshele, kjer je nafh Gofpod in odrofhenik shivel, uzhil in umeri, in kjer te je vezhdel tega godilo, kar poveft pripoveduje. Veljajo le 10 kr. frebra in fe s lepo podobfhino lepfhane. Rasun teh bukev priporozhi imenovan bukvar fhe druge mnoge v rasnih jesikih, slafti molit- vine bukve v flovenfkim, nemCkim, laflikim, fran- zofkim in angleshkim jeziku, rasno vesane in po rasni ženi. Tudi fe dobijo v imenovani bukvar- nizi rasne podobfhine fpildki), obrasi semlje, pri¬ prave sa rifanje, barve na vodi in na olju, lizhne zlirevefne in povite ftrune, savitke, oblate, perefa, perefnike, jeklene perdfa, olovnike (Bleiftifte). kamnite tablize, linirje, pifarfko zhernilo, napifke sazukrarje, nar novfhi musikalij in musikalne in- fhtrumente. Mnoge rezili sa zhaftitljivo duhovfhino fo tukaj prav po ženi naprodaj in h fklepu fe dolej podpifan bukvar priporozhi in obljubi, po shelji gg. kupze rozhno poftrezhi in vfe po njih voljif toriti. ./. Griontini, bukvar v gofp. Aichholzerjevi hifhi. Tifk x. k. dvorne tifkarnize Bogoljuba Uaasovih finov vPragi