iMGLAS
^eto XLV - št. 34 - CENA 38 SLT
Kranj, torek, 5. maja 1992
maj na Joštu
Naša usoda nista revščina in siromaštvo
»Prvi maj, delavski praznik, je bil ob nastanku borbeni simbol takrat zatiranih in brezpravnih množic industrijskega delavstva, že dolgo pa je tudi slutnja in obet pravičnejše in vsem državljanom prijaznejše, uspešne, socialno varne in demokratično urejene družbe.«
Na osrednji prvomajski proslavi se je zbralo veliko ljudi.
Na Jošt je pripešačil tudi slovenski predsednik Milan Kučan.
Jošt, 1. maja - S temi besedami je predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan nagovoril udeležence tradicionalnega zdaj že petnajstega prvomajskega srečanja na Joštu. Organizatorju, Svetu kranjskih sindikatov, vreme ni bilo preveč naklonjeno, tako da tradicionalno prizorišče prvomajskega shoda ni bilo tako mnogoštevilno obiskano kot pretekla leta. Kljub temu so pripravili prijetno praznično srečanje. Začeli so ga kranjski kulturniki (recita-torji, citrar, pevci), nadaljeval pa narodnozabavni ansambel, mnoge obiskovalce pa je pritegnila tudi navzočnost prvega državljana Slovenije Milana Kučana. Ta je v svojem Prazničnem govoru med dru-' gim poudaril:
»Naša usoda nikakor nista revščina in siromaštvo. Zanju ni pametnega razloga in opravičila, kar si morajo slovenske oblasti dati dopovedati, kajti za to so dobile zaupanje državljanov. Navsezadnje je kvali-
teta življenja, blaginja ljudi, razvoj in varnost države, cilj, temeljno merilo in opravičilo vsake politike. Če tega svoji državi nismo sposobni zagotoviti, potem tudi napori in žrtvovanja mnogih rodov Slovencev ne bi imeli pravega smisla. V politiki ne odločajo nameni. Šteje rezultat. In ta ni dober. Je slabši, kot so za to razlogi in objektivna opravičila. Tako je nedavno presodil tudi slovenski parlament. Gospodarski kazalci, zaskrbljujoče naglo rastoče število nezaposlenih in draginja, ki vse bolj pritiska na vse več slovenskih družin in v njih rojeva prostest zoper neprijazno resničnost in perspektivo, so dovolj zgovorni sami po sebi. Dovolj zgovorno pa hkrati povedo, kam je v prihodnje treba usmeriti največji
del političnih in vsakršnih energij na Slovenskem.«
»Potrebujemo strokovno utemeljeno, ambiciozno razvojno strategijo in organizirane spodbujevalce razvoja, na-
ravnanega k uresničevanju njenih ciljev, zlasti v storitvenih dejavnostih, ki jih obvladuje pobuda posameznika,« je dejal predsednik Kučan in ocenil, da je skok iz enega v drug sistem tudi za najbolj trezne zahtevnejši od naših prvotnih predstav. »Ne nazadnje se to kaže tudi v ostrih nasprotjih ob lastninski zakonodaji, kjer ne gre le za teoretična razhajanja, ampak tudi za interese in povsem neposredna vprašanja socialne pravičnosti ter z njo povezanega prerazdeljevanja družbenega in političnega vpliva in moči. Slovensko delavstvo upravičeno zahteva, da se v tej veliki prerazdelitvi nacionalnega bogastva, opredmetenega v podjetniški lastnini, upošteva nesporno dejstvo, da je nastajalo tudi z delom številnih rodov slovenskih delavcev, kar utemeljuje tudi njihovo udeležbo na delu tega bogastva.«
Predsednik Kučan je govoril o nujnosti, da Slovenija usmeri svoje skupne moči h
gospodarskim ciljem in blaginji ljudi. Ob strani pa naj ostanejo preteklost, pripadnost tej ali oni ideologiji, strankarske in druge barve. Ta narod ima prihodnost, je prepričan Milan Kučan. Ima jo, če bo ustvarjalen, bogat narod, bogatih in ustvarjalnih posameznikov. »Ustvarimo državo, ki bo svojim državljanom omogočila odgovornost za razvoj in blaginjo, ki bo znala in bo pripravljena poskrbeti za socialni pakt in medsebojno spoštovanje dela in kapitala. Prepričan sem, da vse to zmoremo in znamo, da imamo dovolj sposobnih in ambicioznih ljudi, ki si to želijo in so za ta cilj pripravljeni zastaviti svoje znanje in ugled. Tem dajmo priložnost na prihodnjih volitvah, s tem bomo največ pomagali sebi in slovenski državi,« je strnil svoje praznično razmišljanje Milan Kučan in zaželel delavcem prijazno, mirno in brezskrbno praznovanje. • D. Z. Žle-bir, foto: P. Kozjek
^redlog nove vlade v skupščini
Drnovšek je izbral ministre
Novi mandatar je uspešno previjugal med interesi svoje stranke in drugih strank koalicije ter posredoval predlog nove vlade predsedniku skupščine dr. Francetu Bučarju, ki bo izvolitev nove vlade uvrstil na dnevni red se-I* 14. maja.
, Ljubljana, 5. maja - Po uspijevanju in tudi menjavanju .^en kandidatov za novo vlado tv, c'r- -lanez Drnovšek "pokri
večino vladnih resorjev. lv,ag. Marko Voljč, ki je bil *andidat za podpredsednika, in £!• Mitja Gaspari, kandidat za Vjančnega ministra, sta odklo-**** sodelovanje, iz vladnih iger P* J« izločen tudi Edvard Oven 1^'beralnodemokratska stran-*)> zoper katerega je bilo dosti .govorov tudi v sami stranki, iz
kat
ere izhaja. Ministrstva za fi-
ce, pravosodje in planira-
nje ostajajo še naprej nezasedena in bodo začasno pokrita z nekaterimi drugimi ministri.
Podpredsedniki vlade bodo dr. Jože Pučnik (za splošne zadeve), mag. Herman Rigelnik (za gospodarstvo) in mag. Viktor Žakelj (za družbene dejavnosti). Pučnik je socialdemokrat, Žakelj socialist, Rigelnik pa strankarsko ni opredeljen.
Predlagani ministri pa so Igor Bavčar (Demokratska stranka) za notranje zadeve, dr. Dimitrij Rupel (Demokratska stranka) za zunanje zadeve, Ja-
nez Janša (Socialdemokratska stranka) za obrambo, Lojze Janko (neodvisni) za zakonodajo, mag. Franc Avberšek (neodvisni) za energetiko, dr. Maks Tajnikar (Socialdemokratska prenova) za malo gospodarstvo, Dušan Sešok (neodvisni) za industrijo in gradbeništvo, Jože Jeraj (Krščanski demokrati) za trgovino, mag. Janez Širše (neodvisni) za turizem in gostinstvo, mag. Jože Protner (Libe-ralnodemokratska stranka) za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjan Kranjc (Social-
voftajci v novi vladi: Mag. Viktor Žakelj, Jožica Puhar, Dr. Slavko Gaber, Dr. Maks Tajnikar
demokratska stranka) za promet in zveze, Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije) za varstvo okolja in urejanje prostora, Jožica Puhar (Soialdemokratska prenova) za delo, dr. Božidar Voljč (Zeleni Slovenije) za zdravstvo, družino in socialno varstvo, Anka Osterman (Socialdemokratska prenova) za borce in vojaške invalide, dr. Slavko Gaber (Liberalnodemokrat-ska stranka) za šolstvo in šport, dr. Peter Tancig (Zeleni Slovenije) za znanost in tehnologijo, Borut Šuklje (Socialistična stranka) za kulturo. Jelko Kacin (Demokratska stranka) za informiranje   in   dr. Janko
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka Kranj
GORENJC in FORMU
Spet delavski praznik
V preteklih desetletjih nam je prvi maj pomenil samo enega od praznikov, ko smo si privoščili nekaj dela prostih dni, na prazničnih proslavah pa poslušali visokodoneče besede politikov in samozvanih delavskih zaščitnikov. Nismo se zavedali tradicionalnega izročila praznika dela, ki simbolizira upor delavcev zoper brezpravje in prevlado kapitala. Saj nam tudi ni bilo treba. Delovna mesta so bila varna, zaslužek sorazmerno dober, standard zadovoljiv in samo peščica revnih je bolj ali manj po svoji krivdi životarila na socialnem dnu.
Časi so se do danes tako temeljito spremenili, da izročilo prvega maja na žalost spet postaja aktualno. Delavstvo se je znašlo v podobnem položaju kot v času prvobitne akumulacije kapitala: izkoriščano, slabo plačano, brezpravno. Zaradi slabih gospodarskih razmer propadajo podjetja, podirajo se celi sistemi, plaz stečajev je pustil brez dela ogromno število še do včeraj varno zaposlenih delavcev. Na Slovenskem je brezposelnih že sto tisoč delavcev in večini slabo kaže, da bi kaj kmalu dobili novo delo. Skoraj dve tretjini še zaposlenih zasluži tako slabo, da ne more pokriti niti nujnih življenjskih stroškov. Večina še zaposlenih trepeta, da jih odpustijo in da utegnejo v pravno neurejeni državi zaman iskati svojo delavsko pravdo.
Vsem tem naj bi bila namenjena letošnja prvomajska srečanja, na Joštu. Križni gori, Poljanah, Šobcu in še kje. Kljub slabemu vremenu se je tradicionalnih srečanj udeležilo veliko ljudi, vendar manj zaradi delavskega izročila kot zaradi vsakoletnega druženja. Da so bila letos prvomajska praznična prizorišča dobro obiskana, gre zasluga tudi slabšemu standardu, zaradi česar si večina ljudi ne more več privoščiti daljših izletov ali celo prvomajskega dopusta. • D. Z. Zlebir
Vodoinštalacijski material in material za centralno kurjavo
za takojšnje plačilo 10 % Ceneje
DANES
■ Živila so rojena za remije
■ Pričakujem medaljo s svetovnega prvenstva
■ Prvo ime je Šved Magnus Larsson
Prunk (Socialdemokratska stranka) za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji. Finančno ministrstvo naj bi začasno vodil dr. Janez Drnovšek, pravosodnega Lojze Ji'nko in planskega mag. Tone Rop.
• J. Košnje k
sejem obrti in podjetništva
• OBRT • PODJETNIŠTVO • KOOPERACIJE • GRADBENIŠTVO • PREDELAVA ODPADNIH SUROVIN
• VELIKA PRODAJNA PONUDBA AVTOMOBILOV
KRANJ, 5. - 8. 5. '92
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Rdeče, belo in črno
Barve iz naslova se, če jih razlijemo v politiko, na Kranjskem oprimejo ljudi po političnih, v Ameriki pa po rasnih razlikah; tu dobimo ta rdeče, ta bele in ta črne, tam pa Indijance, kavhojce in zamorce. Tokrat bo govora o slednjih, 0 potomcih črncev, ki so jih od 16. do 19. st. vozili iz Afrike v Ameriko, da biji(itt) služili kot sužnji. Danes jih je v ZDA kakih 25 milijonov (dobra desetina populacije), v Bruzliji, Venezueli in na Zahodnoindijskih otokih pa nekaj manj; še enkrat toliko, več kot 50 milijonov, pa je na obeh celinah še mula-tov. Pri čemer je seveda dobro vedeti, da se množijo veliko hitreje od svojih nekdanjih gospodarjev.
Povod za naše pisanje je znan: pred tednom dni je neko sodišče v Los Angelesu oprostilo krivde štirih belih policistov, ki so pred časom surovo pretepli črnca A. Kinga. Sodba je izzvala nesluten revolt čmopoltih Američanov; nemiri so zahtevali mnogo mrtvih, ranjenih, aretiranih in velikansko materialno škodo. Naša sodba: črnci, čeprav resnično prizadeti, se v prvomajskih dneh niso ravno izkazali s svojim lumpenproletarskim razbijanjem in ropanjem. Nič čudnega, bi porekli njihovi beli sodržavljani, saj jim bolj kot delo dišita zabava in šport... Kdor ne dela, naj tudi ne je?! Naj bo tako ali drugače: 1. maj, spočet v Chicagu (1886) in tradicionalno rdeč, je v Ameriki že dolgo črn.
O Ameriki smo na tem mestu pogosto pisali: ob njenem posegu v Zalivu, v pričakovanju njenega priznanja Slovenije, nazadnje v ugibanju, kako se ho odzvala na srbsko divjanje v Bosni — zdaj pa nas vznemirja divjanje Američanov samih. Amerika je v naših očeh dežela, v kateri je vse O.K.; dežela kibernetične paradigme, družba, v kateri je vse računalniško krmiljeno, razni pretresi pa predvidljivi in obvladljivi. Resnici na ljubo: črnski izbruh bo slej ko prej obvladala, predvidela ga pa vendarle ni!
Ob tem se spomnimo besed, ki jih je 1835 v svoji knjigi O demokraciji v Ameriki zapisal njen veliki razlagalec in prerok, francoski zgodovinar in državnik Ale.\is de Toccpieville: da je najnevarnejša od vseh slabosti, ki ogrožajo prihodnost ZDA, skrita ravno v prisotnosti črncev na njenih tleh! Njegova bojazen se je uresničila prav kmalu, v secesijski vojni (1861-65), ko so se hotele južne države odcepiti <>d severnih. Glavni razlog vojne so bili ravno črni sužnji, brezplačna delovna sila na južnjaških plantažah, katerih suženjstvo je VVashington (Lincoln) odpravil. Svoboda je seveda zmagala, a le na papirju; po zadnjih dogodkih sodeč se črnsko prebivalstvo poldrugo stoletje pozneje še vedno počuti (in dejansko je) manjvredno.
Res pa je tudi. da so bili črnci sami zadnjih 25 let neverjetno tiho. Njihov zadnji karizmatični voditelj dr. Martin Luther King (1929-68). je svoj čas izjavil: Nemiri so jezik neuslišanega. Očitno se je odtlej nabralo veliko takega. Čas je preslišal tudi Kingovo lastno zahtevo: Belemu človeku hočem biti brat, ne svak (angl. brother-in-lau. brat po zakonu, torej le formalni in ne resnični brat). Ne nazadnje se je treba spomniti njegovega svarila, da bo morala njegova (in naša) generacija marsikaj obžalovati: ne le zlih del zlobnih, ampak tudi strašljivi molk dobrotnih ljudi! Veliki črnski duhovnik in voditelj, ki je svoje črne rojake navajal k nenasilnemu, a dejavnemu odporu, ob hkratnem vključevanju v ameriško družbo, se je glasno uprl vojni v Vietnamu, prejel 1964 Nobelovo nagrado za mir in bil 1968 za vse to še ustreljen. Ameriško, ni kaj!
Po vsem, kar se je v minulih dneh dogajalo na ulicah Los Angelesu in drugih mest, bi morala Amerika znova premisliti svojo vizijo sebe in sveta, zadnje čase toliko opevano pax americana - po ameriških zgledih pomirjeni svet. V družbah razvitega sveta, ki jih uravnavajo zakoni trga, načela demokracije in znanost kibernetike - sami racionalni mehanizmi, je še veliko iracionalnega. Včasih se zdi, da so med nami jezdeci nove apokalipse, ki sejejo trojno sovraštvo: rasno, do tujcev in do drugih narodov (rasizem, ksenofobija in nacionalizem). Prvega od njih so v minulem tednu videvali na razgretih cestiščih kalifornijskih mest...
V Ameriki seje belo razlilo čez rdeče, ga prekrilo in ostalo belo; ko hoče takisto ravnati s črnim, tvega, da postane sivo.
Vojska zaprla predsednika
Ugrabitev legalno izvoljenega predsednika Bosne in Hercegovine Alije Izetbegoviča in uboj opazovalca Evropske skupnosti ob razbijanju bosanskohercegovskih mest in vasi, žrtvah in pregnanih očitno še nista dovolj za ostrejše ukrepanje Evrope, Združenih držav Amerike in Organizacije združenih narodov.
Kranj, 5. maja - Predsednik Izetbegovič je bil 24 ur talec srb-skočrnogorske arrruide, muslimanske, hrvaške in enote republiške teritorialne obrambe pa so obkolile poveljstvo drugega armadnega območja z generalom Milutinom Kukanjcem vred. Rezultat pogajanj, v katerih sta sodelovala tudi predstavnik Evropske skupnosti in poveljnik mirovnih sil OZN v Jugoslaviji, je bila izpustitev Izetbegoviča in deblokada armadne komande, vojne strasti pa se niso umirile, ampak so se razširile na vso bosanskohercegovsko republiko, ki je informacijsko in komunikacijsko odrezana od sveta, z izjemo zvez do Beograda, ki jih je vzpostavila jugoarmada s pomočjo četnikov, belih orlov in drugih srbskih ter črnogorskih vojaških formacij.
Evropa in Združene države Amerike še naprej, tako kot je pri razreševanju Jugoslovanske krize sploh že navada, reagirajo kasno in mlačno. Človek bi pričakoval ostrejše besede vsaj v primeru Ugrabitve predsednika države, ki jo je del mednarodne skupnosti že priznal! Tudi reakcija Evrope na uboj opazovalca je potuha raz-pihovalcem ognja, ki pa jih je na srbskočrnogorski strani več. Opogumlja jih popuščanje armadi in Srbiji oziroma Novi Jugoslaviji, ki je 27. aprila, na dan ustanovitve, in pred tem kazala svetu miroljuben obraz in zagotovila, da ona ne bo vzrok nestabilnosti in vojn na Balkanu. Agresivnost te strani pa sama po sebi dviguje napadalnost tudi na muslimanski in hrvaški strani. Prelivanju krvi torej ni videli konca. Na bojišču tudi nobena stran ni toliko premočna, da bi lahko zmagala. Vojna se bo nadaljevala, zaustavi pa jO lahko le politična rešitev, ki je ta trenutek možna samo ob umiku armade in drugih enot iz Bosne in Hercegovine. Če bodo stvari tekle naprej tako kot sedaj, ko Evropa z Združenimi državami \ red enakomerno porazdeljuje krivdo za bosansko tragedijo na vse strani, ob tem pa ničesar ne ukrene za zavarovanje samostojnosti nove države in samo na besedni ravni grozi s političnimi in gospodarskimi blokadami ter možnimi izključitvami papirnate Jugoslavije in mednarodnih organizacij, od Bosne in Hercegovine ne bo nič ostalo. Ljudje se bodo razbežali in hudo obremenili Evropo, del republike bo del nove Jugoslavije ali vsaj njen protektorat z jugo vojsko. Muslimani in Hrvati pa bodo, če jim bo sploh uspelo, ostali v skupni državi, stalno ogroženi z vseh strani. • J. Košnjek
Uresničevanje stanovanjskega zakona
MVi t
V radovljiški občini prodali tretjino stanovanj
V Alpdomu imajo 351 vlog za dodelitev stanovanj. Ker še ni podzakonskih predpisov, ni znano, kdo je upravičen do socialnega in neprofitnega stanovanja.
Radovljica, 30. aprila - Občina je z uveljavitvijo novega stanovanjskega zakona postala lastnica 1181 stanovanj, med katerimi je 989 solidarnostnih stanovanj, 56 stanovanj zavodov, dvanajst stanovanj upravnih organov, dve stanovanji nekdanjih družbenopolitičnih organizacij in 122 stanovanj, ki jih bo po zakonu o denacionalizaciji treba vrniti nekdanjim lastnikom. Po podatkih Alpdoma, ki po pogodbi z izvršnim svetom do javnega razpisa upravlja z občinskimi stanovanji, je prodaja družbenih stanovanj v občini dobro potekala do konca marca.
Do takrat so prodali 382 stanovanj oz. vsako tretje stanovanje. Večina kupcev (239) se je zaradi 60-odstotnega popusta odločila za enkratno plačilo kupnine, manjšina (143) pa za obročno odplačilo, pri katerem je popust le 30-odstotni. V 34 primerih so kupci razveljavili pogodbo, ker niso uspeli v za-
konitem roku (v šestdesetih dneh po podpisu pogodbe) zbrati dovolj denarja.
V Alpdomu ugotavljajo, da se je zaradi prodaje stanovanj in zadrževanja stanovanjskih najemnin v času od lanskega oktobra do letošnjega februarja za upravljanje in gospodarjenje z občinskimi stanovanji
ter z ostalim občinskim stavbnim skladom zbralo dovolj denarja le za popravilo raznih inštalacij, krpanje streh, servisiranje kotlovnic in za druga nujna dela ter za dokončanje del, za katere so bile že sklenjene pogodbe. Med stroški upravljanja oz. gospodarjenja predstavljajo kar deset odstotkov dimnikarske storitve, približno toliko pa tudi zavarovalne premije.
V Alpdomu so ob koncu marca imeli 351 vlog za dodelitev stanovanj ter 42 vlog za preselitev iz manjšega v večje stanovanje oz. iz večjega v manjše. Število prosilcev, ki želijo stanovanjski problem rešiti z zamenjavo stanovanja, naraš-
ča. Največ potreb po stanovanjih je* v največjih krajevnih skupnostih: v Radovljici (90), na Bledu (87), v Lescah (48), v Bohinjski Bistrici (37) in v Begunjah (20). Med 351 vlogami je največ potreb po dvoinpolsobnih stanovanjih (do 70 kvadratnih metrov površine), najmanj pa po garsonjerah in eno-sobnih (do 32 kvadratnih metrov) ter po trisobnih (do 80 kvadratnih metrov). Ker stanovanjski zakon še nima vseh podzakonskih predpisov, m mogoče natančno določiti, kdo je upravičen do socialnega i*1 neprofitnega stanovanja in kdo bo moral stanovanjski problem rešiti z najemom profitnega stanovanja. V Alpdomu ocenjujejo, da je za socialna stano-vanja približno dvesto kandidatov. To so predvsem mlade družine, ki živijo ločeno p11 starših; tisti, ki prebivajo v stanovanjih brez vode in elektike; primeri, ko v istem stanovanju živita dve generaciji ali še več; ljudje, ki so slabšega zdravja... • C. Zaplotnik
Republiški štab podelil priznanja
Maistrovi znaki za hrabre
Ribno pri Bledu, 4. maja - General Janez Slapar je podelil priznanja najbolj hrabrim gorenjskim teritorialcem. Zlati znak Dimitriju Lo-kovšku z Jesenic in Vojku Damjanu iz Škofje Loke.
Minulo sredo je v hotelu Kompas v Rib-nem general Janez Slapar v imenu republiškega štaba Teritorialne obrambe podelil odlikovanja in priznanja tistim pripadnikom Teritorialne obrambe, ki so se še posebej izkazali v vojni za Slovenijo. Pripadnike Teritorialne obrambe Gorenjske je najprej pozdravil njihov poveljnik, polkovnik Peter Zupan, nagrajencem pa se je za njihov prispevek v vojni za Slovenijo zahvalil še poveljnik Vojko Damjan pokrajinskega štaba Teritorialne obram-
. be za Gorenjsko Bojan Suligoj.
Maistrova odlikovanja podeljuje Teritorialna obramba prvič, dobili pa so jih tisti pripadniki Teritorialne obrambe, ki so izkazali hrabrost v boju za ohranitev suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
General Janez Slaparje najvišji priznanji, zlati znak generala Maistra za izkazano požrtovalnost in samoiniciativnost pri opravljanju najodgovornejših nalog v boju za ohranitev suverenosti in neodvisnosti Republike Sloveniji podelil Vojku Damjanu iz Škofje Loke in Dimitriju Lokovšku z Jesenic. Srebrni znak so prejeli: Ciril Cenček, Bor Balderman, Anton Rešek, Marjan Zupan, Miha Rau-ter, Gregor Znidar, Vojko Vojvoda, Leon Tušar, Dušan Rajgelj in Marjan Miklavčič. Bronasti znak pa: Dragomir Jovanovič, Janez
Kavar, Borut Kordež, Stanko Košnik, Branko Bulovec, Dušan Si-košek, Zvonko Mulej, Božo Ramšak in Boris Markelj. Pohvaljenih pa je bilo še 26 pripadnikov teritorialne obrambe.
Kaj sta nam ob podelitvi priznanj povedala nagrajenca, ki sta prejela zlati znak generala Maistra?
Vojko Damjan iz Škofje Loke: »Priznanja sem seveda zelo vesel. Med vojno za Slovenijo sem bil na delovni dolžnosti pri organih varnosti, srečevali pa smo se z različnimi težavami. Bilo je precej naporno. Zdaj sem zaposlen v pokrajin; skem štabu v Kranju, v Teritorialni obrambi pa sem že od aprila leta 1973-Tako, da sem dobro poznal sistem delovanja, tudi na drugi, nam sovražni strani. Prvi dan vojne sem bil v vojnih aktivnosti na Brniku, kasneje pa v obveščevalni službi za vso Gorenjsko.« Dimitrij Lokovšek z Jesenic: »Ko seje začela vojna za Sloveni; jo, sem bil v specialnem vodu milice in takoj smo začeli sodelovati pri obrambi. Bili smo v skupini, še z Robertom Klinarjem in Borutom Kordežem ter drugimi, borili pa smo se po vsej Gorenjski. Kp so zavzeli karavanški predor, smo bili na Belem polju pri Hrušici. kjer sem streljal na helikopter, ki je prihajal iz Cerkelj. Za tem' streli ni bilo na Hrušico nobenega helikopterja več. Bilo je še veliko takih akcij po vsej Gorenjski. Priznanja sem vesel, mislim pa: da ga zaslužijo tudi vsi tisti, s katerimi smo bili skupaj v specialni enoti.« • D. Sedej
Varnostni inženirji in tehniki opozarjajo
Za nered je kriva zastarela zakonodaja
Kranj, 4. maja - Nedavna skupščina Zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov na Brdu pri Kranju je odkrila vrsto pomanjkljivosti v varstvu pri delu. Udeleženci so izrazili zaskrbljenost zaradi ukinjanja te dejavnosti v prenekaterem podjetju. Od ministrstva za delo so terjali takojšnjo pripravo osnutka novega zakona, ki bi omogočil učinkovitejše ukrepanje ob nespoštovanju predpisov.
Dosedanji predsednik Zveze  membe zahtevajo tudi sodobnej-
društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije Tone Kapus je
v svojem poročilu samokritično ugotovil, da kljub mnogim prizadevanjem izvršnega odbora organizaciji ni uspelo utrditi svojega položaja. Dogodilo se je celo nasprotno; mnogo varnostnih inženirjev so uvrstili med tehnološke presežke in se ponekod odločili tudi za ukinjanje služb varstva pri delu. Kot so ugotovili že med lanskim posvetom na Bledu, družbene in gospodarske spre-
šo zakonodajo za varstvo pri delu. Ob tem bi morali urediti visokošolski študij in strokovno izpopolnjevanje kadrov, raziskovalno delo in privatizacijo te dejavnosti, pripraviti pa tudi predlog za priznanja.
Kot je potrdila obsežna, razprava, imajo varnostni inženirji in tehniki največ težav pri vsakdanjem delu prav zaradi zastarele zakonodaje. Nemočni ugotavljajo, kako je vodstvom podjetij vse manj mar za varnostne raz-
Višje socialne pomoči
Ljubljana, maja - Od I. maja bodo v povprečju za 17 odstotkov višje denarne pomoči, ki jih ljudje prejemajo v okviru socialnovarstvenih pravic. Za toliko se je namreč povečal tudi zajamčeni osebni dohodek. Prejemki, ki pomenijo edini vir preživljanja, bodo tako znašali 9.400 tolarjev, nadomestila za invalidnost 7.600, dodatek za tujo nego in pomoč za invalide, ki so v celoti odvisni od drugih, bo znašal 4.300, za tiste, ki potrebujejo le delno pomoč, pa 2.150 tolarjev. Višje bodo družbene pomoči otrokom, ki lahko znašajo največ 3.500 tolarjev. Denarni dodatek za oskrbovance v socialnih zavodih bo poslej najmanj 940 tolarjev. Višje so tudi rejnine, in sicer znašajo od 8.700 do 13.000 tolarjev.
Prispevki staršev za otroke v vrtcih, ki ne plačujejo polne oskrbe, se maja ne bodo povečali, pač pa jih bodo po določilih še veljavnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pomoči ponovno izračunali. Vlada je sprejela tudi sklep o novih zneskih delnega nadomestila stanarin, ki so prav tako usklajeni s povprečno februarsko plačo.
mere in zdravstveno stanje delavcev. Čeprav je glavna republiška inšpektorica za delo Alenka Lu-kač - Oblak na osnovi sicer dokaj pomanjkljivih podatkov o poškodbah pri delu ugotavljala za Slovenijo evropsko raven in obljubljala tudi skorajšnje vodenje statistike o poklicnih boleznih po tujih merilih, to razpra-vljalcev ni pomirilo. Vztrajali so pri oceni, da sekretariat za delo ne kaže dovolj razumevanja za perečo problematiko na tem področju. Izrekli so celo oster protest zaradi odsotnosti predstavnikov ministrstva za delo; od tega vladnega resorja so tudi zahtevali, da do konca maja pripravi osnutek novega zakona. Da bi dosegli večji vpliv na sprejem zakonodaje in razvoj stroke, so se še zavzeli za ustanovitev zbornice varnostnih inženirjev. 9 S. Saje
Zajamčena plača 18.500 tolarjev
Ljubljana, maja - Zajamčena plača v Sloveniji bo po 1. maju znašala 18.500 (neto 11.700) tolarjev, je pred prazniki sklenila slovenska vlada. To je za 17 odstotkov več kot prej, ko je znašala okroglih 10 tisočakov. Se vedno pa ta znesek ne pokriva 70 odstotkov sredstev, potrebnih za nakup osnovne košarice življenjskih potrebščin.
Vrtci še ne bodo dražji
Kranj, 4. maja - Na zadnji (predpraznični) seji kranjske vlade je bilo o predlogu za soglasje k povišanju oskrbnin v kranjskih vrtcih ponovno kar precej "vročih" besed. Če odmislimo trditve, da novinarji zavajamo javnost, ko vas obveščamo, da se bodo po sklepu Izvršnega sveta vrtci po; novno podražili (kot da ne bi bilo soglasje Izvršnega sveta k predlogu vrtcev za podražitev odločilno za uveljavitev podražitve), moramo tokrat poročati, da je vlada kranjske občine ugotovila, da nima vseh potrebnih podatkov, s katerimi bi bila predlagana 13,3-odstotna podražitev utemeljena, niti podatkov o dejanskem položaju v vrtcih (zlasti o zasedenosti vrtcev in gibanjih pri tem). Zato je soglasje k podražitvam zavrnila-Prostodušna ugotovitev "ministrice" za finančna in davčna vprašanja, da kljub prizadevanju, da bi ugotovila dejansko slanje in pridobila ustrezne podatke, teh od zadolženih strokovnih služb ni mogla dobiti, pa postavlja vprašanje, ali kranjska vlada področje družbenih dejavnosti obvladuje. Dogodki ob sprejemanju letošnjega proračuna (največ nesporazumov in neodgovorjenih vprašanj je ostalo prav na tem področju) ta dvom samo potrjujejo.
• š. 2.
Ustanovitelj In izdajatelj:
Časopisno podjetje GORF.NJSKI GLAS K KANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec' Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebif; Andrej /alar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DELO - TČR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogl»*':
telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7. —17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun "
naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov; (mnenje RMI 23/27-92).
^nacionalizacija v radovljiški občini
Do sredine aprila izdali enajst odločb
^nacionalizacija bo najbolj prizadela Murko, Špecerijo in Gozdno gospodarstvo Bled, ki bo moralo Cerkvi ostalim upravičencem vrniti 92 odstotkov družbenih gozdov.
Radovljica, 30. aprila - Radovljiška občina je med redkimi v Slove-,'J'i ki je že začela vračati nacionalizirano, zaplenjeno ali kako rugače odvzeto premoženje nekdanjim lastnikom. Za zdaj rešuje
"tanj zapletene primere in primere, za katere ima vse potrebne v^zakonske predpise. Upravi za urbanizem ter za gospodarstvo in jUzbene dejavnosti, ki vodita ugotovitvene denacionalizacijske po-J'Pke, sta do sredine aprila izdali že enajst denacionalizacijskih
'°čh, opravili 32 ustnih obravnav in vsem upravičencem poslali 'hteve za dopolnitev vloge.
v Y občini so januarja imeno- do odločitve o denacionalizaciji komisijo za denacionaliza- ji zahtevale veliko poglobljene-'J°, v kateri so izvedenci geo- ga strokovnega dela. Komisija etske, gradbene, ekonomske, bo morala po eni strani upošte-^etijske in pravne stroke; vo- vati zakon o denacionalizaciji, J Pa jo pravnica Nada Gatej - ki daje upravičencu možnost, 0|>kli, sicer vodja premoženj- da izbira med vrnitvijo premo-Ko-pravne službe pri upravi za ženja v last in posest, med na-■oanizem. Komisija je že na domestno nepremičnino ali od-v°ji prvi seji ugotovila, da bo-  škodnino v obveznicah ali del-
nicah Republike Slovenije; po drugi strani pa tudi gospodarski položaj zavezanca (podjetja), da ne bi prišlo do stečajev. Komisija ugotavlja, da bo denacionalizacija v radovljiški občini najbolj prizadela Murko Lesce, Špecerijo Bled in Gozdno gospodarstvo Bled. Murka je zavezanec za vse svoje poslovne prostore, razen za novi prodajni salon avtomobilov v Lescah, Špecerija je zavezanka za sedem poslovnih prostorov, Gozdno gospodarstvo Bled pa bo moralo predvsem Cerkvi vrniti 92 odstotkov sedanjih družbenih gozdov. Rimskokatoliško župnijstvo Bled je doslej zahtevalo vrnitev nepremi-
čnin na Blejskem otoku, stavbe, v kateri je kino dvorana Kina Radovljica, in skladišča, ki si ga lasti Špecerija.
Komisija za denacionalizacijo je doslej obravnavala le dve zadevi, ki sta bili primerni za odločanje. V vseh ostalih primerih zavezanci nasprotujejo vrnitvi v naravi, ker dokazujejo, da so bistveno povečali vrednost premoženja; podzakonskih prepisov, na podlagi katerih bi lahko izračunali, kolikšna je bila vrednost nepremičnine v časi podržavljenja oz. v primerjavi z letom 1992, pa še
• C. Zaplotnik
^ag. Janez Kocjančič, SDP, na jeseniški javni tribuni
Mladi dobijo delo le, če imajo zveze in poznanstva
pšenice, 4. maja - Mag. Janez Kocjančič je odgovarjal na številna basanja Jeseničanov. Denacionalizacija v sedanjem obsegu je
^sprejemljiva. Cele generacije mladih bodo prizadete, ker ni dela. ' Hajhnimi občinami se da manipulirati.
,  Na dobro obiskani javni tri-uni sta Janez Kocjančič, član Predsedstva SDP in poslanec ^•"Užbenopolitičnega zbora RS
ter
•nag. Metka Tekavčič, člani-
cj* Predsedstva SDP govorila o ,K°nomskem programu Stran-
e demokratične prenove in Ogovarjala na številna vprašaja obiskovalcev.
.Janez Kocjančič je med dru-Wn poudaril, da se mora sedala vlada nujno lotiti sanacije
ančnega sistema, saj se je do-
e?anja, Peterletova vlada tudi pti tem vprašanju obnašala ta-*°> kot da se bo vse rešilo kar ,arno od sebe. Vsak večji pro-Jekt je nujno treba financirati, *ato je zelo pomembno, da se
!°venija poveže z mednarodni finančnimi ustanovami. ^ Družbena  kriza, je menil ^ocjančič, je v Sloveniji gro-
'jivo krivična, saj je nekatere ^lo prizadela, druge pa sploh
e- Ob tem, da je kriza najhuje ^•zadela prav nezaposlene in ^'ade, bi nas moralo v resnici
°leti srce. Vse to je več kot le
ekonomski problem, kajti na koncu so prizadete cele mlade generacije. Nesprejemljivo je, da delo le dobijo le tisti mladi, ki imajo zveze in poznanstva...
Janez Kocjančič je pritrdil tistim razpravljalcem, ki so menili, da se Cerkvi ne sme vračati toliko premoženja, saj bi s tem dobila neverjetno ekonomsko moč. Cerkev je dobila toliko veleposestev v srednjem veku, ko so ji fevdalci zemljo na veliko prepisovali. Po tej logiki naj bi povsod po svetu množično vračali premoženje: Američani bi torej morali vrniti zemljo Indijancem...
Cerkvi naj bi se vrnili le objekti, ki so ji bili odvzeti. Takšen obseg denacionalizacije, ki si jo je zamislila prejšnja oblast, je treba preprečiti, kar Stranka demokratične prenove v parlamentu vedno poudarja. Usode ljudi, gozdarjev, so že grozljive, vse skupaj pa se odraža v višjih cenah in v novem hlapčevstvu.
Za nov sistem številnejših slovenskih občin je menil, da je tvegan eksperiment - tako bi občine sicer res bolj približali ljudem, dobili pa bi novo in ogromno birokracijo, obenem z republiškim centralizmom, saj se da z majhno občino odlično manipulirati.
Janez Kocjančič je govoril tudi o slovenski gospodarski strukturi in sanaciji gospodarstva. Osnovni problem je v tem, da ima vsak narod pode-
dovano ekonomsko strukturo, na katero je treba računati. Od nje kar pobegniti tako, kot je hotela prejšnja vlada, je neumnost. Ko se problem pojavi, ga je treba sistemsko reševati in si ne misliti, da bodo do konca sanacije neke firme lahko delavci živeli kar brez plač. Tudi v vmesnem obdobju mora država pomagati, družbeni kapital nadzorovati in proti zlorabam zakonito ukrepati.* D. Sedej
^elo tržiške borčevske organizacije
Dejavni kljub starosti
K*
ggwc, 4. maja - Zveza združenj borcev NOV v Tržiču, ki povezuje j^og 600 članov, je lani izgubila kar 30 svojih sovrstnikov. Čeprav 1 P°vprečna starost članstva dosegla 75 let, so lanski program dela *Pešno izpolnili. Tako so tržiški borci ocenili na nedavni letni M>pščini, kjer ni manjkalo niti kritičnih misli na račun odnosa do Jihove organizacije. Na Brezjah pri Tržiču od lanske jeseni pogrelo spominsko ploščo.
Tržiški borci so aprila lani sprejeli sklep o preoblikovanju Veze v nestrankarsko organizacijo. Veliko stopnjo enotnosti so Ražali, kot je poudaril predsednik Anton Stritih, tudi ob lanski .S^esiji na Slovenijo. Kljub spoštljivim letom in zdravstvenim te-*vam so se množično udeleževali raznih prireditev, od proslave b SO-letnici OF v Ljubljani do tradicionalnih spominskih svečami v domači občini in srečanj gorenjskih borcev na Poljani vad Jesenicami ter na Vodiški planini. Zaradi vojne ni bilo le ssakoletnega srečanja na Bistriški planini 4. julija. Za konec leta 0 obiskali okrog 150 članov nad 15 let starosti, j Tudi letos bo ena glavnih nalog skrb za socialno ogrožene . "olne člane. Pri reševanju problemov bodo še naprej tesno so-lik 2 °bcinsko službo za invalide in borce; za mnoge bo ve-*a težava plačevanje zdravstvenih storitev, zato tega ne bi smeli resničevati vsaj do razpleta ustavnega spora, so sklenili po raz-^ravi. Med njo je bilo izrečenih veliko kritičnih misli zaradi po-sekod podcenjevalnega odnosa do borčevske organizacije. Le-ta Q^aže tako pri spreminjanju uličnih imen in praznikov kot pri ^.^erjanju denarja za delovanje organizacije. Borci se tudi spra-K JeJo, kam je izginila plošča s kurirske postaje 16 v Hudem 8 abnu; poiskali naj bi jo borci z Brezij pri Tržiču. r Na skupščini tržiških borcev je sodeloval tudi Jože Božič iz ^Publiškega odbora ZZB NOV, ki je predstavil vlogo borčevske ( Sanizacije v spremenjenih razmerah in prizadevanja za vključili v zahodnoevropsko zvezo odporniških gibanj. Letos so pode-D!J>e zadnjih 11 priznanj gorenjske borčevske organizacije. V ^.'nodnje nameravajo tržiški borci povezovati manjše organiza-Je z večjimi.« S. Saje
Dve združenji za kakovost v Sloveniji
Slovenska majhnost
Kranj, 4. maja - Konkurenca je zdrava, toda Slovenija je tako majhna, da bi morali združiti moči pri ocenjevanju kakovosti izdelkov. V Kranju so 14. aprila ustanovili Združenje SQ Slovenije, v sredo, 6. maja, pa v Ljubljani ustanavljajo Slovensko združenje za kakovost.
Že lani je kranjski sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost povzročil pravo polemiko, ki jo kot vse kaže, še ne bo konec. Gorenjski sejem bo od 8. do 11. septembra pripravil drugi sejem SQ, 14. aprila pa so v Kranju ustanovili Združenje SQ Slovenije, ki je že uradno registrirano, za deset let so v Sloveniji zaščitili znak SQ, v postopku pa je mednarodna, ženevska zaščita, ki bo veljala v 36 evropskih državah.
Podobno združenje ustanavljajo v Ljubljani, Slovensko združenje za kakovost bodo promovirali v sredo, 6. maja, v ozadju je menda Slovenski zavod za produktivnost.
Podpredsednik kranjskega združenja je podvajanje komentiral: "Ideja je dobra, sicer si je ne bi tako intenzivno prilaščali, tudi pri tem se torej kaže slovenska majhnost, saj bi morali moči združiti in jo uresničiti, saj so mednarodni standardi ISO 2000 vstopnica v mednarodno gospodarstvo." • M. V.
Seminar za učitelje kemije
Škofja Loka - Od 5. do 14. maja bo mednarodni seminar s temo Varovanje okolja, skrb nas vseh za zemljo in prihodnost človeštva. Na njem bodo sodelovali tudi učitelji praktiki iz ZDA, Avstrije in Slovenije. Seminar bo enodneven in bo za učitelje kemije organiziran po posameznih pokrajinah. Za gorenjske učitelje bo seminar v petek, 8. maja, v škofjeloški gimnaziji. • H. J.
16. mednarodni sejem obrti in podjetništva v Kranju
Danes odprli obrtni sejem
Kranj, 4. maja - V torek, 5. maja (danes), ob 10. uri je Gorenjski sejem odprl 16. mednarodni sejem obrti in podjetništva, ki ga bodo zaprli že v petek, 8. maja. Sodeluje 91 razstavljalcev, od tega 45 direktnih, Obrtni zbornici Škofje Loke in Kranja, ki zastopata 120 obrtnikov.
Čeprav so po Sloveniji razposlali kar 4 tisoč pisem, je odziv skromen, kranjski obrtni sejem nikakor ne zmore postati celovit, tudi tokrat bo napolnil le prvo razstavno dvorano,. Kljub temu vsebuje nekaj zanimivih novosti, saj bo Območna gospodarska zbornica predstavila informacijski sistem GZS, Gorenjski muzej je pripravil razstavo o podjetnih Kranjčanih med obema svetovnima vojnama, pripravili so okroglo mizo o malem gospodarstvu, podjetništvu in kooperacijah, ki jo bo vodil dosedanji minister za malo gospodarstvo Viktor Brezar. Pripravili so tudi razstavo izdelkov domače in umetne obrti, naprodaj so avtomobili (izdelovalci iščejo nove kooperante -serviserje), podjetnik Stroj iz Dvorske vasi pa bo predstavil novost - ekološko čisto, energetsko neodvisno mobilno brunarico. • M. V.
Dokup studijskih let
Ljubljana, maja - Mesec dni, kar velja novi pokojninski zakon, se številni zavarovanci zanimajo za možnost dokupa z zakonom ponujenega dokupa študijske dobe.
Dokupiti je mogoče zavarovalno dobo za čas zaključenega rednega šolanja na višjih in visokošolskih ustanovah, in sicer vključno z absolventskim stažem. Dokup ne bo mogoč za tiste, ki so bili med študijem zaposleni in se jim. je tisti čas že štel v zavarovalno dobo.
Med 1945 in 1991. letom je na vseh slovenskih višjih in visokih šolah diplomiralo 146.595 študentov. Zakonodaja, ki je urejala šolstvo, seje v tem času večkrat spremenila, tako da so študijski programi (in tudi absolventski staž) trajali različno dolgo. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo tako omogočala dokup dveh let in pol kandidatom z diplomo višje šole, treh let kandidatom z višješolsko izobrazbo za medicinske sestre (ki so bile v zadnji semester vpisane do vključno študijskega leta 1980/81) in kandidatom s končano višjo stomatološko šolo. Kandidati z visokošolsko diplomo bodo lahko dokupili pet let, šest pa tisti s končano medicinsko, veterinarsko in teološko fakulteto.
Za uveljavitev te pravice bodo na SPIZ od kandidata zahtevali fotokopijo diplome in delovne knjižice. Če pa je bila diploma pridobljena v tujini, pa še odločbo o nostrifikaciji.
Pomoč Kranjčanov planetu Zemlja
Kranj, aprila - Edino en dan v letu je namenjen samo našemu planetu Zemlji; 22. april je izbran kot svetovni dan Zemlje. Dan, ko se ljudje ozremo okoli sebe in se zamislimo nad svojimi ravnanji z zemljo, zrakom in vodo. Zeleni Kranja smo v zadnjem tednu aprila pripravili več akcij urejanja in čiščenja zemljišč ter po potrebi pogozdovanja.
Ob nogometnem igrišču na Primskovem smo izravnali levi breg pred časom urejene struge reke Kokre in zasadili obvodne rastline. Med Šenčurjem in Trato je bilo večje divje odlagališče odpadkov v opuščeni gramoznici. S sredstvi iz proračuna občine Kranj je bilo odlagališče v celoti izravnano in prekrito s humusno zemljo. Nastali griček sredi nekdanjega smetišča pa smo s pomočjo krajanov novega naselja v Šenčurju v celoti zasadili z drevjem in grmovjem. Del ravnih površin pa bo urejen travnik, saj debelina rodne prsti ne zadošča za oranje. V Udinborštu sta na Želinjskem potoku urejena dva ribnika. Zgornjega urejajo lovci, spodnjega pa ribiči. Le delno zasajena obrežja smo družno z ribiči in lovci zasadili. Skupno smo posadili več kot 3000 sadik iz podjetja Semesadike v Mengšu. Strokovnjakinja nam je svetovala izbor sadik in prikazala tehniko sajenja ter obrezovanja pred sajenjem. Na bregove reke in jezerc smo posadili črno jelšo, lipo, kalino, jerebi-ko, brogovito, rdeči dren in beli gaber, na griček sredi šenčur-skih polj pa robinijo, dobrovito, jerebiko, rdeči dren, lipo, kalino, rakitovec, hrast, beli gaber, brest in maklen.
Vsem, ki so sodelovali pri izboljšanju izgleda našega življenjskega prostora, se iskreno zahvaljujemo. • Za Zelene Kranja: Tadej Markič
Občinsko tekmovanje v Veseli šoli
Kranj, 5. maja - Po številnih resnobnih šolskih tekmovanjih je pred koncem šolskega leta napočil čas tudi za tekmovanje v Veseli šoli. Po razrednih tekmovanjih se bo konec tedna 82 šolark in šolarjev iz kranjske občine pomerilo še na občinskem tekmovanju. V soboto, 9. maja, ob 9. uri, jih bodo o znanju iz Vesele šole Pila izprašali v osnovni šoli France Prešeren. Najboljši veselošolci bodo nato tekmovali na slovenskem (državnem) prvenstvu, kar seveda ni od muh. Pri organizaciji tekmovanja Prešernovi šoli, mentorjem vesele šole in uredništvu Pila pomaga tudi Zveza prijateljev mladine Kranj.• D. Ž.
Srečanje žena po operaciji dojk
Radovljica, 5. maja - Sekcija žena po operaciji dojk Gorenjske, ki se sestaja vsak prvi četrtek v mesecu v Radovljici, spet vabi na redno srečanje. Dobijo se v četrtek, 7. maja, ob 16. uri v prostorih KS Radovljica, Gorenjska cesta 27. Gost srečanja bo dr. Čeh, ki bo predaval o stresih.
Razpis stanovanjskih posojil
Olajšanje za mnoge družine
Ljubljana, 27. aprila - Republiški stanovanjski sklad bo ponudil ugodna posojila, s katerimi bo mogoče poplačati neugodne stanovanjske kredite.
Obeta se pomoč za tiste, ki so pred leti najeli neugodna stanovanjska posojila z visokimi revalorizacojskimi obrestmi. Ker je privatizacija stanovanj prinesla denar slovenskemu stanovanjskemu skladu, bo ta ponudil ugodna posojila za poplačilo komercialnih stanovanjskih kreditov. V ta namen je sklad dal na voljo okoli dve milijardi tolarjev.
Na razpis za dodelitev teh posojil, ki je bil objavljen 4. maja in bo trajal tri tedne, se bo mogoče prijaviti s posebnim formularjem. Naprodaj je na vseh slovenskih poštah. V dnevnem tisku pa so objavljeni tudi pogoji za najetje. Kandidati lahko oddajo svoje vloge najkasneje do 25. maja, vloge pa oddajo na posebnem obrazcu stanovanjskega sklada. V vlogi morajo zagotoviti: potrdilo o državljanstvu, o stalnem bivališču in številu družinskih članov, potrdilo o plači prosilca za zadnje tri mesece (in posojilodajalčevega partnerja), potrdilo o vseh stanovanjskih posojilih, sklep ali odločbo SPIZ o morebitni invalidnosti, sklep Centra za socialno delo za invalidnega otroka ali o prosilčevem statusu samohranilstva.
Višina posojil, ki jih lahko dobi prosilec, je enaka skupni vsoti neugodnih posojil, vendar ne več kot 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja. Sklad bo objavil še dva razpisa jeseni, in sicer za tiste, ki želijo kupiti ali graditi stanovanje ter za graditev neprofitnih najemnih stanovanj.
Gospodarski del volilnega programa SDP
Škofja Loka - Škofjeloška SDP vabi svoje člane, simpatizerje in direktorje podjetij na predstavitev gospodarskega dela volilnega programa SDP Slovenije. Predstavitev bo 5. maja ob 18. uri v veliki predavalnici osnovne šole Petra Kavčiča, sodelovala bosta člana predsedstva SDP Slovenije magistra Janez Kocjančič in Metka Tekavčič. • H. J.
GORENJSKI GLAS ♦ 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Torek, 5. maja
1992
Še enkrat: kdaj v pokoj
Seštevanje zavarovalne dobe
Kranj, maja - Nekaj časa je že minilo od javnega pogovora Gorenjskega glasa na temo upokojevanje po novem, bralcem pa dolgujemo še nekaj odgovorov. Dodatna vprašanja, ki jih še vedno naslavljate našemu uredništvu, dokazujejo, da je tovrstna radovednost neizmerna. Tudi to bomo sčasoma potešili, tokrat pa najprej tista vprašanja, ki so jih postavili obiskovalci našega javnega pogovora.
Sin je plačeval pokojninsko zavarovanje na Hrvaškem, kjer je bil zaposlen. Ali bo lahko pridobil pokojnino pri nas?
»Tudi z državami bivše Jugoslavije bomo uredili razmerja v socialnem zavarovanju z mednarodnimi konvencijami. Že zdaj pa drži, da se vsa delovna doba, ki jo je kdo prebil do marca letos kjerkoli v Jugoslaviji, šteje kot naša domača pokojninska doba, pod pogojem, da je zavarovanec tukaj, ko uveljavlja zavarovalno dobo.«
Star sem 60 let in imam v Sloveniji 20 let delovne dobe, 22 let pa v Avstraliji. Koliko časa moram še delati?
»Še pol leta. Slovenija naj bi zdaj s tujimi državami sprejela čimveč mednarodnih konvencij o socialnem zavarovanju, ker se potem v primerih, kakršnega navaja naš zavarovanec, delovni dobi seštevata. Če teh sporazumov ni, se delovni dobi štejeta ločeno, ob pogojih, kakršni veljajo v posamezni državi. Slovenija mora najprej potrditi 16 konvencij, ki jih je imela z drugimi državami Jugoslavija, nato pa bo sklenila še nove, denimo z Avstralijo, Kanado, Argentino.«
Ženska, stara 49 let, s 30 leti delovne dobe, je trenutno na zavodu za zaposlovanje, ker je Tekstilindus v stečaju. Kdaj v pokoj?
»Upokoji se lahko po starem, ko bo dopolnila starost 50 let.« Se nadure štejejo v pokojninsko osnovo?
»Zdaj se bodo, če so iz nadurnega dela plačani prispevki. V preteklosti podjetja večinoma niso plačevala prispevkov, pač pa samo davke.«
Kako se bo tistim na zavodu za zaposlovanje odmerila pokojnina?
»Vzame se tako kot pri vseh drugih zavarovancih najugodnejše desetletje po 1. januarju 1970. Če ste, denimo, dobro zaslužili od leta 1975. do 1984., se vzame to desetletje. Najbolj zviti pri zavarovalni osnovi so obrtniki, ki se 30 let zavarujejo za najnižjo osnovo, deset pa za najvišjo in slednja se jim potem šteje za odmero pokojnine.«
Star sem 53 let in imam 32 let delovne dobe. Naj se spet zaposlim ali upokojim?
»Na zavodu za zaposlovanje ste zato, da vam ta išče delo. Če vam ga najde, ga morate sprejeti. Pri 55. letu in 35 letih delovne dobe se boste lahko upokojili. Naš interes pa je seveda čimveč aktivnih delavcev.«
Ali zavod za zaposlovanje kupi šest mesecev, če mi toliko manjka do upokojitve?
»Zavod za zaposlovanje se obnaša kot dober gospodar. Presodil bo, ali se to splača. Če pride nadomestilo skupaj s prispevkom za socialno zavarovanje več kot dokup zavarovalne dobe, potem bo raje dokupil manjkajočo dobo.« Kakšne odpravnine se izplačujejo ob upokojitvi?
»V zakonu o delovnih razmerjih je bilo določeno, da je treba za vsako leto delovne dobe dati pol plače za odpravnino. Odpravnine pridejo precej visoke. Zdaj se stvari zaostrujejo. Na ministrstvu za delo vsakemu delavcu, ki tehta med odpravnino ali dokupom let, svetujemo, naj raje vzame odpravnino. Tako namreč bolje pride skozi. Zdaj pa se ti zneski razlikujejo od podjetja do podjetja, ker nekaj določa zakon, nekaj pa kolektivne pogodbe.« • I). Z. Žlebir
Pičla bolniška nadomestila
Zakon tepe bolne
Ljubljana, 29. aprila - Novi zdravstveni zakon je spet ločil nadomestila za čas bolniške odsotnosti: do 30. dne nadomestila plačuje podjetje po kolektivni pogodbi, za več kot 30 dni zaradi bolezni, nege otrok in nekaterih posebnih primerov pa zavod za zdravstveni zavarovanje. Slednja so manj ugodna, ponekod se pozna kar za 10 tisoč tolarjev. *
Kolektivna pogodba, ki odmerja nadomestila do 30 dni, jemlje za osnovo plačo delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Za daljšo odsotnost z dela pa je po zakonu vzeta osnova povprečna mesečna plača v minulem koledarskem letu, valorizirana v skladu z rastjo povprečja v republiki. Ker so statistični podatki o rasti plač znani z dvomesečnim zamikom, pa so tudi osnove za odmero bolniških nadomestil za dva meseca v zamudi. Življenje pa se statistiki navkljub tudi ta čas draži, prikrajšani pa ostajajo hujši bolniki in matere, ki so na bolniški zaradi nege bolnih otrok.
Svobodni sindikati so že pred sprejetjem novega zdravstvenega zakona opozarjali na neugodne osnove za bolniška nadomestila. Zdaj predlagajo spremembo v zakonu, ki se je pokazal krivičnega do mater in bolnikov, ki so na bolniškem dopustu nad 30 dni. • D. Ž.
ČE ŠE NEVESTE...
Če še ne veste: proti gripi in prehladu pomaga tudi
rtalgin + C
■V Fprtalgin'+ [Č]   vsebuje dve sestavini: .j ' acetilsalicilno kislino in vitamin
C. Medtem ko acetilsalicilna kislina lajša bolečine in znižuje zvišano telesno temperaturo, vitamin C zvečuje odpornost organizma in tako blaži znake prehlada in skrajša trajanje bolezni.
jin + [C]   je v 0b|jki šumečih tablet.
Tableto raztopimo v kozarcu vode, zato se hitreje resorbira in manj draži želodčno sluznico kot acetilsalicilna kislina v trdi obliki. Stranski učinki so možni le pri pretirani in dolgotrajni uporabi, kar nasplošno velja za vsa zdravila. Previdneje je treba zdravila uporabljati pri otrocih do 14. leta starosti. Otrokom, mlajšim od enega leta in nosečnicam ni namenjen.
Fprtatain'+lG   je naprodaj v vseh lekarnah V;T ' '   brez recepta - v kompletu po
deset šumečih tablet.
<	AVTO SO L A Begunjska 10, Kranj
	TEČAJ-VSAK PONEDELJEK
_U	® 216-245
Aljažev klub je nastal leta 1923
Ni bilo izleta, da ne bi šli verni planinci k maši
Dovje, 4. maja - V številnih kapelicah v gorah so že nedeljske maše, tudi v kapelici v Vratih, kjer so z mašami začeli leta 1984. Na Veliko planino pride tudi 2.500 ljudi. O Aljažu nimamo prave slike, nekatere njegove izjave se ne razumejo prav.
Kar precej prahu je v slovenski javnosti povzročila vest, da nameravajo na Kredarici graditi kapelico na mestu, kjer jo je postavil dovški župnik Jakob Aljaž in ki je bila po vojni podrta. Šlo naj bi za črno gradnjo, kajti ne Triglavski narodni park, ne ministrstvo za urejanje in varstvo okolja in ne skupščina Republike Slovenije, ki je pristojna, da odloča o vseh gradbenih posegih v parku, nista kljub obljubam pravočasno dala soglasja. Na Kredarici pa je bil že ves gradbeni material, zato so kapelico začeli graditi.
Končno so zbori republiške skupščine dali soglasje, lokacijska odločba pa je bila dana 19. marca letos.
Ko se je to zgodilo, pa se je začelo ugibati, kakšnih izmer bo kapelica. Nekateri so namigovali na 18 metrov dolžine in sploh na ogromne tlorisne površine, češ da to ne bo niti kapelica ali kapela, ampak že kar cerkev vrh Triglava. Ob tem se je porodila tudi zamisel, da bi oživili Aljažev klub, nakar smo doživeli ponoven vik in krik, češ: oživljanje klera!
Maketa kapelice na Kredarici, dolga šest in široka šest metrov...
Problemi z namestitvijo in potnimi listi
Na Jesenicah živi 3.400 Muslimanov
Jesenice, 4. maja - Po deležu Muslimanov v strukturi prebivalstva je jeseniška občina na prvem mestu v Sloveniji. V občini predstavljajo Muslimani kar 10 odstotkov vsega prebivalstva. Begunci si želijo, da bi v potne liste vpisovali otroke. Nemški uradi za tujce zahtevajo garantna pisma za izdajo vizumov.
V jeseniški občini so tako kot v primeru beguncev s Hrvaške ustanovili posebno komisijo, ki se ukvarja z vprašanji namestitve, oskrbe in vsemi drugimi problemi, ki se pojavljajo ob vedno večjem številu beguncev iz Bosne in Hercegovine. Zadnje dni aprila je bilo na Jesenicah prijavljenih 712 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Prebivajo pri znancih, prijateljih, pri družinah, kajti na Jesenicah centra za begunce ni, niti nimajo primernega prostora, da bi o centru sploh lahko razmišljali. Beguncem razdeljujejo pakete - do zdaj so jih več kot sto - nemalo pa pomaga* tudi Stranka demokratične akcije na Jesenicah, ki za potrebe beguncev dežura vsak dan.
O številu Muslimanov na Jesenicah in o problematiki, ki se poraja ob vedno večjem številu beguncev, smo se pogovarjali s predsednico jeseniškega izvršnega sveta Rino Klinarjevo.
»Po lanskem popisu prebivalstva je bilo v jeseniški občini 73 odstotkov Slovencev, med ostalimi pa je največji delež - 10,53 odstotka - Muslimanov,« pravi Rina Klinar. »Tako je v jeseniški občini 3.364 Muslimanov, ki so se pri popisu tako opredelili. Verjetno pa je, da je nekaj Muslimanov tudi med tistimi, ki so se vpisali pod rubriko neopredeljeni.
Medtem ko je bil leta 1971 na Jesenicah v strukturi prebivalstva delež Muslimanov še 1,51 odstotka, se je kasneje za desetkrat povečal. V deležu stalnega prebivalstva smo v jeseniški občini z 10,53 odstotka Muslimanov med slovenskimi občinami na prvem mestu, sledi Velenje s 5 odstotki, Hrast-
nik s 3,99 odstotka, Ljubljana -Moste... V Tržiču jih je, denimo, v deležu stalnega prebivalstva 3,11 odstotka.
V občino prihajajo begunci iz Bosne in Hercegovine večinoma zato, ker imajo tu sorodnike in tudi zato, ker smo obmejna občina. Ker smo na meji, je med prosilci veliko takih, ki si želijo potnih listov, da bi prestopili mejo in odpotovali v Nemčijo, kjer imajo znance ali sorodnike. Večinoma prosijo za to, da se v potne liste vpišejo otroci ali za podaljšanje veljavnosti potnih listov. Ko bežijo, seveda ne morejo misliti tudi na dokumente, zato moramo ugotavljati njihovo identiteto, kar je včasih izredno težko. Vendar vsak primer poskušamo preveriti in jim kar najhitreje pomagati, saj se zavedamo njihovega obupnega položaja.
Vsem poskušamo ustreči po naših najboljših močeh, saj razumemo, da so ti ljudje v "resnični življenjski stiski, vendar pa jih obenem tudi opozorimo na morebitne sitnosti, ki bi jih utegnili imeti ob prestopu meje. Bili smo obveščeni, da v Nemčiji uradi za tujce že zahtevajo garantna pisma, ki so podlaga za izdajo turističnega vizuma, ki ga bodo oblasti terjale ob prestopu meje. Zato bo nujna internacionalizacija tega problema.
Jeseniško občino pa v kratkem čaka še en problem: ocenjujemo namreč, da bomo imeli do 4.000 tujcev, torej tistih, ki niso zaprosili za slovensko državljanstvo ali pa za to niso imeli pogojev. Od vseh vloženih prošenj za državljanstvo pa je bilo doslej rešenih 3.128 vlog ali 46,5 odstotka.«* D. Sedej
Zato smo se oglasili pri dov-škem župniku Francu Urbaniji in se z njim pogovarjali o kapelici na Kredarici in o pomenu in namenu Aljaževega kluba.
»Kar se tiče Aljaževe kapelice na Kredarici, se zdaj zadeve počasi urejujejo,« pravi Franc Ur-banija. »Odločbo smo dobili, zbori republiške skupščine so sklenili, da dovolijo gradnjo kapelice. Izgradnja plošče v izmeri 6,50 metrov krat 6,70 metrov je v pripravi, izgradnja pa je odvisna od vremena in tudi denarja. Če bo šlo vse po sreči, bo gotova do letošnje sezone.
Aljažev klub je bil ustanovljen leta 1923 v okviru slovenskega planinskega društva. Osnovni namen je bil oskrbovanje kapelic - člani so opravili veliko koristnega in zanimivega dela. Gre za to, da je stvar urejena in ne gre za nikakršno oživljanje klera. Za nas, župnike, so včasih kapelice preveliko breme, saj v njih ne moremo vedno maševati. Tisti, ki pa niso vezani na delo v župniščih, nam lahko kdaj pomagajo tako, da opravijo naše delo. Zgodi se, da župnik kdaj ne more iti, da zboli. Gre torej za urejanje stvari in za to, da bi bilo pri vernih in nevernih planincih čimmanj nejevolje.
Od leta 1984 je poleti vsako nedeljo redna maša v kapelici sv. Cirila in Metoda v Vratih. Maše se udeležuje tudi do 300 ljudi, če je lepo vreme. Pred voj-
no so bile v Vratih redne mase, po vojni pa jih vse do leta
1984
ni bilo. Sam sem pred osmini1 leti, ko sem v Vratih začel maše* vati, imel s službami na jeseni' ški občini kar nekaj problemov, potem so se stvari pomirile. \ Vratih je zadnja maša v sezon' posvečena vsem živim in umrlim prijateljem gora.
Maše so tudi v kapelicah v Kamniški Bistrici, na Krvavcu, Kofcah, poleg Kocbekovega doma na Korošici, na Veliki planini, kamor vsako nedeljo pride od 200 do 300 ljudi, včasih jih j« pa tudi 2.500 pri maši. Na Veliki planini imajo vedno tudi pol' nočnico...«
»Opažam,« nadaljuje Franc Urbanija, »da ljudje nimajo prave slike o Jakobu Aljažu, kljub vsemu, kar je bilo o njern napisanega. Nekatere strani iz njegovega življenja so bile zamolčane ali ne prav razumije* ne, da ne govorim o tem, kako daleč so nekateri šli s tem, da so ga prikazovali kot kakšnega komedijanta ali burkača. Ifl proti vsemu temu se borirn-Kapelice stojijo po hribih to gorah zato, da bi šli tudi verni planinci lahko k maši in to si je Aljaž želel. V kroniki se je pO; hvalil:...»nikoli ob nedeljah nj bilo izleta, da ne bi šli verni planinci k maši...«
Kogar torej motijo kapelice in nedeljsko maševanje v gorah, naj se obrne stran in gre svojo pot! Najbolj čudno pri vsem pa je, da smo Aljaža Slovenci toliko hvalili, ga častili in se z nji«! ponašali, ko pa naj bi začeli tudi ceniti in spoštovati njegovo duhovno dediščino, pa se nekaterim tako zatakne v grlu! Le čemu? Aljaž je bil in bo ostal eden izmed najbolj pokončnih Slovencev in če verujoči želijo, da s* ohrani in oživi njegova zapuščina - tudi z Aljaževim klubom i» kapelicami - naj se brez nestrpnosti torej ohranja in oživlja— • D. Sedej
Delo Društva prijateljev mineralov in fosilov
Skrivnosti narave privlačijo
Tržič, 25. aprila - Med letno skupščino tržiškega društva so pohvalil' lanske uspehe in se seznanili s pripravami na letošnjo razstavo mineralov, fosilov in nakita v Tržiču. Gospodarsko dejavnost društva bo prevzela družba Geoprof. Slovenska geološka pot ne sme ostati osamljena« vendar je treba vsako ropanje lepot preprečiti.
Za društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1977, je letošnje leto jubilejno zaradi 20. mednarodne razstave mineralov, fosilov in nakitu v Tržiču, je v uvodu svojega poročila poudaril predsednik Avgust Če-bulj. Udeležence skupščine je seznanil, daje lansko razstavo obiskal" več kot 10 tisoč ljudi. Manj zadovoljni so lahko zaradi zastoja pri 'z' daji vodiča za Slovensko geološko pot od Jesenic do Ajdovščine, ki s° jo odprli že pred petimi leti. Tudi predlog društva za zaposlitev geolO' ga v tržiškem muzeju še ni naletel na razumevanje. V društvu, ki ima več kot 600 članov, so posebno ponosni na delo krožkov "Mladi geO"
Na mladim svojstven način so svoje delo pozneje predstavi" učenci OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča pri Kranju, ki jih vodita Ida Kavčič in France Stare. Njihov naravoslovni krožek ima 79 članov, od tega 9 iz drugih šol, ob strani pa jim stojijo tudi mnogi starši. Teoretičnemu in praktičnemu delu v učilnici in geološki delavnici so dodali 23 enodnevnih ekskurzij v razne kraje in tri večdnevne po Evropi. Pri raziskovalnih nalogah so odkrili 15 manjših nahajališč mine-ralov in fosilov, ki jih bodo še raziskovali. Sodelovali so tudi na osmih razstavah in svojo dejavnost predstavljali v različnih medijih-S pripravami na 20. mednarodno razstavo, programi za oživitev Slovenske geološke poti in predlogom za organizacijo družbe GeO-prof je udeležence seznanila Zvonka Pretnar. Potrebo po slednjem ie ugotovila zaradi nove zakonodaje o društvih, ki ukinja vsako pridobitno dejavnost. Kot seje pozneje strinjala večina udeležencev skupščine, društvo daje soglasje k ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo.
Razpravljala so se med drugim spraševali, kaj bo nova organiziranost pomenila za društveno dejavnost. Ocenili so, da bo prioriteto imelo izobraževanje članstva. Glede na to, da se tudi med članstvom najdejo "roparji" naravnih vrednot za zasebne zbirke, kot Je opozoril Ciril Gantar, bo takšna usmeritev kar potrebna. Sprememba razmer bo obenem narekovala pripravo novega statuta društva. Na skupščini pa so že predstavili nov znak društva z likom znamenitega fosila iz Dolžanove soteske, ki gaje izdelal Mirko Majer iz Tržiča.
Skupščina se je odločila, da bo predsedniško dolžnost še naprej opravljal Avgust Čebulj, podpredsedniško pa Mirko Majer. Sprejela je tudi predloge za razglasitev častnih članov in podelitev osmih p'a' ket društva na 20. mednarodni razstavi v Tržiču.• Stojan Saje
Stolpec za upokojence
Kolesarjenje in izlet V Italijo - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi člane, ljubitelje kolesarjenja na rekreacijski izlet, ki bo 16. maj*/ Odpeljali se bodo ob 9. uri z zbirnega mesta na puštalskem mostu v smeri Ločnica - Robež - Topol. Predhodno naj se kolesarji prijavijo društvu, da bo pravočasno poskrbelo za malico.
Vabijo tudi na avtobusni izlet v Italijo (Gorica, Doberdob, M,r** mare), ki ga prirejajo 21. maja. Izletniki naj se prav tako prijavijo društvu.
Predavanje O VZgOJi rOŽ - Kulturna sekcija pri Društvu upokojenci Kranj prireja jutri, 6. maja, predavanje o vzgajanju rož enoletnic n« balkonih in v vrtovih, spremljano z diapozitivi. V veliki sejni sop društva bo ob 17. uri predavala ing. Anka Bernard.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Srečanje gorenjskih likovnih skupin
PRIVLAČNA SLIKARSKA RAZSTAVA
Skofja Loka - Likovna razstava gorenjskih ljubiteljskih slikarjev in kiparjev, tik pred prvomajskimi prazniki so jo odprli v galeriji ^°škega muzeja, se bo kot kaže ustalila v Škofji Loki. Vendar pa ne na način, da bo na ogled izključno v prostorni grajski galeriji, pač pa bo ta pregled dveletne ljubiteljske ustvarjalnosti na ogled do jeseni tudi po drugih gorenjskih razstaviščih._
.Bolj kot kdajkoli doslej se je jI tokratni razstavi pokazal e'o različen odnos do te vrste ^dstavljanja ljubiteljskega Rovanja. V nekaterih gorenj-*lri občinah se jim zdi najprimerneje spodbujati izobraževa-^ slikarjev, drugod srečno uružujejo izobraževanje s te-aJ'> slikarskimi kolonijami in Robnim ter tudi z razstavno ,javnostjo, medtem ko pone-°d cenijo zgolj slednje. Prav aradj tega je letošnja žirija, ki Je.'zbirala slike (te so v večini, aJ sodelujejo le štirje kiparji dvaintridesetimi slikarji), ^ela dokaj nelahko delo: po-Jekod se je srečevala s kar se
pičlo "produkcijo'', celo v *0lji Loki, kjer je zagotovo jj?jveč slikarjev. Podobno je tu-1 s Kranjem, kjer nastaja iz-£n ZKO skupina likovnikov Mi galerije Dežman in žirija ^. rned njimi izbrala kar nekaj ''k za gorenjsko predstavitev. Klovnih del, tudi takšnih, ki 1 si po kvaliteti našla mesto udi na republiški razstavi ljubeljskega slikarstva, je vedno •viti v skupini jeseniškega Do-rf&, zato je prav jeseniški de-e* letos kar omembe vreden. ■ sprehod skozi grajsko galerija na Loškem gradu je letos več 01 zanimiv. Videti je sicer, da Se je tričlanska strokovna žirija /udila, da bi prav iz vsakega gotica Gorenjske izbrala kak-Sn° likovno delo za razstavo, Vendar pa to nikakor ne zakrila dejstva, da je tokratni izbor '^pvnih del med najkvalitet-neJšimi doslej.
Damir Globočnik, kustos Gorenjskega muzeja Kranj: "...Ob velikem številu prijavljenih del so v skrčen izbor za razstavo prišli le tisti avtorji, katerih delo poleg nujne kakovosti nosi v sebi tudi vse značilnosti amaterskega delovanja, in seveda tisti, ki so se uspeli predati eksperimentiranju in drznejšim izvedbenim postopkom..."
Andrej Pavlovec, kustos Loškega muzeja: "...Kljub razpršenosti po občinah Gorenjske in raznoliki organiziranosti, je pred nami likovna razstava, predstavitev del nepoklicnih ustvarjalcev, ki so se s svojimi ambicioznimi dosežki že zdavnaj otresli skoraj vseh diletantskih primesi in so s svojo naravnanostjo pripravljeni, da jih kritiki (mentorji) obravnavajo z enakimi merili kot poklicne slikarje. Takšna
stroga merila so prevladovala tudi pri izbiri del za pričujočo
razstavo."
Janez Šter, kustos Tržiškega muzeja: "...Na Loškem gradu so razstavljena dela avtorjev in skupin, ki jih pri življenju ohranjata preprosto povedano ljubezen in naklonjenost do slikanja, likovnega ustvarjanja nasploh, prekvašajo pa jih na eni strani realistične osnove ter sem in tja že v abstrakcijo ciljajoča hotenja."
Prav zato je velika škoda, da razstave ne spremlja tudi katalog. Ta tako potrebni in samoumevni dodatek k razstavam je v danajšnjem času postal tako drag, da si ga ljubiteljske predstavitve enostavno ne zmorejo privoščiti. Tega niso imele niti republiške razstave, vsaj takrat ko so še bile, zdaj namreč niti
teh ni več. Ljubiteljski likovniki imajo možnost predstavljati svoja dela le na občinskih razstavah in seveda na regionalnih in še to ne povsod. Vsekakor imajo slikarji vse možnosti, da se, če le tako hočejo, pojavijo na občinski likovni razstavi, vendar pa je za celo vrsto slikarjev občinska razstava že kar premalo. Vsekakor se bolj zanimajo za možnost predstavitve vsaj na regijski razstavi, zato tudi ni čudno, da je tokratna žirija za gorenjsko razstavo morala izbirati med okoli sedemdesetimi prijavljenimi likovnimi deli. Po prijavljenih likovnih delih sodeč je želja po razstavljanju zelo velika, ljudi, ki se ukvarjajo s slikanjem in so včlanjeni v posamezne skupine ali pa tudi ne, pa v vsaki občini zelo veliko. Zato tudi ni čudno, da je bilo samo letos razpisanih kar devet likovnih tečajev, vendar pa zanje ni bilo posebnega zanimanja. Škoda pa bi bilo vsekakor, da se tako razvejana ljubiteljska dejavnost ne bi mogla ukvarjati tudi z drugačnimi oblikami izobraževanja in srečevanja, kot so bile slikarske kolonije: denarne možnosti namreč vse bolj krojijo tudi take oblike dela. Kakšno pa je delo ljubiteljskih slikarjev na Gorenjskem, pa bo tja do jeseni, ko bo razstava obiskala še razstavišča v Domžalah, Kamniku, Tržiču in na Jesenicah na ogled tudi širšemu likovnemu občinstvu. • Lea Mencinger, foto: Polona Kragelj
KNJIGA 0 SAVI, KNJIGA 0 ČLOVEKU
Vedno   se navdušujemo iad lepotami reke Save: kako ePo zelen je izvir Save Dolin-e v Zelencih in kako nas ved-,° očara Bohinjsko jezero, iz Katerega teče Sava Bohinjka... °da ko vidimo Savo v spod-.Jern toku, ko vsa rjavočrna te-|.e Proti hrvaški meji, nas zaboli Srce. Zakaj tako, kje so vzro-ali bi ne moglo biti druga-e- Saj poznamo onesnaževal-e in tudi vemo, da dobiva var-, vo okolja vedno pomembnej-e rnesto v naši zavesti. Toda P'ošno in popolno varovanje aravnih dobrin je verjetno še ,a'eč. Prav razveseljivo pa je, ^a med novimi knjigami zasle-)pio vedno več izdaj, ki goveja1° o našem naravnem okolju ^njegovem varstvu. V skupini kth knjig je med najbolj aktu-. nimi delo z naslovom Reka in l'0vek - SAVA, ki jo je napisal nagister Mitja Bricelj, izšla je Pn Državni založbi Slovenije.
. . Knjiga je pravzaprav av-k.jJeva magistrska naloga, ki je la seveda dovolj aktualna za p Odstavitev širšemu občinstvu.
Vel Povezanost re'(e 'n č'°-^ *a, ki pa ni tista "romanti-s^a • Gre za različne gospodarje in druge dejavnosti ob reki, rabijo savsko vodo, jo s tem
esnažujejo in tako vračajo
, 'aJ v strugo, po kateri potem y>e vedno več strupenih snovi, s° prisotne tudi v podtalnici.
n0 knjiga je napisana zgoščene V.nJeJ Je veliko tabel, dokumentiranih podatkov in foto-U* »s.ka priloga. Tako kljub l^.njšemu obseg (84 strani) Hj^a ob analizi sedanjega sta-uj* Predstavlja vir podatkov in hia r e posledice onesnaževa-lu Save.
V začetnih poglavjih avtor opiše naravne značilnosti Save, predstavi tradicionalno gospodarsko rabo Save (žage, mlini) in rabo tal ob reki. V nadaljevanju so predstavljeni industrijski obrati, ki za svoje delovanje porabljajo savsko vodo. Najvišje ob toku je to Železarna Jesenice, najnižje pa Nuklearna elektrarna Krško. Vpliv obeh na okolje je predstavljen podrobneje, tako kot tudi vpliv hidroelektrarn, termoelektrarne v Trbovljah, separacij proda in premoga in tovarne celuloze Videm - Krško. Na kakovost Save in podtalnice posredno vplivajo še dodatni dejavniki -komunalne odplake, odlagališča odpadkov, promet, itd., ki so vsi podrobno obdelani v posebnem poglavju. Poglavje o kakovosti reke Save je vse prej kot optimistično. Podatki iz leta 1988 govorijo, da je zmerno onesnažen le še skrajni povirni del Save Dolinke od Zelencev do Hrušice v dolžini 22 km, medtem ko je ostalih devetdeset odstotkov toka Save v Sloveniji srednje do močno onesnaženo! Tako je v zaključku knjige izpostavljena problematika preskrbe z vodo, možnosti za turizem, rekreacijo in šport, ob katerih se šele zares zavemo, kako negativno vpliva na vse onesnažena reka. Ker Sava predstavlja pomembni naravni potencial Slovenije, o katerem avtor govori na koncu knjige, je odnos človeka do reke in narave še toliko bolj pomemben.
Osnova za pametno ravnanje pa je, kot beremo v zaključku, "poznavanje in celovito upoštevanje naravnih zakonitosti pri načrtovanju posegov v po-
krajino!. In še, "pri celovitem varovanju okolja naj gre za prilagajanje dejavnosti človeka (in tehnike) naravnim značilnostim pokrajine in ne obratno."
Knjiga Reka in človek -SAVA je že eden izmed konstruktivnih prispevkov k obravnavani problematiki.
Dario Cortese
SLIKARJEV DIALOG S SVETOM
Bled - Ena redkih kulturnih prireditev v zadnjih predprazni-čnih in prazničnih dneh na Gorenjskem je bila vsekakor otvoritev razstave slik, največ akrilov in olj, akademskega slikarja Jožeta Ciuhe v belem salonu hotela Toplice. Razstava, ki jo je v sodelovanju s hotelom Toplice in Casinojem Bled pripravila Galerija Bevisa iz Kranja, se odpira prav v času, ko se obeta Bledu več pomembnih dogodkov, pa tudi sicer je vsako srečanje s tem slovenskim umetnikom, ki že dlje časa ustvarja v Parizu, izjemno doživetje. O slikarju in njegovem nadrealističnem izrazu je na otvoritvi spregovoril Zoran Kržišnik, med številnimi obiskovalci razstave pa sta bila tudi član predsedstva republike dr. Kmecl in minister za znanost dr. Tancig. Otvoritev razstave je s koncertom pospremil tudi Trio Lo-renz. Razstava bo na ogled v hotelu Toplice ves mesec, na voljo pa bo tudi katalog, ki je otvoritev sicer zamudil, omogočili pa so ga Gorenjski tisk, Sava Kranj in Zavarovalnica Triglav Kranj. • L. M., foto: P. Kragelj
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši odpirajo v četrtek, 7. maja, ob 18. uri razstavo grafik gorenjskih likovnih umetnin. Razstavljajo: Melita Vovk, Vida Štembergar, Alenka Kham-Pičman, Nataša Pi-čman, Irena Jeras-Dimovska, Maja Dolores Šubic, Klementina Golija. V galeriji Mestne hiše pa bodo v četrtek ob 18.30 odprli razstavo slik akad. slikarja Henrika Marehla. V galeriji Pungrat razstavlja akad. slikar Zmago Puhar.
JESENICE - V razstavnem salonu DOLI K je na ogled razstava izdelkov v tolčeni tehniki avtorja Ibrahima Pipa. V bistorju Želva na Čufarjevem trgu se z grafičnim oblikovanjem predstavlja Janja Ošlaj iz Kranja. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja Klemen Cebulj kolekcijo fotografij V mreži. V galeriji Kosove graščine bodo v četrtek, 7. maja, ob 19. uri odprli razstavo unikatnih stolov Janeza Suhadolca.
RADOVLJICA - V Sivčevi hiši je na ogled razstava likovnih del Viljema Jakopina. V avli radovljiške občine je na ogled razstava osnutkov in prototipov za Linhartove spominke. BLED - V belem salonu hotela Toplice so na ogled slike akad. slikarja Jožeta Ciuhe. V Atlasovi galeriji Sebastijan je odprta prodajna razstava akvarelov slikarja Janeza Lipičnika z Bleda. SKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava slik kitajske slikarke VVang Huiuin. V galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava slik prof. Borisa Zuliana iz Trsta. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan pd 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu je na ogled razstava fotografij uprizoritve Škofjeloškega pasijona iz leta 1936. V galeriji Loškega muzeja je na ogled likovna razstava članov gorenjskih likovnih skupin. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja "abstrakcije" Mirni Strličiz Žirov. V galeriji Fara razstavlja Jifi Koeiea. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja plastike na temo Popotovanja akad. kipar Cene Ribnikar. V Kurnikovi hiši je na ogled mednarodna razstava geoloških in rudarskih ekslibrisov. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljajo fotografije člani FKK Mavrica Radomlje na temo Življenje ob vodi. LJUBLJANA - V Narodnem muzeju, Prešernova 20 bosta do septembra letos na ogled razstavi Gradovi umirajo, fabrike nastajajo - Industrijsko oblikovanje v 19. stoletju ter razstava Denarništvo v antiki na Slovenskem. Razstavi sta odprti vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro, ob nedeljah od 10. do 13. ure.
V galeriji Cankarjevega doma so na ogled grafike na temo Pomlad iz Rogaške, izbor grafik iz Muzeja Grafik Rogaška Slatina.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: KOMEDIJA ZA ABONMA V Prešernovem gleda lišču Kranj bodo jutri, v sredo, 6. maja, gostovali igralci SNG Drama iz Ljubljane z Nicolajevo PRVO KLASO. Predstava ob 19.30 bo za abonma ZELENI in IZVEN. V četrtek, 7. maja, bodo predstavo ponovili za abonma ČETRTEK in IZVEN. V petek, 8. maja, za abonma PETEK I in IZVEN, v soboto, 9. maja, pa za abonma SOBOTA I in IZVEN. RADOVLJICA: RADOVLJIŠKI GRB - V radovljiški knjižnici bo danes, v torek, 5. maja, ob 19.30 ponovili razgovor o no-vem-starem radovljiškem grbu. O zanimivostih radovljiškega grba bosta govorila Klemen Rodman in Jure Sinobad.
RECITAL CELISTA SKERJANCA
Kranj - Kranjska Glasbena šola je v okviru svoje koncertne dejavnosti pripravila za četrtek, 7. maja, recital čelista Cirila Škerjanca. Koncert bo v dvorani Glasbene šole ob 19. uri.
Violončelist Ciril Škerjanc spada med tiste slovenske glasbene interprete, ki s svojo koncertno dejavnostjo beležijo izredne uspehe tako doma kot v tujini. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za glasbo, kasneje se je pa izpopolnjeval pri dveh znamenitih čelistih: Andree Navarri in Pablu Casalsu. Svoje bogato znanje prenaša na mlade rodove kot profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Za kranjski program je umetnik izbral dela H. Ecclesa, L. van Beethovna, R. Schumana, L. M. Škerjanca in F. Chopina. Klavirska spremljava je poverjena obetavni mladi pianistki Mojci Pucelj. Peter Škerjanec
Evgen Bavčar
KDOR HOČE VIDETI, MORA GLEDATI S SRCEM
Pred mesecem dni je pri francoski založbi Seuil v ugledni zbirki Fiction et Cie izšla knjiga Evgena Bavčarja Le Voveur Absolu.
Ljubljana, 22. aprila - Knjigo je v prostorih Društva slovenskih pisateljev predstavil Aleš Berger, ki pravi, da po odmevnosti knjiga dobiva velike razsežnosti. Sestavljajo jo fotografije in spisi avtorja, ki o sebi pravi, da je moral najprej pri nas in potem v svetu prebiti dvojno blokado: svojo slepoto in majhnost svojega naroda. Evgen Bavčar namreč živi in dela v Parizu, kjer je sodelavec mnogih strokovnih institucij in časopisov, po svoji lastni volji in vesti pa, kot pravi, v Franciji poskuša storiti vse, da predstavi Slovenijo in slovensko kulturo svetu. Evgen Bavčarje tudi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa za Francijo, pravi pa, da je za vse njegovo delovanje pomemben neprestan stik z Društvom slovenskih pisateljev in poudarja vlogo pisateljev kot kanalov informiranja na kvalitativno nov način. Knjigo Le Voyeur Absolu poleg številnih fotografij sestavlja osem spisov, ki so osebna, spominska, izpovedna proza, napisana v slovenskem jeziku in prevedena v francoščino. "To je moja specifična percepcija sveta, moja marginalna pozicija Slovenca, slepega v svetu, o kateri bom še pisal," je dejal avtor na predstavitvi. Bralcu pokaže drugačne perspektive, drugačen aspekt situacije, ki predstavlja predsodke, blokade in bariere. Nobeno od besedil v knjigi še ni bilo objavljeno v slovenščini, čeprav je knjiga v Franciji izšla v dokaj veliki nakladi 5000 izvodov. Evgen Bavčarje kot Slovenec veliko pripomogel k promociji slovenske kulture v svetu, tako prek institucij kot prek osebnih poznanstev z nespornimi avtoritetami evropske ustvarjalnosti, kot sta Milan Kundera in Peter Handke, veliko je prispeval k temu, da je danes kar nekaj slovenskih del prevedenih v francoščino, pa vendar pravi, da se Slovenija ne odpira dovolj v svet, da so žal še vedno le posamezniki tisti, ki premagujejo ozke okvire in se odpirajo navzven. • M. Ahačič
GORENJSKI GLAS ♦ 6. STRAN
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
Torek, 5. maja
1992
i nesreče"
Kranj, 4. maja - Od 27. aprila do 3. maja je bilo na gorenjskih cestah deset hujših prometnih nezgod, v katerih sta umrla dva človeka, trinajst pa je bilo ranjenih. Včeraj je za posledicami trka z avtom umrl tudi kolesar Franc Pogačar iz Tržiča. Nezgoda je bila 26. aprila v Tenetišah. Promet je na Gorenjskem letos terjal že osem življenj, samo aprila pet.
V štirih nezgodah iz minulega tedna je bila vzrok nepazljivost pešcev, v treh pretirana hitrost, stran vožnje, v dveh pa je bil prisoten tudi alkohol. Tri nezgode so bile v radovljiški, po dve v tržiški, loški in jeseniški občini, ena pa v kranjski.
Skrb slovenske policije za varnost tujih turistov
Izza avtobusa na cesto
Dovje - Na delavski praznik, 1. maja, je ob 17.40 avtobus ustavil pri Dovjem. Izstopila je Lea Dolžan, doma iz Rateč, in po prehodu za pešce nameravala na drugo stran ceste, ne da bi se prepričala, ali je cesta prosta. Tedaj je mimo avtobusa z nezmanjšano hitrostjo pripeljal z avtom 62-letni Dragutin Robič iz Kr. Gore ter pešakinjo zbil. Zelo hudo ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Smrt v BMVV
Podvin - V soboto, 2. maja, ob tričetrt na enajst zvečer je 50-Ie-tni Paavo 2abič iz Nemčije z mercedesom vozil od Radovljice proti Podvinu. V trenutku, ko je prehiteval juga pred seboj, je nasproti pripeljal z BMW 33-letni Bojan Hribar. V čelnem trčenju je bil Hribar takoj mrtev, mladoletna sopotnica, avtošto-parka iz Škofje Loke, je bila huje ranjena, njena prijateljica pa lažje. Hudo ranjen je bil tudi povzročitelj nezgode.
Čelni trk
Črnivec - 1. maja nekaj pred peto zjutraj je voznik avta avstrijske registracije Andreas Zellot, star 32 let, peljal od Podtabora proti Radovljici. V blagem preglednem levem ovinku je zapeljal prek sredine ceste na nasprotni pas, tedaj pa mu je prišel nasproti z avtom nemške registracije 51-letni Herbert Grab-herr. Čeprav seje umikal na odstavni pas, sta vozili čelno trčili. Zellot je bil hudo ranjen, prav tako ena od sopotnic v Grab-herrjevem vozilu.
Mopedist hudo ranjen
Tržič - V nedeljo, 3. maja, ob 21.40 je 31-letna voznica avtomobila Stanislava Kokalj peljala od Retenj proti Tržiču. V Pristavi je zavijala levo in izsilila prednost vozniku mopeda, 20-let-nemu Robertu Keršiču iz Sp. Dupelj. V nezgodi je bil mopedist hudo ranjen. • H. Jelovčan
Neuspel samomor
V nedeljo. 3. maja, sta se prijatelja odločila za skupinski samomor. Razlog: prvega, star je 31 let, je zapustilo dekle, v smrt ga je torej pehalo razočaranje, drugi, deset let mlajši, pa je dejal, da mu brez prijatelja ni živeti. Skupaj sta se obesila v hiši, nato se je enemu vrv utrgala. Stekel je po pomoč, rešili so še drugega. Vse se je torej srečno končalo, samomorilca zdaj bolj cenita življenje.
Ml VAM - VI NAM
tel.: 217-960 218-463
fax.:21 5-366 213-163
OBČINA SKOFJA LOKA IZVRSNI SVET Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem
RAZPISUJE
ZBIRANJE PISNIH PONUDB ZA NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA:
v pritličju poslovno stanovanjskega objekta TRNJE 20, ŽELEZNIKI, v velikosti 31,65 m:. Namembnost poslovnega prostora je določena prvenstveno za specializirano trgovino, predstavništvo oziroma storitveno dejavnost. Ponudba za poslovni prostor naj vsebuje:
- navedbo dejavnosti s programom,
- višina mesečne najemnine za nv poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati.
Poslovni prostor se oddaja v najem za nedoločen čas. Interesenti naj oddajo ponudbo v 10 dneh po objavi v zaprtih kuvertah z vidno oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR na naslov: OBČINA SKOFJA LOKA, Sekretariat za družbeni razvoj, 64220 SKOFJA LOKA.
Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudbe.
Na terenu več kriminalistov
Lepote zelene Slovenije so za tuje turiste vsekakor privlačne, tudi cene (zanje) niso pretirane. Koliko turistov bo poleti k nam res prišlo, ne zna povedati nihče. Novopečena državica Slovenija zaradi bližine vojne na Hrvaškem in v Bosni sodi med tako imenovane rizične turistične dežele, na turistično sezono bodo bržkone negativno vplivali tudi tisoči beguncev. Predstavniki republiškega notranjega ministrstva so na pogovoru z novinarji prejšnji teden opozorili na probleme, hkrati pa zatrdili, da bo slovenska policija storila vse za varnost in dobro počutje tujih turistov.
Glavni problem, zaradi katerega bodo tujci morda raje počitnikovali drugod kot pri nas, to je vojna pri sosedih, smo nakazali že uvodoma. Drug, z vojno povezan problem, so vojni begunci iz Bosne in s Hrvaške. Trenutno jih je v Sloveniji že približno 25 tisoč, koliko jih je dejansko (neprijavljenih), se ne ve. S policijskega vidika so zaskrbljujoči zlasti neprijavljeni begunci, ki utegnejo zaradi slabih življenjskih pogojev stopiti na pot kriminala. Lahko pride do konfliktov med njimi in domačini, medtem ko pri tujih turistih zbujajo nezaupanje in nelago-dje. V Evropi je precej terorizma, zlasti zaradi vojne na Hrvaškem in v Bosni se utegne pojaviti tudi v Sloveniji. Zato
je notranje ministrstvo okrepilo specialno policijsko enoto, varnostno informativno službo in kriminalistično službo, ki zbirajo podatke o takšnih namerah.
Največ dela pa bodo seveda imeli uniformirani policisti. Prometniki so pripravili prometni koledar z napovedmi o gostoti prometa na nekaterih slovenskih cestah in mejnih prehodih. V notranjem ministrstvu so izdali dva priročnika v nemščini in italijanščini, ki naj bi prometnim policistom olajšala reševanje prometnih nezgod in jim pomagala pri komuniciranju s tujimi turisti. Pričakujejo tudi novo prometno opremo iz tujine. V večjih mestih bodo policisti, če bo potrebno, ročno usmerjali pro-
met. Na mejnih prehodih bodo posebni prometni pasovi omogočili tujcem hitrejše potovanje in opravljanje mejnih formalnosti. S sosednjo Hrvaško se dogovarjajo o odprtju turističnih con, namenjenih našim in hrvaškim državljanom, da bi lahko prehajali južno mejo v obe smeri le z osebnimi izkaznicami ali hotelskimi prijavnicami.
Sicer pa bodo policisti do tujih prekrškarjev enako strogi kot do domačih, čeprav so v preteklosti nekateri lokalni oblastniki terjali za tujce milejšo obravnavo. Zato je "sporne" prometne znake pametneje odstraniti ali prekriti. Pred glavnim turističnim navalom bo potrebno urediti tudi zanemarjene prometne znake, obledele talne označbe, spremeniti oziroma dopolniti napise, ki usmerjajo potnike.
Kako turiste (in domačine) zavarovati pred krajami, vlomi in drugimi vrstami kriminala, je posebno vprašanje. V letošnjih treh mesecih seje kriminaliteta v Sloveniji v primerjavi z
enakim časom lani poveča)2 kar za polovico. Skrb zbujaj" t.i. premoženjski delikti kot tudi tatvine avtomobilov, ki jih J* bilo letos še enkrat toliko. »J večji problem postajajo tu* mamila in razpečevanje po"8' rejenega denarja. Razen turj; stov bodo prihajali k nam to* lopovi, nevarni toliko bolj, W po dejanjih izginejo. Če jih rfj" ka pravice ne doseže takoj, P praviloma nikoli. Zato bo po'c' ti na terenu več kriminalist Vsekakor pa bo Slovenija z* razcvet turizma morala poM skrbi za varnost in dobro počo/ tje turistov opraviti še mar*!' kaj, da bodo k nam sploh P11' šli; omogočiti neoviran in pr°5 promet s sosednjo Hrvašk?' prost prehod meja na gorski" območjih, urediti zavarovanj* tujih potnikov in vozil, plač? vanje z uveljavljenimi kredit"1' mi karticami v Evropi (tudi l* gorivo), pripraviti seznam hI*' ga, ki je zaradi olajšav pri px<y metnem davku privlačno za tO' je goste, da o prakticiranju zn*' ne parole izpred nekaj let "tor1' zem smo ljudje" kajpak niti n< govorimo. • H. J.
Štirje vlomilci priprti
Izdal jih je vlom v Tolminu
Kranj, 4. maja - Vlom v prostore kmetijske zadruge v Tolminu v noči z 31. marca na I. april je kriminaliste pripeljal do vlomilcev iz škofjeloške občine: 24-letnega Franca B., 20-letncga Bernarda S. in 20-letnega Rajka O. V preiskavi so kriminalisti prišli še do četrtega "sodelavca", 20- letnega Boštjana S. Vsi štirje so v priporu. Dva od njih sta bila zaposlena, eden na čakanju, eden pa že tri leta brez dela. Poleg vloma v Tolminu so ovadeni še niza drugih sorodnih kaznivih dejanj, najzgodnejša segajo že v leto 1990.
Fantje so "delali" v kombi- blago. Lani naj bi kar trikrat niranih ekipah, najpogosteje po dva, trije, kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Kranj pa jih utemeljeno sumijo naslednjih. V zadnjem, tolminskem, naj bi iz blagajne odnesli več kot 470.000 tolarjev. Prijeli so jih 2. aprila, s tem pa se je klobčič tudi začel odvijati.
Tako naj bi škofjeloški nepridipravi že 1990. leta vlomili v kombi GG Kranj v Sopotnici in iz njega ukradli motorno žago. Isto letnico nosi tudi njihov vlom v hotaveljski Marmor, od koder so odnesli več kolutov električnega kabla, vodovodni material, orodje in podobno
naj
vlomili v prostore SGP Tehnik v Skofji Loki, prvič odnesli za več kot 100.000 tolarjev orodja, drugič 200 kilogramov bakrene pločevine, tretjič šestnajst pnevmatik za različne avtomobile. Med lanskimi prvomajskimi prazniki naj bi vlomili tudi v spodnjo postajo žičnice Stari vrh, odnesli štiri radijske postaje, kovinske blagajne jim ni uspelo odpreti. V Dolenji vasi naj bi iz prostora mladinskega aktiva ukradli glasbeno komponento, v stavbi KZ HKS v Skofji Loki jim je vlom v blagajno spodletel, prav tako v prostorih AMD Skolja Loka.
Iz bifeja pri Tončki v Poljanah so odnesli pijačo, iz mehaničnih delavnic takratne DO Al-petour Skofja Loka več orodja, konec decembra lani so vlomili V bife Krpin v Begunjah. Fantje so tudi tisti, zaradi katerih sta dva Ločana na silvestrovo utapljala nedolžnega Igorja Vakaja v mrzlo Soro. V isti noči naj bi nepridipravi vlomili v stoenko, ukradli bencin in zvočnika, na vesti pa imajo tudi nekaj letošnjih vlomov in tatvin.
Konec februarja naj bi iz g*' silskega doma v Virmašan ukradli gorivo in prenosno baterijsko svetilko, iz trgovine v Bukovici naj bi iz obzidnega trezorja "sunili" več ko1 240.000 tolarjev, konec marc* pa iz blagajne KZ na Trati vet kot 30.000 tolarjev.
Spisek kaznivih dejanj še n' dokončen, pravijo kriminalist' Sumijo, da jih je še več. Blizu doma enega od vlomilcev s? našli skrivališče, v zaklenjen' kapelici je bil skrit del plena-Kriminalisti jih sumijo tudi za več vlomov zunaj Gorenjske. v preiskavi sodelujejo s kolegi lZ UNZ Ljubljana, Nova Gorica in Koper. Poznajo jih že oo prej, eden od četverice je bil že kaznovan. • H. Jelovčan
Kako sta Koprčana v Gorjah najemala hišo in...
Nepoštena igra zakoncev Šranc
Ponoreli pijanček
Jesenice - V noči s 30. aprila na I. maj so kranjskogorski policisti zaradi kršenja javnega reda in miru prijeli 20-letnega Ef* vina P. iz Podkraja pri Velenju. Mladenič je bil močno opit. zato so ga policisti odpeljali k dežurnemu zdravniku na izpiranje želodca. Zdravnica ga je poslala v jeseniško bolnišnico, na urgenco. Tam je "bolnik" povsem ponorel.
Udaril je po aspiratorju in ga uničil, poškodoval anestezij-ski aparat, razmetal steklenice za infuzijo, epruvete, infuzijske nastavke, razbil stekla na treh oknih, skratka, razdejal vse, kar mu je prišlo pod roko. Račun bo temu primerno krepak: poravnati bo moral škodo, okrog 500 tisoč tolarjev, razen tega pa ga čaka še kazen pri sodniku. Proti njemu je napisana kazenska ovadba.
Zakonca Šranc sta 21. septembra lani objavila oglas, da dajeta v najem starejšo hišo. Zaradi zdravja mi je zdravnik priporočil menjavo zraka, vsaj poleti, ko je pri nas precej zadušljivo in vroče. Zato sva se z možem odločila, da si greva ogledat po-nujano hišo. Bila je precej v slabem stanju, potrebna veliko popravil, kar je lastnik tudi obljubil. Ker pa sva prvič iskala po časopisu, sva naivno nasedla in mu dala akontacijo 500 mark.
Ko sva se vračala, sva šele ugotovila, da pravzaprav nisva imela priložnosti, da bi se v miru odločila glede najema. Začela sva misliti, zakaj je dal v časopis celo hišo. ki nama jo je tudi pokazal, potem pa začel govoriti samo o spodnji polovici hiše. medtem pa naju je ves čas zavajal in naju ni pustil niti trenutka sama. Vprašujem zakonca Šranc. kaj sta imela v načrtu z zgornjim delom hiše. saj bi po njegovem imel ključe od hiše tudi on ?
Na žalost sva prepozno spoznala, da sva ga polomila. Seveda sva takoj, ko sva prišla domov, telefonično odpovedala najem v upanju, da ne bo problema z vračilom denarja, saj sva jima bila pripravljena pustiti toliko, kolikor bi stala ponovna objava oglasa v časopisu. S tem se nista
strinjala in sta zadržala ves znesek z izgovorom, da sta imela neke stroške. Kakšne, si ne morem misliti. Še več, ko sem prišla k njim. da bi se v miru pogovorili, sem naletela na žalitve in kričanje s strani gospoda Šranca, medtem ko gospa ni hotela domov, čeprav jo je moj mož po telefonu obvestil, da jo čakam pri njih doma do poznega popoldneva. Že po tem se vidi. da nista imela poštenih namenov z oddajo hiše.
Meniva, da zakonca Šranc iz Sp. Gorij nimata nobene pravice zadržati najinega denarja, ker to ni bila ara na kupoprodajo, pač pa samo akontacija za najemnino, do katere pa sploh ni prišlo. Gospo Šranc sem večkrat po telefonu prosila, naj bi - če že denarja ne vrne - dala vsaj polovico zneska na RK Radovljica, pa ni hotela niti slišati. Dejala je, da se z mano nima kaj pogovarjati.
S tem pismom želiva samo povedati, da so še vedno med nami ljudje, ki želijo živeti od naivnosti drugih. Tako početje ni niti moralno niti človeško. Naj si imenovana zamislita, koliko je gorja in človeških stisk. Še enkrat ju prosiva, naj znesek naka-žeta na RK Radovljica. • Joža Brečko, Zusterna
Prvomajske pregrehe
Kranj, 4. maja - Prvomajski prazniki so bili kar plodni za številu' nepridiprave, ki so vlamljali in kradli po vseh koncih Gorenjske-
V noči z 2. na 3. maj je neznanec v Ribčevem Lazu iz telefon' ske govorilnice odnesel telefonski aparat. Mladoletnik, ki je M 3. maja na plesu v kranjskem delavskem domu, si je ob pol dye& zjutraj iz znančevega žepa "sposodil" ključe stoenke, da bi s "malo popeljal". Na Primskovem je počil v zid in nato ves skf* san prijatelju priznal, kako gaje polomil. V noči s 1. na 2. maj J neznanec v Vogljah iz odklenjenega prtljažnika osebnega »VjB mobila ukradel video kamero s kompletno opremo, vredn 110.000 tolarjev. Dva mladoletnika, prvi dijak, drugi nezaposlen-sta očitno lačna v trgovini v Kranjski Gori ukradla puranje fi'c' in dve milka čokoladi. V Skofji Loki je neznanec pred diskof Perla vzel z juga dva prednja žarometa in zadnje ogledalo. Iz sto* enke, parkirane v Kranju, sta I. maja ponoči izginila zvočnika, • podzemne garaže na Planini je neznanec iz avta vzel avtomob^ ski sesalec, komplet orodja in deko, iz drugega pa je "shodil" av' toradio. v,
Precej presenečen je bil tudi lastnik nove trgovine Beneton v Skofji Loki. Se preden jo je odprl (otvoritev je danes), je iz nje II ginilo za 280.000 tolarjev oblačil. Na Jesenicah je neznanec v noči pred I. majem vlomil v klet stanovanjskega bloka, odnese osem steklenic olja, dve rdečega vina in eno oranžade.
Smolo je imel tudi znani jeseniški klošar. Koje prenočeval n podstrešju stanovanjske stolpnice, mu je med spanjem njemu sorodni tič Ejup C. zmaknil denarnico s 1500 tolarji in osebno m kaznico.
Kaj veš o prometu
Lesce - Pri osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah bo jutri, » sredo, občinsko prometno tekmovanje Kaj veš o prometu. Otvoritev tekmovanja bo ob četrt čez eno. razglasitev rezultatov pa ob pol petih popoldne.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Razvoj turizma v radovljiški občini
Edina alternativa je okolju prijazen družinski turizem
Radovljiški minister za turizem Jože Cvetek se zavzema, da bi krajevne turistične delniške družbe postale večinski lastnik sedanjih družbenih turističnih objektov in laprav. S tem bi preprečili, da bi v turizmu prevladali zunanji, večkrat zgolj dobi-ckarski interesi.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Radovljica, 30. aprila - Ko so se v radovljiški občini začela "prerekanja" o načrtih, ki naj bi jih novogoriški HIT skupaj z nekaterimi turističnimi podjetji iz občine poskušal uresničiti na Bledu in v Bo-"Ir,ju, so delegati občinske skupščine ugotovili, da nova vlada do-*'*j še ni predstavila "smeri razvoja turizma v občini" in da zato tu-u' ni mogoče dobro oceniti, koliko se HIT-ovi načrti skladajo z občinskim programom. Izvršni svet takšen program pripravlja, ob-c,nski minister za turizem prof. Jože Cvetek, ki usklajuje delo posebne skupine za pripravo programa razvoja turizma, pa je doslej na številnih javnih pogovorih jasno in glasno povedal, za kakšen turizem se zavzema. Da se zavzema za okolju prijazen družinski tu-r,2em, ki s krajevnimi delniškimi družbami ohranja domačine za 'astnike in gospodarje, je razpoznavno tudi iz obsežnega gradiva, ki 8a je pripravil za razpravo v izvršnem svetu in iz katerega tudi pov-*emamo nekatere ugotovitve, razmišljanja in predloge.
* Čeprav je turizem v rado-v'jjški občini lani z vojno dobil naJhujši udarec, ni potrebno zgubiti glave in se začeti poce-n' prodajati zunanjim ali celo tujim lastnikom kapitala. Že letošnja poletna turistična sezo-na v samostojni Sloveniji bo Ve'iko pripomogla k reševanju ježav. Dogajanje v preteklem 'etu je bilo v marsičem tudi poučno in priložnost, da v občini 2ačnemo z novim konceptom turizma oz. s turizmom, ki je PHmeren času, alpskemu oko-'Ju in spoznanju, katerim napačnim korakom se lahko izognejo. V alpskih turističnih območjih sosednjih držav že bije-J° plat zvona in opozarjajo na številne škodljive posledice Množičnega turizma.
Večinski lastniki naj bodo domačini
© Kaj bi morali storiti? Izboljšati kakovost turistične ponud- ' °e, se usmeriti v gradnjo družin -?kih in okolju prijaznih turističnih objektov, povečati delež tu-J'n, predvsem individualnih gostov, razširiti in obogatiti šport-"o-rekreacijsko in zdraviliško-rekreacijsko ponudbo, podaljšati poletno turistično sezono, po-v*zati turizem s krajem in z domačim prebivalstvom ter obliko-vati krajevne turistične delniške družbe, v katerih bi domačini •irteli večinski vpliv, preprečiti tujcem, da bi postali lastniki Premoženja ali sovlagatelji na °bitiočju Triglavskega narodne-
ga parka in na drugih zakonsko zavarovanih območjih, jim dovoliti, da na območjih, ki mejijo na park, dobijo v turističnih objektih največ 40-odstotni lastninski delež, spremeniti prostorske dokumente in jih prilagoditi razvojnim ciljem turizma, urediti promet ob jezerih in rekah ter kopališča, zagotoviti stacionarnim gostom nekatere ugodnosti...
Ker bodo prostorske omejitve Bleda in Bohinja prav kmalu postale dokončne omejitve za turistični razvoj, je po mnenju radovljiškega ministra za turizem Jožeta Cvetka edina alternativa sedanjemu turizmu okolju prijazen družinski turizem, pri katerem je glavna kakovost osebni odnos med gostom in gostiteljem.
Za zmerni razvoj niso potrebni "vložki" zunanjega ali tujega kapitala
© Počasnejši turistični razvoj in omejitve iz zakona o Triglavskem narodnem parku so precej prispevali k temu, da so se ohranile naravne značilnosti Bohinja, predvsem Bohinjskega jezera, in da so zgornja in spodnja dolina ter tudi višjele-žeča naselja zadržala značilno arhitekturo in kulturno identiteto. To so vrednote, ki so med turisti industrijske Srednje in
Zahodne Evrope vse bolj cenjene in iskane. Da bi Bohinjsko jezero lahko postalo pojem za najčistejše jezero v Sloveniji, bi najprej morali urediti kanalizacijo z njegovega zahodnega pritočnega območja. Ob 900 ležiščih v Kompasovih in Alpi-numovih hotelih ter 1200 posteljah v zasebnih sobah, apartmajih in penzionih po vaseh je splošna infrastrukturna opremljenost zadovoljiva, treba pa bi bilo izboljšati cesto do Bohinja in asfaltirati cesto proti slapu Savica. Ne želimo množičnega turizma, prav tako ne zidave večjih hotelov; razvoj naj bo zmeren in prilagojen možnostim in potrebam domačega prebivalstva. Za zmerni razvoj niso potrebni "vložki" zunanjega ali tujega kapitala, ampak le ugodna posojila za domače prebivalstvo. Domačini naj prek krajevne turistične delniške družbe postanejo tudi večinski lastniki turističnih objektov in naprav, ki so sedaj v družbeni lasti.
Dva pogoja za Bled: jezero in obvoznica
• V trinajstih blejskih hotelih je 2.450 postelj. Ce hotelskim gostom v poletni sezoni prištejemo še številne kopalce in druge goste, to že presega naravne zmogljivosti blejske kotline. Čeprav je Bled v zadnjem desetletju veliko vložil v izboljšanje splošne, komunalne in turistične infrastrukture, še vedno ni rešil glavnega problema - onesnaženosti jezera. Zmanjšanje onesnaževanja je prvi pogoj za razvoj turizma, drugi je izgradnja obvoznice in ukinitev tranzitnega prometa ob jezeru; sicer pa je s prenovo objektov in programov treba Bledu vrniti nekdanji sloves zdraviliško turističnega območja, preprečiti povečevanje hotelov na pobočjih ob jezeru in se usmeriti v gradnjo družinskih objektov na območju blejske kotline in v naseljih okrog nje, urediti stare počitniške domo-
Lastninska zakonodaja lahko prinese prebivalstvu turističnih območij nov zagon za kakovostnejši razvoj in večji vpliv na turistični razvoj, lahko pa pomeni le prehod družbene lastnine turističnega gospodarstva v roke dobičkar-skih posameznikov ter prodor tujega kapitala in lastništva. Tega, drugega, si na našem območju, še zlasti v turizmu nikakor ne želimo. Že sedanja turistična ponudba je dovolj dobra osnova za razvoj, ki naj bi temeljil na domačih gospodarskih podjetjih.
ve v visokokakovostne turistične objekte, dopolniti ponudbo ob športni dvorani, dokončati gradnjo igrišča za golf in nekaj teniških igrišč, zgraditi dvorano za tenis, spodbuditi domače prebivalstvo za vlaganje v turistične objekte in naprave, po možnosti pridobiti večinski lastninski delež pri lastninjenju družbene lastnine, preprečiti, da tuji kapital ne bo presegel 40 odstotkov vrednosti objektov in naprav, kapitalsko organizirati domače prebivalstvo v krajevno turistično delniško družbo in zelo paziti na to, da bi bil razvoj zmeren in da ne bi presegal naravnih možnosti.
• Radovljiška občina ima poleg izrazito turističnih območij ob Blejskem in Bohinjskem jezeru še privlačna območja, kot so Gorje z okolico, predel Begunj, Kamne Gorice in Krope ter celotno območje Lipniške doline. Kropa naj bi turistični ugled zasnovala na starem ko-vaštvu, Begunje so znane po številnih kulturno zgodovinskih objektih, drugod naj bi turistično zanimivost in privlačnost "gradili" na starih obrteh ali čem drugem. Na teh območjih naj bi urejali turistične kmetije in kampe, gradili družinske penzione, ohranjali stare krajevne navade in običaje, poskrbeli za to, da bi stare stavbe, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za turizem, ostale v lasti domačinov, in da bi se za turizem zavzeti domačini organizirali v krajevno delniško družbo...© C. Zaplotnik
S seje kranjske vlade
Trdoživost, ki vzbuja upanje
Kranj, 29. aprila - Ne vemo, ali so se tri točke dnevnega reda: o gospodarjenju v preteklem letu, o zaposlovanju in kadrovskem razvoju ter o poklicnem usmerjanju in štipendiranju načrtno znašle na jsti seji, vendar je razprava na seji Izvršnega sveta občine Kranj pokazala, da so vsebine naštetih točk trdno povezane in medsebojno soodvisne.
Informacija o gospodarskih ■jezultatih v občini Kranj v letu '991 kaže, da, zlasti če upošte-varno burna lanska dogajanja: v°jno (z vso škodo, ki je nasta-*a) in korake na pot ločevanja °d Jugoslavije (z vso izgubo ju-8° trgov) ter osamosvojitev, Moramo biti z rezultati kranj-s*ega gospodarstva zelo zado-^°'jni. Po mnenju kranjske vla-[|e je to gospodarstvo lani podalo presenetljivo trdnost, trdoživost in iznajdljivost, o če-Mer najbolje govori podatek, 9a se je obseg industrijske pro-izvodnje, glede na leto 1990 po-Vecal za dober odstotek (na Go-renjskem in v Sloveniji se je ^anjšal za več kot 12 odstotkov !). Podobno ugoden je re-**Jlat na področju zunanjetrgovinske menjave, povečano fi-?*no produktivnost pa seveda ahko pripišemo zmanjševanju žaPoslenosti,  ki je zagotovo
najtemnejša stran gospodarjenja v lanskem letu. Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za skoraj 10 odstotkov, zato je stopnja nezaposlenosti dosegla dobrih 12 odstotkov. Izrednega pomena so seveda finančni učinki gospodarjenja: prekinilo se je stanje, ko so odhodki presegali prihodke, za dobro tretjino se je zmanjšala izguba, žal pa se je bistveno zmanjšal delež za osebne dohodke, ki so se po svoji stvarni vrednosti občutno nazadoval (vendar je za dobre 3 odstotke višji kot v Sloveniji). Podatek, da je bruto dobiček le skromna 2 odstotka celotnih prihodkov, ni razveseljiv, posebej pa je bilo opozorjeno, da tudi letos nekatere spremembe in zakonite možnosti različnega prikazovanja ne omogočajo pravih primerjav.
Analizo zaposlovanja in kadrovskega razvoja v letu 1991
so na osnovi izčrpnega gradiva, pripravljenega za vseh pet občin Gorenjske, podali predstavniki Republiškega zavoda za zaposlovanje - enote Kranj. Iz analize je razvidno, da je zaposlenost gorenjskega prebivalstva po vsej Gorenjski nazadovala (na Gorenjskem za 9,3 odstotka, v Kranju za 8,4 odstotka) oziroma, da se je povečala brezposelnost. Stopnja brezposelnosti glede na zaposlene dosega v kranjski občini konec leta 1991 15,9 odstotka (Gorenjska 14,2 odstotka), glede na aktivno prebivalstvo pa 12,6 odstotka (Gorenjska 11,4 odstotka). Struktura nezaposlenih je v Kranju nekoliko ugodnejša, saj je delež iskalcev prve zaposlitve in mladih nekoliko nižji od drugih okolij. Na področju štipendiranja se nadaljuje velik upad kadrovskih štipendij (kar je za sedanje razmere na "trgu delovne sile" povsem normalno) in preusmerjanje na štipendiranje iz republiških sredstev namenjeno tistim, ki so v slabšem materialnem položaju. Ocene kažejo, da se
bodo trendi v tem, že tako nezavidljivem položaju, še nadaljevali: pričakuje se nadaljnje znižanje zaposlenosti za 5,6 odstotka (na Gorenjskem), kot posledica novih presežnih delavcev in manjšega nadomeščanja naravnega odliva.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da je položaj na področju zaposlovanja neposredna posledica začetega prestrukturiranja gospodarstva in da nekateri načrtovani ukrepi in začete spremembe utegnejo ta položaj še zaostriti. Za premoščanje razmer do ponovne oživitve gospodarstva - to pa je edina realna podlaga za razreševanje nezaposlenosti - je potrebno storiti vse možne ukrepe in napore na področju aktivne politike zaposlovanja in izkoristiti vse možnosti pridobivanja republiških sredstev za razreševanje problematike presežnih delavcev, odpiranje novih produktivnih delovnih mest ter ohranjanje obstoječih. Rezultati gospodarjenja v preteklem letu zato posebej ohrabrujejo. • §.
Svetovni gospodarski forum na Bledu
Svetovni gospodarski forum, ugledna neprofitna organizacija iz Ženeve, organizira 7. in 8. maja na Bledu Slovenski form. Program forumov posameznih držav - gre za organizacijo srečanj najvidnejših predstavnikov politike, gospodarstva in znanosti iz vsega sveta - naj pripomore h gospodarskemu povezovanju in podjetništvu v svetovnem okviru ter pomaga tem državam pri oblikovanju njihovih razvojnih strategij. Tudi Slovenski formu naj bi potekal v znamenju srečanj državnikov, predsednikov vlad, ministrov, vodilnih gospodarstvenikov, finančnih ekspertov in predstavnikov mednarodnih organizacij, pri čemer naj bi proučili slovenske politične in gospodarske usmeritve ter slovenske opcije v globalnem okviru. Slovenski gospodarski forum organizira Svetovni forum v sodelovanju s slovensko fondacijo PHAROS (neprofitno združenje posameznikov, podjetij in drugih organizacij, ki si prizadevajo za pospeševanje razvoja civilne družbe na temelju demokratičnih načel, spoštovanja človekovih pravic in tržnega gospodarstva), ki jo vodi dr. Janez Drnovšek.
SKB banka posodablja svoje poslovanje
Na prvi seji upravnega odbora SKB banke so sprejeli vrsto ukrepov, ki bodo temeljito posodobili poslovanje te banke. Pravne osebe bodo v prihodnje lahko dvigale kratkoročne kredite za šest mesecev za financiranje izvoza, kmetijstvo in stanovanjsko izgradnjo ter dolgoročne za kreditiranje projektov prestrukturiranja in gradnjo poslovnih prostorov. SKB bo izdajala tudi jamstva za projekte, med drugim tudi garancije za najemanje kreditov v tujini. Poleg tega bodo v prihodnje odobravali tudi kredite občanom in obrtnikom, obseg pa bo odvisen od kreditne sposobnosti občana. Mreža korespondenčnih odnosov v tujini zajema ta hip 18 razvitih držav in se nenehno širi, pri čemer ne zanemarjajo odnosov z republikami bivše Jugoslavije. Uvajajo pomembno novost: ček v hrvaških dinarjih, ki se bo lahko kupil v SKB banki in vnovčil na vseh hrvaških poštah. Izdajali bodo tudi čeke za uporabo v tujini, za odkup tujih terjatev, od Kompasa pa prevzemajo tudi izdajanje plačilnih kartic Eurocard.
Mednarodni sejem obrti in podjetništva
Od 5. do 8. maja bo na razstavišču v Kranju potekala specializirana prireditev - 17. sejem obrti in podjetništva, na kateri se bo predstavilo malo gospodarstvo, podjetja pa bodo na sejmu iskala tudi kooperante za svoje programe. Kot so nam sporočili z Gorenjskega sejma, je sejem obrti in podjetništva žal še vedno eden od pokazateljev neusklajenosti obrtnih zbornic v Sloveniji in neusklajenosti Gorenjske z drugimi regijami, predvsem z Ljubljano. Na sejmu se bodo tokrat predstavljali tudi proizvajalci gradbenih materialov, montažnih objektov, Stanovanjska zadruga Kranj pa bo ponudila različne možnosti za izgraditev lastnega doma. Velika bo tudi ponudba avtomobilov. Na dan otvoritve sejma, 5. maja ob 13. uri, bo na sejmu tudi okrogla miza o malem gospodarstvu, ki jo bo vodil minister za malo gospodarstvo Viktor Brezar.
Povečan obseg slovenske industrijske proizvodnje
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko seje obseg industrijske proizvodnje marca letos glede na februar povečal za 6,3 odstotka, kar je sicer za 1,2 odstotka manj, kot je znašalo povečanje obsega proizvodnje februarja glede na januar. Marca se je zmanjšala rast obsega proizvodnje sredstev za delo (22,8 odstotka), povečala pa pri obsegu proizvodnje reprodukcijskega materiala (11,2 odstotka) in blaga za porabo (9,7 odstotka). Glede na isti mesec lani je obseg industrijske proizvodnje manjši za 11,4 odstotka, pri čemer je največje zmanjšanje pri proizvodnji blaga za porabo (17,4 odstotka) in proizvodnji sredstev za delo (15,4 odstotka). • Priredil: Š. Z.
GAUIOISES BLONDES
KRANJ -   /V HOTELU CREINA,   TEL.: 064/213-650/
ČETRTEK
7. 5.
Nastop priljubljene pevke
64000 Kranj, Savska loka 21
Po sklepu upravnega odbora objavljamo licitacijo za prodajo naslednjih avtomobilov:
TOVORNI AVTOMOBIL TAM 75 T 3B
leto proizvodnje 1984 cena: 315.000,00 SLT OSEBNI AVTOMOBIL LNIS GOLF JX
leto proizvodnje 1986 cena: 284.000,00 SLT
OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 101 GTL 55
leto proizvodnje 1986 cena 74.000,00 SLT
OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 101 GTL 55
leto proizvodnje 1986
cena: 84.000,00 SLT
OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 128
leto proizvodnje 1985 cena: 84.000,00 SLT
Licitacija bo v Planiki Kranj 7. 5. 1992 ob II. uri. Ogled je možen uro pred licitacijo. Interesenti morajo položiti 10 % varščine. Kupljene avtomobile je treba plačati v treh dneh.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Test: Alfa Romeo 164 Tvvin spark
Oglatost namesto okroglin
Alfe 164 pravzaprav ni potrebno posebej predstavljati, saj je postala dobro znana po tem, da je bila všeč številnim slovenskim ministrom. In pri tem ni nič slabega, saj so se Italijani izkazali že z nekaterimi manjšimi modeli. Alfa 164 je kljub vsemu nekoliko drugačna.
Največja alfa je v vseh pogledih velik avto, z vsemi značilnostmi teh italijanskih vozil. To pomeni nekoliko oglato obliko z značilno sprednjo masko, visokimi bočnimi linijami in visokim zadkom. In če začnem pri zadku, je treba povedati, da konstruktorji pri tem delu karoserije (čeprav je res, da oblika ni več najbolj sveža) niso imeli ravno srečne roke, saj so pokrov prtljažnika prire-zali visoko nad odbijačem, čeprav tovornemu prostoru ni mogoče očitati slabosti. Prednji par sedežev je razkošen, kot se za takšno limuzino spodobi, z dovolj velikimi sedalnimi površinami in morda malce pre-mehkim naslonjalom. Tudi potniki na zadnji klopi se ne bodo pritoževali nad udobjem, niti takrat, ko bodo morali iz-
lo pritiskati na plin, daje v veliko pomoč dobro preračunano prestavno razmerje in da je za
ELEKTRO TRGOVINA Z ELEKTRONIKO
O   upori, diode, kondenzatorji, Integrirana vezja, tranzistorji, Z
>    telefonija, antenska tehnika, konektorjl, spojni elementi, Q
O  avetile, žemlce, ledlce, sponke, kabli, Inštalacijski material, ^
mL     ai. mag. ventili — kataloška prodaja željene opreme —• f\
Z MOŽNOST HABA VE PO SPECIFIKACIJI W
— brezplačna dobava na dom
Cesta JAKE PLATIŠE 13, Tel. 329-991/983/Fax 328-992
pretikanje v peto prestavo potrebno imeti nekoliko večjo zalogo motornih vrtljajev. Voznik se pri ostrejši vožnji lahko zanese na težak zadek, ki ne bo rad zdrsnil s smeri, dovolj učinkovite pa so za 1200 kilogramsko vozilo tudi zavore. Alfa 164 sodi med limuzine višjega
razreda in bo kljub nekaterim najavljenim posodobitvam še vedno ostala vozilo z vsemi italijanskimi značilnostmi: tako z udobjem kot eleganco, kot tudi s preveč nesolidno izdelavo.
šek
M. Gregorič, slike A. Gori-
CEKIN
Tehnični podatki: Limuzina s 1962 kubičnim motorjem, 105 kW/143 KM. Teža praznega vozila: 1200 kg, dolžina, širina, višina: 4555 x 1760 x 1400 mm. Povprečna poraba goriva: 8,3 I (tovarna), 10,8 l (test). Posoda za gorivo: 70 l.
stopiti skozi dovolj široko odprtino zadnjih vrat. Voznikov delovni prostor ni ravno najmodernejši, prej bi lahko rekel starinsko oglat, vendar eden od boljših delov avtomobila. Armaturna plošča je velika in bogato založena, saj so vozniku poleg merilnika hitrosti in vrtljajev, količine goriva in temperature motorja, na voljo tudi podatki o pritisku olja, testna plošča in drugi dodatki. Glavna stikala so razporejena na armaturni plošči, manj pomembna, tudi tista za električni pomik vratnih stekel pa na spodnjem delu sredinske konzole, kamor sodi tudi velik prostor za odlaganje drobnarij, ki pride še kako prav, saj pred so-voznikovim sedežem ni niti police niti zaprtega predalnika. Motorne zmogljivosti 1962 kubičnega agregata so zadovoljive glede pospeškov (vozili smo tudi po zasneženi cesti), precej manj pa končna hitrost, ki naj bi po tovarniških podatkih znašala 212 kilometrov na uro, na naših meritvah pa smo zmerili dobri deset kilometrov manj. Motor ima seveda vse značilnosti alfinih agregatov, kar pomeni nekoliko obotavljiv vžig pri nižjih temperaturah, (kljub dvema svečkama na valj) rahlo obotavljanje, dokler ni motor segret do delovne temperature, nekoliko nemiren tek pri nižjih vrtljajih in znatno povečan hrup pri višjih. Vsekakor pa ostane v spominu, da za športno vožnjo ni potrebno z vso si-
o.KRANJ
ALPETOUR REMONT KRANJ je v blagovnici Nama v Skofji Loki odprl poslovalnico za prodajo avtomobilov in rezervnih delov. V času od 30. 4. do 30. 5. v
poslovalnici Nama Škofja Loka nudi:
— 5 % popust na rezervne dele in dodatno opremo Renault,
— 5 % popust na strešna okna VVebasto,
— 5 % popust na zračne in oljne filtre.
Vabljeni v Alpetour Remontovo poslovalnico v Nama Škofja Loka, tel. 631-482.
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, p.o. Gosposvetska c. 9, Kranj OE ZOBNA POLIKLINIKA KRANJ Gosposvetska c. 8/a
objavlja po sklepu licitacijske komisije LICITACIJO
osnovno sredstvo: analitska tehtnica, leto izdelave - 1986, proizvajalec - Tehtnica Železniki, tip -2615
IZKLICNA CENA: 60.000,00 SLT.
Interesenti naj svoje ponudbe pošljejo v zaprtih kuvertah, s pripisom "ZA LICITACIJO" na naslov: Zobna poliklinika Kranj, Gosposvetska c. 8/a, v 8 dneh od objave. Licitacija (odprtje prispelih ponudb) bo potekala v pisarni Zobne poliklinike Kranj, v torek, 12. 5. 1992, ob 11. uri. Ogled licitiranega osnovnega sredstva je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure v prostorih pisarne Zobne poliklinike Kranj.
Licitirano osnovno sredstvo je treba plačati v 8 dneh po licitaciji.
Nakup osnovnega sredstva na licitaciji je izvedeno po sistemu "videno - kupljeno", kasnejših reklamacij zato ne bomo upoštevali.
LU Z
O
lil t -i < >
O
o >
3
</>
lil
o z I-
LU
HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO
pnevmatski
ZABIJALNI APARATI
spenjalni aparati
KMETJE
IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV
PRILOŽNOST TUDI ZA VAS!
Po ugodni ceni odkupujemo hlodovino smreke in bukve
22
Informacije:
KLI LOGATEC, p.o.
61370 Logatec, Tovarniška 36
Telefon: (061)741/711 int. 276
Telex: 31656, telefax: (061)741-279
LOGATEC
krivilne priprave
O >
c/)
LU Z
<
N
O Z
UJ
<
>
O OC
ZA
spenjanje tankih materialov, tapetniška in dekorativna dela, izdelavo lesenih okvirjev in ograj, izolacijsko oblaganje sten in stropov, izdelavo zabojev in palet, kartonske embalaže...
KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI
TEL: (064)66-221,66-617
HITRO KVALITETNO ZANES 2
o l
2 O N
rn
t
Z O
30 O
l
a t
o
I
o t
3 o
l
3 o
N
1
I  HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO   HITRO KVALITETNO ZANES
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
GORENJSKI GLAS in RADIO TRIGLAV JESENICE
NEKA! - VSE (ali nič)
V soboto, 2. maja, je šlo v studiu Radia Triglav na Jesenicah zares. Gorenjski H in Radio Triglav sta začela z razvedrilno oddajo - kvizom z naslovom NEKAJ -
- ALI NIČ.
Po prvi poskusni oddaji so tako poslušalci radia kot bralci Gorenjskega glasa ^ar vzeli resno v roke, ko so slišali, kako je Drago Ronner zvito zastavil nekatera basanja.
Začetna trema je minila, ko sta kviz začela odgovorna urednica Branka Smole ln Drago Ronner. V studiu so bili štirje poslušalci, prav toliko pa jih je na zastavljena "Prašanja odgovarjalo po telefonu.
Zanimivost kviza je predvsem v tem, da si vsakdo lahko prisluži precej lepih naQrad ali pa vse izgubi. Med udeleženci v studiu je bil najuspešnejši Simon Cebulj ? Pšenic, ki je pravilno odgovoril najprej na tri vprašanja in potem še na dodatnega ln si prislužil nagrado v vrednosti 6.000 tolarjev v trgovini pokrovitelja podjetja ZOIS "a lancovem.
Po telefonu pa je največ smole imela Janka Noč iz Most, ki je pravilno odgoda na tri vprašanja, odločila se je še za dodatnega, vendar ni bila uspešna in do-6l|a ni nič.
V uredništvu Radia Triglav so izžrebali tudi bralce, ki so pravilno odgovorili na Ustavljeno vprašanje v Gorenjskem glasu: kolikšna je globina Blejskega jezera. Pri-sMo je kar precej pravilnih odgovorov in sicer, da je globina 30 metrov. Zreb je najine bone Gorenjskega glasa v vrednosti 1.000 tolarjev namenil: Zlati Zaveljcini, ^sta talcev 14, Jesenice, Janiju Dežmanu, V Dobje 9, Ribno, in Ivanki Hvalici, Cankarjeva 13, Tržič.
'»pokrovitelji: Gostišče Pristava v Modni nisi na Bledu.
GENERALNI POKROVITEU:
KMETIJSKA TRGOVINA
Titova 68, Jesenice
2*14
20ISDOO RADOVLJICA
2<%t4
20ISOOO RAUOVLJICA
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
Lancovo 7/c
TELING Ljubljanska c. 24/a, Kranj
Po sklepu Upravnega odbora podjetja razpisujemo
Javno dražbo
2a odprodajo naslednjega stanovanja:
- ENOSOBNO STANOVANJE št. 15 v Kranju, Vrečkova 2, drugo nadstropje, s površino 45,80 nv; izklicna cena: 40.292,00 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila. Stanovanje je bilo zgrajeno v letu 1975.
Javna dražba bo v torek, 12. 5. 1992, ob 16. uri, v sejni sobi Podjetja TELING na Ljubljanski c. 24/a v Kranju. Ogled stanovanja bo mogoč v ponedeljek, 11. 5. 1992, med 12. in 15. uro.
Udeleženci javne dražbe morajo pred začetkom plačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene na ŽR podjetja TELING št. 51500-601-16455 ali položiti na blagajni podjetja. Udeležencem, ki ne bodo kupili stanovanja, bomo kavcijo vrnili v treh dneh po opravljeni dražbi, kupcu pa jo bomo vračunali v kupnino.
prednost pri nakupu bo imel udeleženec, ki bo ponudil naj-višjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. Pogodbo o prodaji z najugodnejšim ponudnikom bomo sklenili v 30 dneh po izvedeni dražbi. 2a dražbo in prodajo stanovanja se bodo smiselno uporabljala določila Zakona o prometu z nepremičninami in Pravnika o pogojih in postopku za prodajo stanovanjskih hiš, .stanovanj in stavb in delov stavb.
1ADI0 TRIGLAV JESENKE In GORENJSKI GLAS
ugani številko
l,.  Na valovih Radia Triglagv Jesenice bo tudi v mesecu maju na sporedu priljudna radijska tombola "UGANI ŠTEVILKO". Tudi tokrat bo v njej možno sodelovati *uPoni iz Gorenjskega glasa - oddaja bo na sporedu v soboto, 16. maja.
. Od 45 številk jeseniške radijske tombole je tretjina "polnih", saj številke y^jVaJo privlačne nagrade. Na kuponu obkrožite Vašo srečno številko in če bo as kupon v oddaji izžreban, "polna" številka pa še ne bo izkoriščena, Vam bo wnPadla lepa nagrada.
l   će pa kupona ne boste poslali na Radio Triglav Jesenice, radijsko tom-"Ugani številko" pa radi poslušate in v njej sodelujete preko telefona, Vam Rujemo: kupon iz Gorenjskega glasa imejte med oddajo pri sebi, Proti prekrižajte vse že uganjene Številke in vrtite telefon. V vseh /•sedanjih radijskih tombolah se je izkazalo, da treba opravi svoje: več poslu-i'cev med oddajo naskakuje isto, že izkoriščeno številko, zato gre telefonski c v prazno, nagrada pa drugam. Veliko sreče, če sodelujete s kuponi ali pa s telefoni.
2	3	4	5	6	7	8	9
11	12	13	14	15	16	17	18
20	21	22	23	24	25	26	27
29	30	31	32	33	34	35	36
38	39	40	41	42	43	44	45
hsl Izrezan kuponček z eno obkroženo številko po Vašem izboru ja|epite na dopisnico ter pošljite na RADIO TRIGLAV JESENICE. 64270 c*enice; v oddaji bodo upoštevani kuponi, ki bodo dospeli do 16. ala Na dopisnico napišite svoj naslovi
Razstavljala na letošnjem avtomobilskem salonu, ki so ga pretekli teden zaprli v Ljubljani, so ocenili, da bodo letos v Sloveniji prodali 58.000 avtomobilov, pri čemer naj bi največji delež "odrezal" s skupno 14.000 vozili Revoz iz Novega mesta. Veliko prodajo si obetajo tudi v TAS (13.000 vozil), Zastava z 8.000 in Cimos z več kot 5.000 vozili. Med zastopniki tujih avtomobilov računajo na prodajo večjo od 1.000 vozil tudi zastopniki Audija, Hvndaja, Nissana, Opla in Peugeota.
Slovenska izdelovalca avtomobilov Revoz in Cimos ter zastopniki tujih vozil še vedno računajo na tržišče na ozemlju nekdanje Jugoslavije, kamor naj bi prodali več kot 86.000 vozil, čeprav občutno zmanjšanje števila registracij novih avtomobilov kaže, na močan padec kupne moči.
Direktor marketinga kragujevške Zastave Božo Zivanovič je povedal, da so se že dogovorili za izvoz 12.000 avtomobilov (!) v Slovenijo, da pa bi bili sposobni ta izvoz tudi podvojiti. Na iska-nost vozil Zastave na slovenskem trgu predvsem vpliva razmerje dinar - tolar, slabe prometne povezave in počasno urejanje meddržavnih razmerij. Sprijaznili so se z dejstvom, daje Slovenija tuji trg.
Več deviz v tujih bankah
Svet Banke Slovenije je v uradnem listu objavil sklep o najmanjšem znesku deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke na računih v tujini. Skupno povečanje znaša od 194,6 milijona ECU na 223,5 milijona, od tega je samo za Ljubljansko banko predpisanih 132,4 milijona ECU. Ta, letos že tretja sprememba najmanjših zneskov deviz v tujini velja od 4. maja.
Podpisana pogodba o skupnem gospodarskem prostoru
V soboto, 2. maja, so v portugalskem Portu zunanji ministri držav Evropske skupnosti in EFTE podpisali pogodbo o skupnem evropskem gospodarskem prostoru, ki bo začela veljati z začetkom leta 1993 in s katero se bo skupni evropski trg razširil s sedmimi državami članicami organizacije EFTA. Od Nordcapa do Sicilije bo 380 miljonov ljudi v 19 državah imelo korist od svobodnega pretoka blaga, storitev in kapitala ter pravico do svobodne naselitve v tem največjem gospodarskem prostoru na svetu.
Predstavniki Evropske skupnosti, Avstrije in Švice pa so hkrati podpisali tudi pogodbo o prometu tovornih vozil prek Alp, s katerim želijo omejiti kvarne vplive tega prometa na okolje. V Avstriji nameravajo v prihodnjih letih za 60 odstotkov zmanjšati tranzitni promet, v Švici pa bodo, če bodo prebivalci te dežele to na referendumu potrdili, dogradili železniške linije in s tem odpravili (oz. racionalizirali) tovorni promet.
OD inflaciji ne sledijo
Slovenski zavod za statistiko je objavil podatke o izlačanih neto osebnih dohodkih za februar. Povprečni neto osebni dohodek je znašal 20.208 tolarjev in je bil za 11 odstotkov višji kot januarja ter za 70,8 ostotka višji kot lanskega februarja. Največje povečanje OD je bilo doseženo v turističnem posredovanju (50,6), na področju prometa storitev (47,3) in v elektrogospodarstvu (39,3), zmanjšali pa so se v ladjedelništvu. Pokojnine so se februarja povečale povprečno za 12,2 odstotka.
MEHANIKA LANGUS
LJUBNO 29. TEL. 70-009
SERVISIRANJE! IN I POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE Rezervni deli
delovni čas od 8. do 16. ure
PINESTA p.o. KRANJ Stritarjeva 8 KRANJ
objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev prosta sezonska dela po pogodbi v Gorenjskem letovišču - Pineta:
1. KUHINJSKE POMOČNICE
- pomaga pri pripravi, kuhanju, delitvi hrane in pomivanju posode
2. VODJE SKLADIŠČA
- vodi skladišče živil in inventarja, skrbi za nabavo živil
3. TOČAJ
- prodaja pijačo in vodi obračun opravljenega prometa
4. SERVIRKE
- servira hrano gostom in pomaga pri pripravi hrane v kuhinji
4. SNAŽILKE
- pospravlja in čisti skupne prostore ter pomaga pri drugih pomožnih delih
Delavci, ki bodo sprejeti na razpisana dela pod zap. št. 1, 2, 3, 4, bodo morali pred nastopom dela opraviti zdravniški pregled živilske stroke.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas in to od 27.
5. - 20. 9. 1992.
Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi PINESTI p.o. KRANJ, Stritarjeva 8. Informacije dobite po telefonu 212-052.
Koliko je vreden tolar
Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 4. maja naprej:
		nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	100 ATS	725.4285	727.6113	729.7941
Nemčija	100 DEM	5105.0558	5120.4171	5135.7784
Italija	100 LIT	6.7973	6.8178	6.8383
Švica	100 CHF	5584.4206	5601.2240	5618.0280
ZDA	1 USD	84.1415	84.3947	84.6479
Jugoslavija	100 YUD		15.0000	
R. Hrvaška	100 HRD		50.0000	
Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij veljajo od 4. maja naprej: -
		nakupni	prodajni
Avstrija	100 ATS	728.9730	737.4990
Nemčija	100 DEM	5130.0000	5190.0000
Italija	100 LIT	6.8306	6.9105
Švica	100 CHF	5611.7070	5677.3410
ZDA	1 USD	84.5527	85.5416
V menjalnicah so bil tečaji naslednji:		v ponedeljek, 4. maja.	ob 12. uri
marke šilingi prodajni    nakupni    prodajni nakupni
Gorenjska banka Kranj	56,90	53,50	7,85	7,50
Abanka Kranj	57,49	53,80	8,04	7,70
SKB Kranj	57,50	54,00	8,17	7,67
Hida Ij. tržnica Ljubljana	57,50	55,50	8,15	7,60
Aval Bled	57,40	54,30	8,15	7,70
Slov. hran. in pos. Kranj	57,50	55,50	8,20	7,90
Partner Kranj	57,50	54,00	8,17	7,67
KZ Sloga Kranj	57,50	55,00	8,20	7,65
Ljubljanska borza: Najbolj pomembna dogodka zadnjega predprazničnega sestanka na Ljubljanski borzi (v četrtek) sta bila odkup blagajniških zapisov Banke Slovenije v skupni vrednosti 3,5 milijona nemških mark ter dvig tečaja marke pri tem na 56,40 tolarja, kar je za 5,3 odstotka več kot na zadnjem sestanku. Tečaji državnih obveznic (RSL 1 in RSL 2) so se gibali v dosedanjih okvirih, saj je bila sprememba manjša od odstotka (promet je dosegel vrednost 703 tisoč mark), največji skok pa so dosegle obveznice SKB banke, ki so se podražile za 3,9 odstotka. Podražitev marke strokovnjaki ocenjujejo kot naključje, ki ne bo imelo večjega vpliva na dogajanja na trgu kapitala, menijo tudi, da ta skok ne bo vplival na uradni in menjalniški tečaj. Lahko pa se zgodi, da bo imel nekaj vpliva na medpodjetniški devizni trg. Potem ko je inflacija občutno padla v aprilu, strokovnjaki napovedujejo tudi bolj stabilne čase. Po njihovem mnenju se bo najbolj splačalo vlaganje v vrednostne papirje in tolarje.
GLAS
★ ★ * ★ ★
G&P
—■
BLED   p.o., Cankarjeva 6
Objavljamo prosto delovno mesto: MESARJA v hotelu Park
Pogoji:
- IV. stopnja izobrazbe - živilska ali gostinska smer - kuhar
- vsaj 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 2 mesecev.
Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov G&P Hoteli Bled, Cankarjeva 6, Bled, splošno kadrovska služba (tel. 77-348).
Dve oddaji Radia Krani "DOBRO JUTRO OB KAVI" sta že bili in v njih sta se predstavila Andrej Sifrer ter Vitomir Gros, za katera ste poslali največ kuponov oz. Radiu Kranj posredovali največ predlogov. Po številu prispelih kuponov so med kandidati za "Dobro jutro ob kavi" v ospredju tri Gorenj-ke: Helena Blagne, Barbara Mulej in Bernarda Oman (končno nobenega politika na top listi popularnih!). Tudi Francija Petka si veliko bralcev Gorenjskega glasa in poslušalcev Radia Kranj želi poslušati v klepetu na 97,3 MhZ - glasujte na kuponih, sodelujte pri izboru gosta v oddaji, predvsem pa predlagajte še koga, ki sodi med popularne Gorenjke oz. Gorenjce! ODDAJI PRISLUHNITE VSAKO DRUGO SOBOTO MED 9.20 IN 9.50 NA RADIU KRANJ.
Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam:
Pošilja:
Kupon pošljite na RADIO KRANJ, 64000 KRANJ.
RADiCM
[sTERE<fi
GLAS
DROGA
PORTOROŽ
1399717
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Je deseto poglavje zadružnega zakona ustavno?
Novica, da bodo v Ljubljanski ndckarni, ki odkupi skoraj polovico vsega mleka v Sloveniji, v kratkem zmanjšali odkup za 35 odstotkov ali pa bodo znižali odkupno ceno mleka, močno odmeva tudi med gorenjskimi kmeti in posestvi, ki oddajajo mleko v štiri različne mlekarne - v Kranj, Skojjo Loko, Bohinj in nekaj tudi v Ljubljano, če so Ljubljanske mlekarne kot največja slovenska mlekarna le "petelin, ki prvi zapoje", potem bojazen, da se kaj takega lahko zgodi tudi v drugih mlekarnah po Sloveniji, ni odveč. Dejstvo je, da ima Slovenija po nekaterih podatkih približno tretjino mleka preveč in da ga zdaj. v spremenjenih razmerah in z mejo na Kolpi, nima kam prodati, predvsem pa ne na Hrvaško, kjer rejci dobijo za liter mleka osemnajst hrvaških dinarjev ali vsega devet slovenskih tolarjev. Čeprav je Hrvaška umaknila izvozne kontingente, pa za slovensko mleko na Hrvaškem ni "perspektive", ker je - preprosto povedano - predrago. In ko v Ljubljanskih mlekarnah (podobno pa tudi v nekaterih drugih mlekarnah na Slovenskem) razmišljajo, kako bi se znebili odvečnega mleka ter zalog, se jim kažejo samo tri možnosti: prva je ta, da močno omejijo odkup in da odkupujejo samo higiensko neoporečno mleko, druga možnost je, da znižajo odkupno ceno mleka in dosežejo cene, s katerimi bodo konkurenčni tudi na Hrvaškem, tretja možnost pa je ta. da posreduje država in da s subvencijami ublaži težave živinorejcev in mlekarjev.
Ker so liberalni demokrati najbolj nasprotovali sprejetju zakona o zadrugah, predvsem poglavju, ki govori o vračanju zadružnega premoženja ter o lastninjenju živilsko-predelovalne industrije (mlekarn, klavnic, vinskih kleti itd.), se zdaj, ko so liberalni demokrati skupaj s še nekaterimi strankami na oblasti, vse pogosteje zastavlja vprašanje, kakšna bo usoda zakona. Podjetje Jata je. na primer, ob koncu aprila že začelo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije postopek za presojo, ali je deseto poglavje zakona skladno z ustavo in z mednarodnim sporazumom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Pri predlogu ugotavljanja ustavnosti zakona izhaja iz domneve, daje zakon krivičen do delavcev v predelovalnih podjetjih, saj jim jemlje vse pravice minulega dela. opredmetene v družbenem kapitalu. Ker delavci v predelovalni industriji ne bodo imeli dovolj denarja za odkup 55 odstotkov delnic posameznih podjetij, katerih vrednost dosega 40 do 70 tisoč nemških mark na zaposlenega, bodo po mnenju dr. Gojka Staniča iz vodstva Stranke neodvisnih lahko postali le navadni mezdni delavci. Podjetju Jata, ki je dalo pobudo :a ugotavljanje ustavnosti spornega desetega poglavja zakona, se bodo predvidoma pridružila tudi druga slovenska podjetja: novi vla-tii pa bodo tudi predlagali, da zakon o zadrugah tako popravi, da ne ho nihče oškodovan.
Tudi dr. Jože Mencinger, nekdanji podpredsednik slovenske vlade, ima o zadružnem zakonu sledio mnenje. Za Delo je med drugim izjavil: "Če bo vlada poskušala popraviti zakon o zadrugah oz. njegovo 10. poglavje, ni nič narobe. Menim, da je zgrešen. Tudi sama kmečka stranka bo ugotovila, da sije z izsiljenim 45-odstotnim deležem nakopala predvsem težave. Kmetijstvo je v sedanjem stanju zaradi 40-letne napačne zemljiške politike. Da bi to popravili, bo trajalo generacijo, sedanji pristop popravljanja pa je povsem napa-
Ker so tudi nekatera gozdna gospodarstva že dala ustavnemu sodišču pobudo za oceno ustavnosti zakona o denacionalizaciji, predvsem tistih členov, ki opredeljujejo vračanje premoženja Cerkvi, je očitno, da se ho Drnovškova vlada že kmalu po izvolitvi znašla v dilemi, ali popravljati stare zakone ali ne.
Tresla se je gora, rodila se je miš! Tako nekako hi lahko označili nedavni sestanek Slovenske ljudske stranke, na katerem so obravnavali ultimativno zahtevo predsednika Ivana Omana za zdru-iile\ s Slovenskimi krščanskimi demokrati in njegovo grožnjo, da bo odstopil, če stranka združitve ne ho podprla, /.godilo se ni ne prvo in ne drugo. Čeprav Slovenska ljudska stranka dolgoročno ne izključuje možnosti o tesnejšem sodelovanju oz. povezovanju s sorodnimi desnosredinskimi strankami, pa tudi po sestanku 24. aprila ostaja samostojna. Ivan Oman pa njen predsednik. Novo je le to, da ima zdaj tudi Gorenjska svojega predstavnika v izvršilnem odboru stranke. Član najožjega vodstva stranke je postal republiški poslanec in kmet Ivan Stular iz Strahinja.
V Slovenski ljudski stranki so pred nedavnim že ustanovili in registrirali kmečko zvezo kot stanovsko organizacijo in eno od številnih zvez v stranki, o podobni organizaciji pa razmišljajo tudi Slovenski krščanski demokrati, ki ne skrivajo, da se tudi precej njihovih članov ukvarja s pridelovanjem hrane. Skratka - vse bolj je očitno, tla Slovenska ljudska stranka izgublja vlogo edinega glasnika slovenskih kmetov, in vse več je znamenj, da se sile zaradi "boja za vo-lilce" drobijo tudi na tem področju.# C. Zaplotnik
Predavanje v Davči
Kmetijska svetovalna služba prireja v petek, 8. maja, ob 9. uri v gostilni Jemec v Da,vči predavanje o ekonomiki pašno - košne rabe trav inja. Predaval bo mag. Miran Naglic.
Zadružna priznanja
Ljubljana - Na 19. občnem zboru Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani so podelili tudi priznanja zadružne zveze za lani. Med dobitniki je tudi pet Gorenjcev: Janez Eržen (Sloga Kranj), Franc Jera-la (Naklo), Stane Moliorič (Sora Žiri), Edo Podpečan (Radovljica) in Jernej Vodnik (Škofja Loka).
MEŠETAR
Ko smo včeraj, v ponedeljek, klicali v škofjeloške Mesoizdelke, so nam povedali, da pri odkupnih cenah živine za zdaj še ni nič novega in da živino plačujejo po cenah, kakršne veljajo v vseh gorenjskih družbenih klavnicah že od 6. aprila dalje. Pa poglejmo, kakšne so te cene!
vrsta goveda — kakov, razred	cena (v živa teža	SLT/kg) meso
MPG (mlado pitano govedo):		
extra	119,84	214,00
L	110,25	196,87
II.	101,43	181,12
zunaj kakov, razreda	80,00	142,85
Ostalo (starejše) govedo:		
I.	80,00	153,84
II.	72,00	138,46
III.	64,00	123,08
zunaj kakov, razreda	50,00	96,15
Teleta	180,00	
Republiški odbor za mleko, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je na seji 30. aprila sklenil, da bo majska odkupna cena mleka enaka aprilski. Kmetje in posestva Ibodd za mleko, ki ga bodo oddali maja. prejeli v sredini junija (ali pa še nekoliko kasneje) povprečno 21.40 tolarja za liter. Zapisali smo povprečno, saj bodo nekateri, odvisno od deleža tolšče in beljakovin ter od higienske kakovosti, prejeli več kot 21.40 tolarja, drugi pa manj. Država bo k povprečni odkupni ceni prispevala toliko kot prejšnji mesec — le 0,10 tolarja.
Blejsko gozdno gospodarstvo bo moralo nekdanjim lastnikom vrniti 92 odstotkov sedanjih družbenih gozdov
Doslej edini podpisali pogodbo z ljubljansko nadškofijo
Gozdno gospodarstvo Bled je doslej edino v Sloveniji podpisalo pogodbo z ljubljansko nadškofijo o delu v nekdanjih cerkvenih gozdovih. 40 odstotkov prodajne cene dobi Cerkev, 60 odstotkov pa gozdno gospodarstvo.
Blejsko gozdno gospodarstvo je trenutno v položaju, ki ni samo nenavaden, ampak tudi precej drag. Ker še vedno velja stari zakon o gozdovih, so organizirani v tozde in toke; formalno so še vedno "lastniki" družbenih gozdov, delajo pa že tako, kot da je lastnik teh gozdov Cerkev.
Bled, 30. aprila - Po zakonu o denacionalizaciji je do vračila nacionaliziranega, zaplenjenega ali kako drugače odvzetega premoženja upravičena tudi slovenska Cerkev, ki bo med drugim dobila nazaj tudi 36 tisoč hektarjev gozdov, od tega približno 16 tisoč hektarjev na Jelovici, okrog Bohinjskega jezera (od Krme do Triglavskih jezer), na Pokljuki, v Radovni in na Mežaklji. Gozdnemu gospodarstvu Bled, ki je doslej gospodarilo s temi gozdovi, bo po denacionalizaciji ostalo od 16 tisoč gospodarskih družbenih gozdov vsega osem odstotkov gozdov na območju Martinčka nad Kropo, v Savskih jamah nad Jesenicami ter še nekaj manjših parcel, raztresenih po vsem gozdno gospodarskem območju. Nekdanjim lastnikom, predvsem Cerkvi, sicer pa tudi nekaterim kmetom in drugim gozdnim posestnikom, bo moralo vrniti kar 92 odstotkov sedanjih družbenih gozdov.
Ker je blejsko gozdno gospodarstvo edino v Sloveniji, ki bo z denacionalizacijo izgubilo tako velik delež gozdov, so tudi problemi bistveno drugačni kot v tistih gozdnih gospodarstvih, ki bodo morala nekdanjim lastnikom vrniti od 15 do 20 odstotkov gozdov. Med gozdnimi gospodarstvi, ki imajo velik delež cerkvenih gozdov, so poleg blejskega še nekatera druga. Gozdno gospodarstvo Nazarje bo moralo Cerkvi vrniti 8.950 hektarjev gozdov oz. več kot polovico vseh družbenih gozdov, brežiško gozdno gospodarstvo 2.700 hektarjev ali šestino vseh družbenih, Gozdno gospodarstvo Novo mesto le 1.200 hektarjev od skupno 28.000 hektarjev družbenih gozdov...
Gozdno gospodarstvo Bled je doslej edino še pred končanim denacionalizacijskim postopkom in pred formalno zamenjavo lastnikov sklenilo z ljubljansko nadškofijo pogodbo o delu v nekdanjih cerkvenih gozdovih. Pogodbo je podpisalo 2. marca, veljati je začela 1. aprila in bo veljala do konca leta. Po pogodbi dobi Cerkev 40 odstotkov od prodajne cene lesa, gozdno gospodarstvo pa 60 odstotkov. Cerkev je prevzela vse obveznosti posesti do države, davek na katastrski dohodek in ostale dajatve, gozdno gospodarstvo pa se je zavezalo, da bo skrbelo za gozdove po veljavnem gozdnogospodarskem načrtu, da bo opravilo vsa obnovitvena, varstvena in negovalna dela, zgradilo potrebne traktorske vlake in gozdne ceste in posekalo (tako kot predvideva gozdnogospodarski načrt) okrog 50 tisoč kubikov lesa.
Blejsko gozdno gospodarstvo je prve stike z ljubljansko nadškofijo vzpostavilo že 1990. leta, ko je začel veljati odlok o začasni prepovedi sečnje v delu družbenih gozdov. Nadškof je že tedaj obljubil, da se bo Cerkev tudi pri vseh nadaljnjih spremembah gospodarjenja z
gozdovi prizadevala, da bi čim-manj ljudi ostalo brez dela. Lani decembra je zakon o denacionalizaciji začel veljati, slovenska vlada pa je kmalu zatem sprejela odlok, ki je tudi v gozdovih, za katere velja obveznost vrnitve prejšnjnim lastnikom, omogočal normalno sečnjo lesa po gozdnogospodarskem načrtu oz. desetino za desetletje predvidenega poseka na leto. Čeprav v Gozdnem gospodarstvu Bled tedaj še niso vedeli, da bo vlada odlok popravila, je direktor Dušan Novak naslovil na ljubljansko nadškofijo pismo, v katerem je predlagal, da bi se kljub odloku, ki dovoljujejo normalno delo in sečnjo v nekdanjih cerkvenih gozdovih, sestali in se dogovorili za nadaljnje delo. Do sestanka je prišlo, na njem pa sta obe strani pojasnili svoja stališča in predloge. Blejski gozdarji so med drugim povedali, da ne prenesejo očitkov, ki jih je že bilo mogoče slišati, češ da kradejo v nekdanjih cerkvenih gozdov, in tudi poudarili, da so v kopni zimi, ko bi lahko izkoristili zakonske možnosti in posekali najboljše smreke, opravljali le t.i. sanitarne sečnje. "Zavedali smo se, da bi bil učinek kratkoročen, dolgoročno pa bi izgubili delo," je povedal direktor Dušan Novak in poudaril, da v gozdnem gospodarstvu upajo, da bodo obdržali delo v cerkvenih gozdovih tudi potlej, ko bo Cerkev tudi formalno postala njihov lastnik.
"Čeprav je slišati tudi očitke, da bo Cerkev slab gospo-
Zakon o gostinski dejavnosti (na kmetijah)
Brez zaposlovanja, le z družinskimi člani
Zakon o gostinski dejavnosti, ki naj bi ga republiška skupščina obravnavala na enem od prihodnjih zasedanj, v tretjem poglavju opredeljuje tudi opravljanje gostinske dejavnosti na kmetijah.
Zakon predvideva, da lahko tudi kmet na svoji kmetiji kot dopolnilno dejavnost nudi gostom nastanitev ter jim pripravlja in streže hrano in pijačo, če kmetija izpolnjuje minimalne tehnične in sanitarno-higienske pogoje. V primeru, ko nudi gostom največ deset ležišč ter le doma pridelano in predelano hrano, lahko to dejavnost opravlja le na podlagi priglasitve, sicer pa mora pri pristojnem državnem organu pridobiti ustrezno dovoljenje. Kmet, ki nudi gostom kupljene izdelke, lahko opravlja gostinsko dejavnost le pod pogoji, ki veljajo za redno opravljanje tovrstne dejavnosti (le zahteva po strokovni izobrazbi je izpuščena). Zakon daje pristojnemu državnemu organu za gostinstvo tudi možnost, da kmetu dovoli razširili ponudbo in prodajati tudi kupljene izdelke, če ugotovi, da je gostinska ponudba v kraju oz. na širšem območju slabo razvita. Pomembno je tudi določilo, da kmet lahko opravlja gostinsko dejavnost le v obsegu, ki ob njegovem osebnem delu in delu družinskih članov ne zahteva redne zaposlitve drugih delavcev. Za tiste, ki ne bi spoštovali zakoni, je zagrožena kazen od 10.000 do 50.000 tolarjev.* C. Z.
dar, pa verjamem obljubi ljubljanske nadškofije, da bo z vrnjenimi gozdovi dobro gospodarila in da bo v njih narejeno vse, kar je potrebno storiti po gozdnogospodarskih načrtih. Bolj me zaskrbljujejo govorice, ki jih je tudi slišati, češ da nameravajo nekateri veleposestniki gozdove le čimbolj izkoristiti, denar pa celo nesti v tujino," pravi Dušan Novak.
V nekaterih gozdnih gospodarstvih "rešujejo" denaciona-lizacijske probleme tako, da poskušajo čimbolj zavirati postopke in v tem času izkoristiti vse zakonske možnosti (za posek); v blejskem pa so se odločili, da bodo v teh postopkih čimbolj korektni in da denacionalizacijskim upravičencem in občinski komisiji ne bodo delali nobenih težav. Ocenjujejo, da je tudi korektnost v dosedanjih postopkih precej prispevala k temu, da so v že vrnjenih
Na območju blejskega gozdnega gospodarstva so neurejena sečišča večji problem kot goloseki. Lani je bilo v zasebnih gozdovih 1500 se-čišč, med katerimi je bilo ti' soč neurejenih, brez gozdne-ga reda. Taka sečišča so pO besedah direktorja Dušana Novaka "inkubatorji" za lu-badarja in za druge gozdne škodljivce.
Dušan Novak, direktor Gozdnega gospodarstva Bled: Ker je slovenski trg zasičen z lesom iz nekontroliranih sečenj, veliko lesa iz redne sečnje v gozdnih gospodarstvih ostaja. Blejski LIP se za razliko od številnih lesno predelovalnih podjetij ni odločil za nakup lesa iz tovrstnih sečenj. ampak les še vedno kupuje v našem gozdnem gospodarstvu. Za to jim gre vsa pohvala. V LIP-u so namreč ugotovili, da les zato ni dražji; zagotovili pa so si zadostne količine."
gozdovih dobili delo - posek okrog tisoč kubičnih metrov lesa na panju. Samo lani so v zasebnih gozdovih na panju odkupili osem tisoč kubičnih metrov lesa, za letos pa načrtujejo, da ga bodo ob ugodnih tržnih razmerah še dva tisoč "kubikov" več.
Čeprav se je blejsko gozdn° gospodarstvo znašlo ob mora' toriju in denacionalizaciji v velikih težavah, jih je doslej s pa' metno politiko dobro reševalo Veliko pove že podatek, da do-slej še niti enega delavca nisj> odpustili kot ekonomski a'! tehnološki presežek in da °v
moratorija dalje (za razliko od nekaterih drugih gozdnih g0' spodarstev) še nihče ni bil doma "na čakanju na delo", direktor pa je med drugim odklonil tudi ustanovitev "vzporednega podjetja", prek katerega bi se "znebili" odvečne delovne sile. Pred osmimi leti so zaposlovali 470 delavcev, letos jih samo še 260. Število delavcev so zmanjšali po naravni poti (tistih, ki so odšli v pokoj, n1' so nadomeščali z novimi), v zadnjem času pa predvsem rta sporazumen, socialen način - 2 dokupom let delovne dobe, z višjimi odpravninami ali kako drugače. Velik problem je 3' delovnih invalidov. Čeprav predstavljajo za podjetje pre' cejšnje "breme", si po mnenju direktorja ne zaslužijo, da bi
jih obravnavali kot ekonomsk' ali tehnološki presežek, ampak bi morala zanje predvsem p0' skrbeti država. Če bo gozdn° gospodarstvo tudi v prihodnje zadržalo delo v cerkvenih gol' dovih in si pridobilo še nekaj dela v zasebnih, bo ob zaposl'; tvi določenega števila v javfl1 gozdarski službi in v gozdne^1 gradbeništvu dovolj dela za okrog 250 delavcev. • C. lv plotnik
Gibanje za odgovoren odnos do malih živali
Otroci in domače živali
Ljubezen do živali se pri otrocih razvije že zelo zgodaj. Žival pome"' otroku zaupno osebo, ki mnogokrat pokaže več potrpljenja in razumi vanja kot marsikatera odrasla oseba. Pri edincih lahko žival nadome*" brata ali sestro.
Živali in otroci se medsebojno vzgajajo. Otrok, ki odrašča sku' paj s psom, mačko ali s kakšno drugo živaljo, zgodaj spozna, da s svojim tovarišem ne sme ravnati krivično in grobo, ter ga, ko se ga nav'e' liča, postaviti v kot kot plišasto igračko.
Otrok se v sožitju z živaljo uči tudi socialnega vedenja: spreje' manja odgovornosti, navajanja na dolžnosti in odrekanja v prid gim živim bitjem. Otrok dojema, da ljubezen in prijateljstvo zahteva' ta predvsem razumevanje do drugega, za kar sta nujno potrebna p°lf' pijenje in strpnost.
Znanstvene raziskave, med drugim tudi raziskave prof. manna z Inštituta za psihologijo Univerze na Dunaju so pokazale. otroci, ki odraščajo skupaj z domačo živaljo, hitreje in bolje kot dtjf gi razvijajo nekatere sposobnosti, kot npr. občutek odgovornosti. Prl' pravljenost pomagati drugim ter obzirnost do drugih.
Med pozitivne učinke sožitja z živaljo sodijo tudi večja 8pc*PJ£ nost navezovanja stikov, lažje vključevanje v družbo ter lažje prem^' govanje problemov v šoli. Vzgojna vrednost domačih živali se W omejuje le na "socialno učenje", otrokom, predvsem v velemest''1' daje sožitje z živaljo stik z živo naravo in spoznavanje bioloških zakonitosti.
Otroci spoznavajo na domačih živalih različnost oblik, barv jj" gibanja, kar jim pomeni navdih pri ustvarjalnih dejavnostih, kot *° risanje, slikanje, modeliranje. Prof. dr. Konrad Lorenz, dobitnik Nobelove nagrade in oče modernega raziskovanja vedenja, je rekel Mjgj le: "Domače živali so v naši "pomestnjeni" družbi hajpomembrfof most, ki povezuje človeka z naravo. Če se rini posreči prepričati staf^ otroka, ki si želi psa, mačko ali kakšno drugo žival, vem, da sem s'"' ril dobro delo."
Informacijski center Novice o domačih ljubljenčkih sklicuje donjj* v torek, novinarsko konferenco, ua kateri bo univerzitetni docč»1 dr. Walter Podusclika z inštituta za zoologijo dunajske uuiver'1' predstavil gibanje za odgovoren odnos do malih živali, dipl. psi/1 Saša Micki prvo podrobno raziskavo populacije domačih živeto 1 Sloveniji, dr. vet. Pavo Zaninovič pa ustanovitev in delo društvu Vl" terinarjev za male živali.
JTAI5 cm
KRANJ Koroška 16 tel.:212-249
Odprto: od 9. do 19. ure
sobota od 8. do 13. ure
ureja: vilma stanovnik
PRIJETNO BRANJE
Z BIO PREPARATI & LASE
NAZAJ K NARAVI
GLASOVA
f ri zersk i s a Ion
Meta Ipavec Podlubnik277 64220 Škofja Loka tel : 622-321
2 zanimivimi kvalifikacijskimi obračuni se je začel letošnji slovenian open v domžalah
Prvo ime je šved magnus larsson
slovenski igralci, ki so nastopili v kvalifikacijah, so vsi izgubili, na glavnem turnirju pa imajo možnosti Iztok Božič, Blaž Trupej in Jaka Božič - Svečana otvoritev letošnjega 3. Challenger turnirja bo danes ob 16. uri na centralnem igrišču teniškega centra Ten - Ten v Domžalah.
Domžale, 3. maja - Minulo soboto in nedeljo so Domžale zaživele z Jjajveejim teniškim turnirjem pri nas, Slovenian opnom. Po dveh dneh kvalifikacijskih bojev se je začel glavni turnir, na katerem nakopa 32 igralcev, prvi favorit pa je prav gotovo Šved Magnus Lars-f°n, ki v Domžale prihaja kot prvi zmagovalec Slovenian opna in kot zmagovalec pravkar minulega mednarodnega teniškega turnirja Bavarske v Munchnu.
Challenger teniški turnir v Domžalah je sicer le eden iz-[fied triindevetdesetih, ki bodo 'etos odigrani po vsem svetu, Pa vendar se je v minulih dveh 'et-ih že priljubil tekmovalcem, Pa tudi odgovorni iz ATP so °bakrat turnir ocenili kot odličen. Turnir pa si je pridobil tudi sloves challengerja, na kate-^m se rojevajo teniške zvezde, ^ar prav gotovo drži za Šveda ^lagnusa Larssona, ki je kot Prvi osvojil domžalski turnir, tokrat pa prihaja na Slovenian Open kot glavni favorit. Prav fako je turnir priložnost za 'Sralce, ki so jih onemogočale Poškodbe in se znova vzpenjajo k vrhu, kot je bilo lani napri-j^er z zmagovalcem turnirja Slobodanom Živojinovičem.
Letošnji teniški turnir je to-reJ najmočnejši po igralski za-
GORENJSKA MLEKARNA
K R
vii:<;\milk
|IF=i SLOVEMA OPEN '92 challenger tournament
Na turnirju vsak dan dela okrog 300 ljudi, od vodstva furnirja (direktor turnirja je dr. Otmar Kugovnik), do sodnikov, pobiralcev žogic in tehničnih služb. Turnir spremlja tudi več kot sto novinarjev, glavni sponzor pa je Zavarovalnica Triglav. Vzporedno s turnirjem potekajo (udi kvalifikacije za mednarodni turnir igralcev in igralk do 12. leta.
Kranjčanu Marku Poru ni uspel podvig in uvrstitev na glavni turnir. Pač pa je na kvalifikacijah "blestel" Šved Mikael Till-strom.
sedbi, saj poleg Magnusa Larssona nastopajo še znana imena, kot so Bart Wuyts, Gilard Bloom, Massimo Cierro, Vladimir Gabrichidze, Marjan Vajda ter vrsta tenisačev, ki so na ATP lestvici uvrščeni okrog dvestotega mesta. Tako imenovane "wild cards" (povabila organizatorjev) so za glavni tur-
Lanskega zmagovalca turnirja Slobodana Živojinoviča letos ni v Domžalah, saj ga pestijo poškodbe. Veliki favorit pa je prvi zmagovalec domžalskega turnirja Šved Larsson.
kvalifikacije izpadli že v soboto, še najbolj se je "upiral" Kranjčan Marko Por. Danes so na sporedu prvi obračuni glavnega turnirja, vendar do zaključka redakcije rezultatov naših predstavnikov še nimamo. Svečana otvoritev turnirja v Domžalah bo danes, 5. maja, ob 16. uri, ko bo na sporedu tudi 10 dvobojev. Jutri se bo turnir nadaljeval od 10. ure do mraka, v četrtek in petek z začetkom ob 11. uri pa bodo četrtfinale posamezno in dvojice. Polfinale posamezno bo v soboto, final-nir dobili tudi trije slovenski na obračuna (posamezno in teniški igralci: Mariborčan Iz- dvojice) pa bosta v nedeljo, tok   Božič,   Medvodčan   Blaž # V. Stanovnik
Trupej m Koperčan Jaka Bozic.
Vendar pa so se zanimiva srečanja začela že v kvalifikacijah za glavni turnir, kjer pa naši žal niso bili kos tekmecem. Tako so prav vsi slovenski igralci, ki so dobili povabila za
"Turnir Slovenian open ni samo teniški praznik, ki navdušuje številne ljubitelje tega športa v Sloveniji in njenem sosedstvu, ampak je. glede na njegov mednarodni pomen, tudi zelo pomemben gospodarski in politični dogodek, ki utrjuje ugled naše mlade države," poudarja predsednik častnega odbora dr. Janez Drnovšek.
rally za državno prvenstvo
ZMAGA PELJHANA
popolnoma uničila mazdo 323 4 WD. Popoldanski del je minil v znamenju Kiizmiča, sicer pa je bil za dirkače manj naporen in tudi manj razburljiv. Sicer je bil celoten rally v dolžini 301 kilometrov (od tega več kot 100 kilometrov hitrostnih preizkušenj) dokaj zahteven, orga-
nizatorji pa so se potrudili za dobro organizacijo. Skupna razvrstitev: 1. Peljhan -Kacin (AMD Nova Gorica, VW Golf G 60), 2. Črnivec - Tr-kulja (Amortizer Hertz Team, lancia delta integrale), 3. Rih-tar - Picelj (ARD Kompas Hertz, mazda 323 4WD), 4. KUzmič - Ramovž (Renault sport, renault clio 16 s), 5. Ko-mel - Kristančič (Primex Nova Gorica, opel kadett GSI 16 V), itd. • M. Gregorič, slika J. C.
P°l pri Ljubljani, 2. maja - Letošnji prvi rallv za državno pr-^nstvo, ki ga je vzorno pripravil Lizzy je po številnih teža-vah in odstopih zmago prinesel P°sadki Darko Peljhan - Miran **cin, oba člana AMD Nova gorica, ki sta si najboljšo pozimi0 privozila z vozilom VW **lf G 60.
, Po jutranjem startu, ko je ^artalo 32 posadk, jih je največ P°sadk odstopilo na dopoldanskih hitrostnih preizkušnjah. 'ežaye so imeli tudi nekateri
dvoriti. Tako je lanskemu pr-jaku Luliku BMW začel naga-pi že na prvi hitrostni preiz-
l^nji, nato pa je moral odsto-Kiizmič je imel pri svojem ,enaultu clio težave z menjalni-.°.rn, v popoldanskih preizkušati je skušal zamujeno nadoknaditi, končal pa z dobre Po' minute zaostanka na četr-
,ern mestu. Dovolj dobro se je r*ala tudi posadka Grad - Ho-
evar. potem pa sta na hitrostni Preizkušnji pri Hrušici skoraj   Mazda 323 4WD Grada in Hočevarja po trčenju pri Hrušici.
ski rally na voglu
Bohinj, 4. maja - Ta konec tedna se na Voglu obeta zanimiva turno-smučarska prireditev, ski rally. To bo edina tovrstna prireditev letos pri nas (zaradi slabega vremena so jo z začetka aprila prestavili na začetek maja), čeprav so v tujini takšna tekmovanja pogosta, udeležujejo pa se jih tudi naši tekmovalci. Start prireditve bo v soboto, 9. maja, ob 8. uri pri Ski hotelu na Voglu. Zračna razdalja bo znašala 26,2 kilometra, skupna višinska razlika pa je 1362 metrov. Najvišja točka vzpona je Lanževica (2003 m). Nastopajo dvočlanske ekipe, zmaga pa tista, ki prva premaga predpisano razdaljo. Tako kot start je tudi cilj pri Ski hotelu, udeleženci ski rallv ja pa morajo biti dobro fizično pripravljeni, hkrati pa morajo bili dobri smučarji in obvladati orientacijo.
Organizacijo te zahtevne prireditve sta prevzela Mon-tana Tržič in Alpin spon Bohinj, predstavitev tekmovanja pa bo v petek. 8. maja. ob 18. uri v hotelu Jezero v Bohinju. Informacije o prireditvi pa lahko dobite v Monta-ni (tel.. fax 064/50-439). kjer se je moč še prijaviti. • V. Stanovnik
V nedeljo bo pohod na blegoš
Gorenja vas, 3. maja - Planinsko društvo Gorenja vas tudi letos organizira tokrat že 16. pohod na Blegoš. Pohod bo to nedeljo, 10. maja. smeri pohoda pa so: Javorje - Črni kal - vrh Blegoša, Hota-vlje - Leskovica - koča pod Blegošem - vrh Blegoša in Zali Log -Potok - Crni kal - vrh Blegoša. Poti bodo dobro označene in zavarovane. Prevoz z avtobusi in osebnimi avtomobili je mogoč po Poljanski in Selški dolini do vasi Javorje in Leskovica. oziroma Zali Log. Na vrhu Blegoša bo vsak udeleženec prejel kontrolni listek, ki ga bo oddal na vpisnem mestu na Črnem kalu ali v Le-skovici. Pri koči pod Blegošem bo ob II. uri priložnostna prireditev. Udeleženci pohoda bodo prejeli plakete, lahko pa bodo kupili značke in izkaznice. Pohod bo ob vsakem vremenu.
Iz Planinskega društva v Kranju so nam sporočili, da bo posebni avtobus v nedeljo ob 7. uri odpeljal izpred Creine mimo Škofje Loke do Javorij. Od tam bodo pohodniki nadaljevali pot preko Gorenje Zetine in Črnega kala na vrh Blegoša. Prijave sprejema pisarna PD Kranj do 8. maja. • V. S.
baseball
Golovec prvi na pokalu kranja
V soboto in nedeljo so se štirje slovenski klubi pomerili na turnirju baseballa za Pokal Kranja v Skofji Loki. Na turnirju so sodelovale ekipe Golovca, Guncelj, Kranjskih Lisjakov, ekipa IS Zajčkov pa na turnir iz neznanih razlogov ni prišla. Tako je organizator v zadnjem trenutku na turnir povabil ekipo Kranjskih veteranov, ki pa je na turnirju nastopala samo v nedeljo.
Prva tekma bi se morala odigrati med ekipo Golovca in US Zajčki, ker pa Zajčkov na turnir ni bilo, je Golovec zmagal / rezultatom 9 : 0 brez boja.
V drugi sobotni tekmi pa so se pomerili Kranjski Lisjaki in Gunclje. Kranjski Lisjaki so prikazali dobro igro posebej v prvih Iren inningih, ko so povedli s 4 : 1 in do konca tekme ohranili vodstvo in zmagali z rezultatom 7 : 4 in se tako uvrstili v finale turnirja.
V nedeljo sta se v tekmi za tretje mesto pomerili ekipi Guncelj in Kranjskih veteranov. Gunclje so že v prvem inningu povedle /. 9 : 0 in vse je kazalo na prepričljiv poraz Kranjskih veteranov, vendar so se veterani /brali in z dobro igro do konca tekme rezultat zmanjšali na 12 : 14. a vseeno izgubili.
V finalu sta se pomerili ekipi Kranjskih Lisjakov in Golovca. Foto: V. Stanovnik
V finalni tekmi pa sta se pomerili ekipi Golovca in Kranjskih Lisjakov. Lisjaki so prikazali letos najboljšo igro v obrambi, tudi v napadu so kar dobro udarjali žogice, udarci pa so bili premalo močni, tako da so igralci Golovca vse žogice polovili v infieldu in Kranjčane izločali na prvi bazi. Kranjčani so se dobro upirali celo tekmo, vendar so igralci Golovca skoraj v vsakem inningu dosegli točko in na koncu zmagali z 10 : 1 in tako postali zmagovalec Pokala Kranja za leto 1992. Golovec je bil za Lisjake predober nasprotnik, rezultat je sicer kar precej v prid Golovca, vendar je treba vedeti, da je Golovec najboljša ekipa v Sloveniji in prvi favorit za osvojitev naslova državnih prvakov.
Končni vrstni red na turnirju je naslednji: I. Golovec. 2. Kranjski Lisjaki. 3. Gunclje, 4. Kranjski veterani.
Turnir za pokal Kranja v Skofji Loki jc uspel, vse tekme so bile zanimive, na žalost pa ni bilo ekipe US Zajčkov. Ves čas turnirja je bilo v škofjeloški kasarni kar precej gledalcev. Za drugo leto pa organizator upa, da bo ZTKO Kranj z g. Farčnikom na čelu bolj naklonjen baseballu in se bo Pokal Kranja lahko odigral v mestu, čigar ime nosi.
V sredo bo na sporedu 4. kolo v slovenski baseball ligi, ekipa Kranjskih Lisjakov bo v tem kolu prosta. # T. Knific
Konec smučarske sezone na krvavcu
Kranj, 4. maja - Z današnjim dnem so po končani smučarski sezoni ustavili žičnice na Krvavcu. Kot je povedal direktor Franjo Kreačič žičnice do nadaljnjega ne bodo obratovale, saj so potrebna redna spomladanska vzdrževalna dela. • (vs)
Visoka zmaga triglava
Kranj, 3. maja - TRIGLAV : BRANIK ŠMARJE 8 : t, strelci za Triglav Pavlin, Kukolj, Rešek in Hamzič.
Jeseni je Triglav izgubil v Šmarju s 4 : 0, zato so se Triglavani lotili tekme resno. Jeseni so zaradi podcenjevanja prejeli .štiri zadetke. Začetek tekme je bil presenetljiv, saj so gostje po 30 sekundah vodili z 1 : 0. Triglav je organizirano napadal in v 10. minuti je Pavlin izenačil, nato pa seje začela serija zadetkov v mreži Branika. Na 2 : 1 je povišal Kukolj, na 3 : 1 Rešek. nato so gostje z avtogolom povišali na 4 : 1, Kukolj pa na 5 : I. S tem izidom se je končal prvi polčas. V drugem je Kukolj v 54. minuti povišal na 6 : 1, Hamzič, še mladinec, na 7 : 1 in pred koncem Kukolj na 8 : 1.
Za Triglav so igrali Lalič, Rešek, Blagojevič, Sirk, Kočevar, Nov-kovič, Hamzič, Egart, Pavlin, Jeraj, Golob, Kukolj, Brkič in Lasica. • I. Golob
alpina zgubila v novem mestu
STUDIO D : ALPINA ŽIRI 5 : 1 (2 : 0), strelec za Alpino Drago Kramperšak.
Nogometaši Alpine so v sedmi tekmi pomladanskega dela doživeli najvišji poraz. Pred 1500 gledalci, česar se ne bi sramoval noben prvoligaš, so zgubili z vodečo ekipo lige Studiom D v Novem mestu. Tudi v nedeljo so Novomeščani prikazali hitro in kombinatorno igro. Prva zadetka sta padla v drugem delu prvega polčasa, edini zadetek za Alpino pa je dosegel Drago Kramperšček s strelom z glavo.
V naslednjem kolu igrajo nogometaši Alpine doma pomembno tekmo za obstanek v drugi ligi. V goste prihajajo Jeseničani. Poraženec bo moral verjetno nazaj v nižji rang tekmovanja. • (vo Pivk
Visok poraz jesenic
Jesenice : Avtobum 1 : 4 (1:1)
V slovenski območni članski ligi - zahod so igralci Jesenic visoko izgubili z ekipo Avtobuma. Mladinci Jesenic pa so premagali ekipo Usnjarja z Vrhnike z rezultatom 3:2(0:2).
Nogometni pokal Gorenjske
Dvakrat triglav
Škofja Loka, 29. aprila - V Skofji Loki sta bili odigrani finalni pokalni nogometni tekmi za območje Gorenjske. Med člani je kranjski Triglav s 5 : 1 premagal domači LTH. LTH je igral borbeno. Triglav pa resno in organizirano, brez podcenjevanja nasprotnika. Zadetke za Triglav so dosegli Brkič. Blagojevič. Pavlin dvakrat in Jeraj. za LTH pa je bil uspešen Klančar. • I. Golob
V mladinskem finalu pa je Triglav premagal Zarico z 9 : 0.
Kranjski Triglav bo v nadaljevanju slovenskega pokalnega tekmovanja v sredo. 27. maja. doma igral /. vodećim moštvom slovenske lige SCT Oltrnpijo. mladinci pa bodo igrali / zmagovalcem tekme Primorje : Solinar. Mladinska tekma bo tudi 27. maja. • R. Gros
Pokal ekipi lds Radovljica
Nogometna ekipa LSD Radovljica seje ob tednu v Kanalu udeležila nogometnega turnirja. Po zmagi nad ekipo Kanala /1:3 (gola Z« LDS Radovljica sta dala Borut Škufca (2) in Matjaž Švah). so se pomerili še v finalu in premagali ekipo Desk le /1:0 (zmagoviti gol za LDS Radovljica je dal Borut Škufca). Tako je radovljiška ekipa osvojila pokal, za najboljšega igralca turnirja pa je bil ra/glašen igralec Robert Martinčič. prav tako igralec LDS Radovljice.
PLAVANJE
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Živila so rojena za remije
Naklo, 3. maja - ŽIVILA NAKLO : ELEKTROELEMENT ZAGORJE 1 : 1 (0 : 0), strelec za Eleketroelement /lak v 63. minuti in za Živila Naklo Filip Murnik v 75. minuti iz enajstmetrovke, glavni sodnik Danilo Kolarič (Ptuj), gledalcev 700, rumeni kartoni Kern,Brečko in Buovski (Elektroelement) ter Pavlin in Jerina (Živila Naklo).
Šolarji so plavali
"Iz tekme v tekmo gremo oslabljeni, saj nam stalno manjkata dva igralca, zato moramo biti / današnjim remijem proti Zago-rajnom zadovoljni, saj so izkušena ekipa, v kateri je pet bivših
slovenskih reprezentantov in igralcev trboveljskega Rudarja, ko je ta igral še v II. zvezni jugoslovanski ligi," je po tekmi povedal trener naklanskih nogometašev Bogdan Andrejašič. Živila so v nedeljo nastopila brez treh standardnih igralcev: Boris Križaj je
tarnal nad hrbtom. Lunar in Andrej Jošt pa sta morala "počivati" zaradi dveh rumenih kartonov.
Tržič - Na osnov ni šoli na Zalem Rovtu nad Tržičem so priprav i-li letošnje občinsko prvenstvo v plavanju za učence in učenke vseh treh tržiških osnovnih šol. Nastopilo je blizu 100 najboljših, ki so se pomerili v prostem in prsnem slogu na prograh dolgih 25 oziroma 50 metrov. V štafetnem delu so bili med mlajšimi in starejšimi dečki najboljši organizatorji, med dekleti pa deklice ŠŠD Polet z osnovne šole Bistrica.
Rezultati:
mlajši dečki - 25 m prsno: I. Martin Belhar(Zali Rov t), 2. Grega Jerala (Križe). 3. Uroš Dolenc (Zali Rovt);
25 m kravi: I. Miha Korinšek (Zali Rovt), 2. Grega Jerala (Križe), 3. Martin Belhar (Zali Rovt);
mlajše deklice - 25 m prsno: 1. Neža Globočnik (Bistrica). 2. Tanja Perko. 3. Martina Lončar (obe Zali Rovt);
25 m kravi: I. Neža Globočnik (Bistrica), 2. Tanja Alič. 3. Tanja Perko (obe Zali Rovt);
starejši dečki - 50 m prsno: 1. Beno Prelog (Bistrica), 2. Abedin Biberovič (Zali rovt). 3. Aleš Jazbec (Bistrica);
50 m kravi: I. Abedin Biberovič, 2. Aleksander Ridjošič (oba Zali Rovt). 3. Beno Prelog (Bistrica);
starejše deklice - 50 m prsno: 1. Ina Feratovič (Zali Rovt), 2. Maja Japelj. 3. Lenča Gradišar (obe Bistrica);
50 m kravi: I. Maja Japelj (Bistrica). 2. Saša Mihevc. 3. Ina Feratovič (obe Zali Rovt) • Janez Kikel
Prvi karate turnir v Cerkljah
Cerklje na Gorenjskem - Prejšnjo nedeljo je bil v telovadnici osnovne šole Davorin Jenko Cerklje prvi turnir v karateju. ki sta ga zelo uspešno pripravila karate kluba iz Komende in Cerkelj. Sodelovalo je 115 tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov. Med pionirji je nastopilo 41 tekmovalcev, v srednji kategoriji 46 in v višji kategoriji 38 tekmovalcev.
Med odmori so nastopili člani karate klubov iz Komende. Cerkelj in Kamnika s prikazom samoobrambe. Turnir v karateju je bil v Cerkljah organiziran prvič in si gaje ogledalo v prepolni telovadnici 200 gledalcev, ki so posamezne boje spremljali z velikim navdušenjem. Gledalce pa so s svojimi nastopi navdušili tudi nastopajoči iz klubov Komende in Cerkelj pod strokovnim vodstvom Marka Kramarja. Naslednji karate turnir bo 10. maja v Trebnjem.
Rezultati: - pionirji: 1. Luka Vrančič (Domžale). 2. Vesna Kralj (Ivančna Gorica). 3. Marko Ivanovič. 4. Dominik Kuzma. 5. Zoran Ku/ma (vsi Forum). 6. Simona Sinikič (Domžale) in 7. Tadej Drolc (Komenda). Srednja kategorija: - I. Stanko Meglic (Trebnje). 2. Matevž Dremelj (Domžale). 3. do 4. Milko Brčina (Hrastnik) in Jane/ Štupar (Komenda). - Višja kategorija: - 1. Darko Kotar (Domžale). 2. Marko Drobnič (Forum), 3. do 4. Stane ltnar in Igor Džurkič (oba Forum). • J. Kuhar
Naklanci so mojstri remijev. V dvanajstih spomladanskih kolih so jih ob treh porazih dosegli devet. Na nedeljski tekmi se, razen dveh zadetkov,ni zgodilo nič pretresljivega. Nogometaši Živil zdržijo v napadalni in borhenejši igri le deset ali petnajst minut v vsakem polčasu, potem pa podle-žejo počasnosti, netočnim podajam in redkim strelom na nasprotnikova vrata. To se jim ponavadi maščuje z golom v svoji mreži, ko gosteje izkoristijo ležernost domačih in redke priložnosti ali celo polpriložnosti spreminjajo v zadetke.
Naklanci so tokrat, še posebej po zadetku gostov, nevarneje napadali in nekajkrat ogrozili gostujočega, ne preveč zanesljivega
vratarja Trampuša. V 3. minuti je Jerina lepo podal z desne v sredino, Pavlin je ustrelil z glavo,
vendar je vratar odbil. Brane Pavlin je bil ob Andreju Jerini med boljšimi na nedeljski tekmi. V
8. minuti je Sink nevarno streljal, vendar je domači golman Vodan branil, nato je Grešak podal v sredino, eden najboljših igralcev gostov Zlak pa je iz težkega položaja ustrelil z glavo. Proti koncu prvega polčasa sta Pihler in Taneski poskušala srečo, vendar brez uspeha. V drugem polčasu je najprej Pavlin streljal prek gola, v 63. minuti pa so gostje naredili tisto, kar domačim ni uspelo. Grašič je zapravil
žogo v napadu, dobil jo je Petru-šič, podal z desne v sredino, kjer j« bil Zlak sam in neoviran ustrelil » Vodanovo mrežo. Kasneje je bilo nekaj vroče krvi, nato so domači napadali in Taneski. Murnik. Thaler in Pavlin so povzročili precej težav obrambi gostov 75. minuti je po prostem strelu Nakla Borštnar igral z roko i» Murnik je s silovitim in točni«« strelom iz U metrov izenačil.
Za Živila Naklo so igrali Vodan, Pavlin, Murnik, Križaj, D> Jošt, Ahčin, Pihler (Perhavc), Naglic (Zaplotnik), Grašič (Thaler), Jerina in Taneski.
Živila Naklo so jutri, 6. maja-ko se igra 34. kolo, prosta, v nedeljo pa gostujejo pri Potrošnika v Beltincih. Naklanci tudi po te* kolu ostajajo za SCT Olimpij0' Branikom Mariborom in Beleve-durom Izolo z 38 točkami na dobrem četrtem mestu. • J. Košnje*
H- KEGLJANJE
Triglav pokalni prvak
Tržič - V Tržiču je bila odigrana finalna tekma za pokal Gorenjske v kegljanju. Triglav je premagal Jesenice z rezultatom 5028 : 4766 in tako postal pokalni zmagovalec. • T. Bolka
C ROKOMET
Gorenjska brez superligaša
Nova oprema : Infotrade Preddvor 30 : 23 (13 : 12)
SLOVENJ GRADEC - Dom telesne kulture, gledalcev 400, sodnika Grame in Štoger (oba Maribor).
NOVA OPREMA: Zorman. Pori 3. Lebc 8. Soršak, Mavric, Bari, Kleč 1, Štrigl I, Mauc 5. Oblak 2, I. Doberšek 7, B. Doberšek 3.
PREDDVOR INFOTRADE: Košir. Meglic 3. Šink 3. Zibert 2, Zorman 2, Arnež 2, Tomažič 5. Uršič 4, Lombar, Perko, Cuderman 2, Komovec.
V zadnjem prvenstvenem srečanju slovenske superlige v Slovenj Gradcu so rokometaši Nove opreme premagali zelo borbene in disciplinirane rokometa.se Preddvora Infotrade. ki so se domačinom zelo uspešno upirali v prvem polčasu in bili enakovreden nasprotnik. V nadaljevanju so domačini v šestih minutah povečali rezultat na 19 : 12 in prednost sedmih zadetkov uspeli zadržati do konca srečanja, kjer sta se razigrala Leve in Doberšek. Zelo dobro je branil vratar Komovec. ki je med drugim ubranil kar osem strelov s črte. pohvaliti pa je treba tudi Tomažiča. Uršiča in Meglica.
Po srečanju je trener Preddvora Infotrade Slavko Cuderman povedal: "Zadnjo tekmo je odločila telesna premoč Slovenjgradčanov. Naša ekipa je mlada in upam. da se bomo v družbo najboljših vrnili v enem letu. če se bomo okrepili z dvema igralcema."
Gorenjska metropola ostaja brez ligaša v super ligi! • J. Kuhar
PreddvorCam v prvi četrtfinalni skupini
Kranj - V prostorih Rokometne /veze Slovenije so izžrebali dve četrtfinalni skupini rokometnega pokala Slovenije, v katerega se je uvrstilo osem ekip. med njimi tudi rokometaši Preddvora Infotrade. V prvi skupini, ki bo igrala v Trbovljah, bodo nastopile ekipe Omni-kum Rudar. ŠRK Velenje. Pivovarna Laško in Preddvor Infotrade. V Hrpeljah pa bodo poleg domačinov, ekipe Jadrana nastopili še Nova oprema Slovenj Gradec, Pomurka in Kolinska Slovan. Tekmovanja bodo potekala v soboto in nedeljo, 9. in 10. maja, v polfinale pokala pa se bosta uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine. Žrebanje polfinalnih parov Pokala Slovenije bo 11. maja v prostorih Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani.© J. Kuhar
Sodnika preprečila popoln uspeh kranj : žrk velenje 16 : 15 /9 : 8/
Kranj, 2. maja 1992. športna dvorana na Planini, gledalcev 400, sodnika VVulej in kranj iz Maribora.
V prvem delu so domačinke igrale nekoliko nervozno, saj so se zavedale, da jih na želeno tretje mesto vodile zmaga s štirimi zadetki. Posledica tega je bila. da so bile v prednosti enega do dveh zadetkov, napravile pa so številne napake pri podajah.
Podobno se je dogajalo v začetku drugega dela. Ko so si priigrale prednost dveh zadetkov /13 : 11/ pa sta na sceno stopila "odlična" sodnika, ki nista dovolila domačinkam, da pobegnejo za tri zadetke, kar bi bilo dovolj za tretje mesto, če bi se končni rezultat glasil 18 : 15.
Tako sta sodnika potrdila, da nista kos odločilnim tekmam in sta s tem že drugič v Kranju razburila občinstvo. Nad tem naj se zamisli RZS. ki naj v prihodnje na lake tekme delegira boljši sodniški par. ki jih je v mali državi kar nekaj /Jug - Jeglič.../.
V predtekmi je bilo srečanje kadetinj Kranja in Opreme iz Kočevja. Zmagale so Kranjčanke in to visoko 36 : 9 /15 : 4/.
Za KRANJ so nastopile: Osterman. Nadižar 5. Rajgelj 6, Šparo-vec I. Stojkovič 5. Bratož I. Lalič 8, Jan 2. Zupan 4. Lamut 3. Pestar I. Majcen. Srečanje sta vodila Udir /Besnica/ in Svoljšak/Šk. Loka/. # J. Marinček
Slovenska rokometna liga šeširju točki tudi v kamniku kamnik : šešir 18 : 19 (8 : 6)
Rokometaši Šeširja so tokrat gotopvali v Kamniku in po izenačeni igri uspeli osvojiti obe točki. Rezulatsl seje večino tekme menjal v korist ene in druge ekipe, v ostri in borbeni igri pa je nazadnje odločila izkušenost škofjeloških ligašev. To soboto Šešir doma gosti Izolo. Za Šešir so igrali: Berce 6, Peternelj 5, Sokolov 3, Derling 2, Dolinar 2, Rautar 1, Cinku, Mrak, Pokoren mL, Pensa ter vratarja Kalan in Peternelj. • F. Razdrih
Najboljši škofjeloški rokometaši
Šolsko športno društvo PODLUBNIK z OŠ Ivana Groharja v Skofji Loki je organiziralo gorenjsko prvenstvo v rokometu za starejše dečke (rojeni leta 1977 in mlajše).
Prvo mesto na Gorenjskem je osvojila ekipa iz OS Ivana Groharja sledijo OŠ M. Valjavec. OŠ A. T. Linhart in OŠ Križe.
Najboljša strelca sta bila Željko Jozič (I. Grohar) in Štros (M. Valjavec).
V polfinale (med 16 najboljših šol) seje uvrstila zmagovalna ekipa, ki je nastopila v naslednji postavi: Željko Jozič, Uroš Krek, Bojan Dolinar, Grega Zupanek, Jernej Cankar, Goran Lovrič, Damir Kovače-vič, Ivan Blažič, Aljaž Perme, Miha Jugovic, Borut Kumer, Grega Rozman, Gorazd Tušek, Iztok Petrač, Dominik Mijič, Damjan Cenčič.
& TENIS
Lanskoletni zmagovalec spremenil ime
Kranj, maj - Maj in lepo vreme sta privabila številne rekreativce na teniška igrišča v Kranju in okolici, ki so sedaj zasedena od jutra do večera. To je bil tudi znak za vodjo tekmovanja v gorenjski ligi Toma Baldermana, da organizira gorenjsko ligo v tenisu, ki se bo v tej sezoni igrala v dveh skupinah. V prvi gorenjski ligi bo nastopilo osem moštev /Športplan 1, Triglav - Šenčur. Jesenice 1, Tržič, Sava, Marmor 1. Zarica in Pizzerija Polana/, v drugi ligi pa bo nastopilo sedem ekip /Tržič - veterani, Podbrezje. Oniks - Kres. Marmor 2. Športplan 2. Jesenice 2, Tenis - Podlipnik/. .
Lanskoletni prvak Gorenjski Triglav 1 je za letošnjo sezono našel sponzorja podjetje Šprtplan /izdelava teniških igrišč/ in se preimenoval v Športplan.
V prvi ligi bodo ekipe nastopile v naslednjih postavah:
ŠPORTPLAN 1: J. Mulcj. J. Nadižar. I. ,Por, B. Andrejašič. T Balderman. P. in N. Bevk /igrali bodo v Stražišču/
TRIGLAV - ŠENČUR: D. Znidar. M. Jezeršek. M. Janšovec. P-Stare, M. Dovjak. C. Ribičič. P. An/elc /igrajo v Šenčurju/
JESENICE 1: B. Gaser. B. Hriber. M. Strnad. S. Robič. Z. Kavčič, M. Mišic /igrajo na Jesenicah/
TRŽlC: G. Štefe. Dolčič. A. Slapar. Jazbec. J. Slapar. Šarabon. Keršič / kot domačini bodo ierali v Križah/
EKIPA ŠPORTPLANA 1: B. Andrejašič, I. Por, S. Kert, T. Balderman, J. Nadižar, P. Bevk (manjka J. Mulej) - Foto: J. Cigler
SAVA: T. Saje. A. Jesenko. B. Kne. P. Jenko. S. Voglar. M. Do-lanc. Rozman. Bradač /domačini na igriščih Zarice/
MARMOR I: Selak, S. Sokolov. J. Goršek. D. Čarman, Osovni-kar, Sočak, M. Selak. Debevc /domačini na igriščih Poden v Šk. to-
ZARICA: Suhadolnik. Urh, Frelih. Remic. Smrdelj. Uranic. Fajfar. Jerala. Bajd /domačini na igriščih Zarice/.
PIZZERIJA POLANA: Ž. VVeiseisen. M. Milačič. B. Škofic. B-Urbane, U. Milačič. G. Jereb. B. Perhavc. Sintič /igrali bodo kot domačini na Golniku/.
Prvo kolo se začne v sredo, 6. maja. V prvi ligi se srečajo: Šport' plan 1 : Sava. Jesenice 1 : Golnik. Zarica : Tržič. Marmor I : Triglav ' Šenčur v drugi ligi pa so srečanja: Podbrezje : Podlipnik. Kres Jesenice 2 in Marmor 2 : Športplan 2.0J. Marinček
Turnir v Smledniku muleju
Smlednik, aprila - Zadnji aprilski vikend je KLUB KANU priredil t* niški turnir z nagradnim skladom 50 tisoč SLT. Turnirja se je udeležilo 32 igralcev, v finalu pa je Mulej premagal Jerasa (6:4. 7:6). 1* Kluba Kanu tudi sporočajo, da bodo v bodoče redno prirejali teniške turnirje in sicer zadnji vikend v mesecu. Prijave bodo sprejemali d° 20. v mesecu. • (vs)
Teraž in bohinčeva najhitrejša
V Boštanju pri Sevnici so v soboto. 2. maja. pripravili prvi bo-štanjski tek. Lepo vreme in odlična organizacija TVD Partizan BO" stanj sta na tek po dolenjskem gričevju privabila kar 128 tekačev i" tekačic iz vse Slovenije. Ob pomoči številnih sponzorjev je tekmovanje odlično pripravil znani gorski tekač Pavle Drobne i/ Sevnice-Proga je bila dolga 14 km in je imela 200 m višinske ra/like. potekala pa je po razgibanem terenu od Boštanja pri Sevnici na Vrh nad Bosta' njem. V moški konkurenci je s prednostjo treh minut zmagal najuspešnejši gorski tekač Franci Teraž iz Mojstrane, pri ženskah pa Veronik* Bohinc iz Kopra. ,
Rezultati - moški - absolutno: I. I ranci Teraž (Petrol) 47:18. r; Branko Krajne (TS Gorenje) 50:26. 3. Mitja Šentjurc (Rimske Topi'; ce) 50:45. 4.' Brane Škobeme (Ceflev Celje) 51:10. 5. Vojko DjliriCj (Petrol) 51:27. 6. Milan Kirn (Hrastnik) 51:38.:. ženske - absolutno.'• Veronika Bohinc (AK Koper) 58:28. 2. Heda Kotar (Bambus bar Trbovlje) 63:15. 3. Suzana Cesar (TS Gorenje) 66:20. 4. Mojca DrcmP** tič (Kranj) 67:57. 5. Zvonka Bregar (AS Log - Boštajn) "I :30. 6. An** Pugelj (TS Gorenje) 75:37...• Lojze Kerštan
p GLASOVA
StotinkA
SMUČANJE
VATERPOLO
Zmagovalci slovenskih pokalnih tekmovanj      Strokovni svet imenoval selektorje
BOJAN NOVAK, NAJMOČNEJŠI ADUT SLOVENSKEGA BALINANJA
Pričakujem medaljo s svetovnega
Končala se je letošnja izredno dolga tekmovalna sezona v alpskem Hučanju. Prva tekmovanja so se začela že 25. novembra, zadnje tekmo-v»nje pa je bilo 15. aprila.
. Na skupnih slovenskih tekmovanjih so lahko nastopali samo ?jboljši tekmovalci, ki so si pravico nastopa pridobili na tekmovanjih v regijah. Tako je na vsakem tekmovanju v otroških kategorijah .''stopilo po 60 deklic in 80 najboljših dečkov, pri starejših kategori-' " Pa tisti tekmovalci, ki imajo po pravilih pravico nastopa na med-arodnih - FIS tekmovanjih. Rezultati posameznikov na vsakem tek-
0vanju so točkovani od 1. do 35. mesta in sicer od 150 točk za 1. '"esto do I točke za 35. mesto. Za skupno uvrstitev je upoštevano pol ^Jooljših rezultatov od števila izvedenih tekmovanj (na primer 8 e*movanj - 4 najboljši rezultati). Končni rezultati:
Pokal Gorenjka - cicibanke letnik 1981, 1982:
(3 tekmovanja v veleslalomu)
I. Nika Brumen (Branik) 300 točk, 2. Lea Dabič (Bohinj) 255 Sfk. 3. Tanja Žerjav (Kr. Gora) 246 točk, 4. Darja Znidar (Bohinj) m točk, 5. Senta Hribar (Trbovlje) 231 točk.
Pokal Gorenjka - cicibani letnik 1981, 1982:
(3 tekmovanja v veleslalomu)
I. Uroš Zupan (Trbovlje) 300 točk, 2. Rok Salej (Fužinar) 285 3. Tahir Bisič (Sarajevo) 255 točk, 4. Jure Pogačar (Triglav) 243 ^k, 5. Grega Brajevič (Branik) 216 točk.
Pokal Radenska - mlajše deklice letnik 1977, 1980:
(10 tekem - 4 veleslalomi, 3 slalomi, 3 superveleslalomi) 1. Andreja Gašperin (Blejska Dobrava) 855 točk, 2. Lea Hren J^Petour) 798 točk, 3. Nina Makuc (Dolomiti) 749 točk, 4. Mateja l °lničar (Olimpija) 638 točk, 5. Zarja Čibej (Novinar) 615 točk..., 6. ana Dagarin (Triglav), 10. Maruša Krkoč (Bohinj). Pokal Radenska - mlajši dečki letnik 1979, 1980: (10 tekem - 4 veleslalomi, 3 slalomi, 3 superveleslalomi) (B   L Marko Zupan (Kranjska Gora) 729 točk, 2. Mitja Dragšič °ranik) 705 točk, 3. Igor Kozlar (Branik) 675 točk, 3. Matevž Andrič LN°vinar) 675 točk, 5. Peter Draksler (Triglav) 622 točk..., 6. Luka ?ren (Alpetour), 7. Janez Poklukar (Bled), 8. Boštjan Križaj (Tržič), IJ' Rok Rakovič (Kranjska Gora).
Pokal Gorenjka - starejše deklice letnik 1977, 1978: (12 tekem - 5 veleslalomov, 3 slalomi, 3 superveleslalomi, 1 smuk)
L Špela Bračun (Alpetour) 960 točk, 2. Katarina Breznik (Dolo-891 točk, 3. Laura Maric (Dolomiti) 800 točk, 4. Tina Bogataj
Sfpetour) 791 točk, 5-. Lidija Bijol (Bled) 785 točk.... 10. Lidija Ben-C|f (Triglav).
Pokal Gorenjka - starejši dečki letnik 1977, 1978:
(I I tekem - 5 veleslalomov, 3 slalomi, 3 superveleslalomi) 1. Dani Mattias (Vrhnika) 844 točk, 2. Grega Sredanovič (Jeseni-J) 784 točk, 3. Marko Rataj (Branik) 750 točk, 4. Rok Smolič (Tri-slav) 744 točk, 5. Jure Uršič (Alpetour) 609 točk..., 6. David Primožič Ur*ič), 7. Mitja Valenčič (Triglav), 10. Jure Podlipnik (Alpetour).
Slovenski pokal - mladinke in članice letnik 1976 in starejše:
(8 tekem - 3 veleslalomi, 3 slalomi, 2 superveleslaloma) L Urška Hrovat (Olimpija) 681 točk, 2. Nataša Bokal (Alpetour) b60 točk, 3. Katjuša Pušnik (Črna) 539 točk, 4. Mojca Suhadolc (Vrhnika) 477 točk, 5. Špela Pretnar (Bled) 425 točk..., 10. Maja Škrjanc '■ržič), I I. Alenka Dovžan (Jesenice), 14. Lea Ribarič (Alpetour), 15. Hetra Pire (Jesenice), 16. Petra Pajntar(BI. Dobrava), 17. Nataša Bon-(Triglav), 18. Andreja Valenčič (Triglav), 20. Vladoša Razinger Jesenice), itd.
Slovenski pokal - mladinci, člani letnik 1976 in starejši:
(19 tekem - 8 veleslalomov, 7 slalomov, 4 superveleslalomi) 1. Aleš Brezavšček (Mojstrano) I 116 točk, 2. Gregor Grilc (Tri-8'av) l()76 točk. 3. Jure Košir (Kranjska Gora) 1020 točk, 4. Matej Jo-
^an (Radovljica) 979 točk, 5. Uroš Pavlovčič (Mojstrana) 931 točk.....
Jernej Koblar (Bled), 9. Teodor Albreht (Kranjska Gora), 11. An-arej Miklavc (Alpetour), 13. Primož Jazbec (Tržič), 16. Gregor Stoja-n°vič (Triglav), 18. Gregor Kraigher (Bled), 19. Robert Zan (Jeseni-Ce)< 20. Matjaž Stare (Bled)... itd.
Skupni ekipni vrstni red na pokalnih tekmovanjih:
(Upoštevane so vse dosežene točke vseh tekmovalcev na pokalnih
Hovanjih)
1 1. SK Branik Maribor 14.361 točk, 2. SK Alpetour Škofja Loka '2.601 točka, 3. SK Novinar Ljubljana 9.295 točk, 4. ASK Triglav *ranj 7.733 točk, 5. ASK Kranjska Gora 6.519 točk, 6. SK Bled 5.640 $M, 9. SK Jesenice 4.797 točk, 10. SK Tržič 4.424 točk, 11. SK Radovljica 2.993 točk, 11. ŠD Mojstrana 2.527 točk, 13. SK Bohinj 2.416 '0Čk, 14. TVD Blejska Dobrava 2.261 točk. Ekipni vrstni red na državnih prvenstvih:
(Upoštevane so točke vseh tekmovalcev, dosežene na državnih prvenstvih)
. I. SK Branik Maribor 5.592 točk, 2. SK Alpetour Škofja Loka J'OO točk, 3. SK Novinar Ljubljana 3.806 točk, 4. ASK Triglav £ranj 2.965 točk, 5. SK Olimpija Ljubljana 2.448 točk, 6. ASK pujska Gora 1.923 točk, 7. SK Jesenice 1.865 točk. 8. SK Bled 1.791 °/k, n. TVD Blejska Dobrava 1.357 točk, 12. SK Tržič 1.356 točk, 4- SK Radovljica 1.045 točk, 15. SK Bohinj 965 točk, 22. ŠD Moj-s,fana 451 točk.« J. Šolar
Kranj, aprila - V torek, 28. aprila, se je sestalo predsedstvo Vaterpolske zveze Slovenije, na katerem so obravnavali program dela Strokovnega sveta zveze za sezono 1992. Predsedstvo je potrdilo predlog Strokovnega sveta o imenovanju selektorjev vseh reprezentanc.
Tomo Balderman je tako imenovan za selektorja članske reprezentance, ki mora do 10. maja pripraviti program priprav in spisek 20 reprezentantov za akcije v letošnjem letu. Prvi reprezentančni nastop bo na dvoboju z reprezentanco Avstrije v Kranju 4. in 5. julija na letnem kopališču Kranja. Od 30. julija do 1. avgusta je reprezentanca povabljena na mednarodni turnir na Malto, na katerem bi sodelovale reprezentance Malte. Anglije, VValesa, Švice, Egipta in Slovenije. Sredi septembra pa je planiran še troboj med Švico, Avstrijo in Slovenijo, organizacijo troboja pa naj bi dobila Koper ali Kranj.
Dušan Lončarevič je imenovan za selektorja mladinske reprezentance, ki ima v letošnjem letu le en nastop, to pa je mednarodni turnir na Dunaju od 26. do 28. junija, na turnirju pa naj bi nastopile re-prezentace Avstrije, Belgije, Litve, Švice in Slovenije. (Program in spisek do 10. maja) Rado Cermelj bo vodil kadetsko in pionirsko reprezentanco, nastop pa ga čaka na predtekmah 4. in 5. julija na dvoboju članske reprezentance z Avstrijo, ko bo gostil pionirsko reprezentanco Hrvaške. Povratni dvoboj ga čaka septembra na Hrvaškem. (Program in spisek do 10. maja).
Na predsedstvu zveze je bila za enakopravnega člana zveze sprejeta nova članica, to je novoustanovljeni klub v Mariboru - VK Maribor. Zveza se je obvezala, da bo novemu klubu pomagala tako organizacijsko kot strokovno.
Predsednik zveze Iztok Krašovec je seznanil vse navzoče, da je zveza že enakopravni član LEN (Evropska federacija), kar bo uradno potrjeno na konferenci LEN junija v Helsinkih.
Sprejet je bil koledar tekmovanj za leto 1992, vendar je predsednik zveze opozoril, da mora zveza do 15. avgusta prijaviti LEN-u pokalnega in državnega prvaka za sodelovanje v evropskih pokalih. Prav tako je opozoril, da so kazni za nenastop na teh tekmovanjih, če se prijaviš izredno visoke, saj znašajo do 25.000 SFR. Tekmovanje v državnem prvenstvu bo letošnje leto potekalo v dveh ligah, s tem da se prva liga igra po ligaškem sistemu, druga liga pa se igra na štirih enodnevnih turnirjih in to v Kopru, Kranju, Kamniku in Mariboru. • J. Marinček
Ti KOŠARKA
Ježičanke prvakinje, gorenjske ekipe solidne
Kranj, 30. aprila - S tekmo Apisa in Odeje Marmorja seje končalo slovensko košarkarsko prvenstvo tudi za ženske. Igralke Odeje Marmorja so dokazale, da sodijo v vrh slovenske košarke, zanesljivo so zmagale tudi v zadnjem obračunu sezone.
Naslov državnih prvakinj je osvojila ekipa Jezice, ki je zmagala prav na vseh 28 tekmah državnega prvenstva. Bolj izenačen boj je bil od drugega do četrtega mesta. Slovenske viceprvakinje so postale igralke Kozmetike Afrodite, odlično tretje mesto pa so osvojile košarkarice Odeje Marmorja i/ Škofje Loke. Četrte na lestvici so igralke Apisa, peto mesto pa je osvojila ekipa Kranja. V boju za uvrstitev od 7. do 12. mesta so se izkazale tudi košarkarice Oniksa Jesenic, ki so dosegle enega boljših rezultatov zadnjih let. Osvojile so osmo mesto in si v naslednji sezoni zagotovile igranje v 1. državni ligi. • (vs)
/<<- BALINANJE
Poraza Radovljice in trate
Super liga
Rezultati I. kola: Radovljica - SGP Gorica 6:11, Skala - Brdo 7 : 10, Polje - Balinček 7 : 10, Sloga - Hrast 11:6, Sovič - Trata 15:2. I. liga
Rezultati gorenjskih ligašev v I. kolu: Železničar - Primskovo 10:7, Huje - Slavija 9 : 8. I. liga vzhod
Rezultati gorenjskih ligašev v I. kolu: Partizan - Bistrica 10 : 7, Lesce -Mirna 7 : 10, Center - Trebeliško 7 : 10, 5. avgust - Zarja 11:6, Čirče : Budničar 4 : 13. Loka 1000 je bila prosta. Rezultati gorenjskih ligašev v II. kolu: Zarja - Čirče 11:6, Trebeliško : 5. avgust 2:15, Mirna - Center (ni rezultata), Metalna - Lesce 9 : 8, Rogovila - A. Besednjak 13 : 4, Bistrica - Dolomiti 14 : 3. Loka 1000 - Virtus 10 : 7.
Bojan novak začel z rekordom
V prvem kolu slovenske balinarske super lige je odličen rezultat dosegel Kranjčan Bojan Novak, član balinčka iz Ljubljane, ki je v hitrostnem zbijanju dosegel kar 40 točk, kar je slovenski rekord in eden najboljših rezultatov na svetu.
prvenstva
Kranj, maja - Minuli konec tedna se je nova ligaška sezona začela tudi za balinarje v najmočnejši slovenski balinarski ligi, v super ligi. V njej igrata tudi dve gorenjski ekipi, Trata in Radovljica. Med približno osem tisoč registriranimi igralci pa je trenutno najmočnejši slovenski adut Kranjčan Bojan Novak, član balinarskega kluba Balinček iz Ljubljane. Bojan pa je tudi eden najboljših balinarjev v disciplini hitrostnega izbijanja na svetu.
Še ne tako dolgo nazaj je bilo balinanje označeno za rekreacijo "odsluženih športnikov", za šport starejših generacij. Z novimi, dinamičnimi igrami, pa je balinanje postalo predvsem šport za mlade. Kako si se ti odločil za balinanje?
"Moj oče je balinal že dolgo časa in on me je navdušil, da poskusim. To je približno šest let nazaj, ko sem bil star 15 let. Balinanje mi je bilo všeč in včlanil sem se v Športno društvo Primskovo. Vse bolj sem bil navdušen in kar naenkrat so se pokazali rezultati, napredek. Ze čez dve leti sem postal gorenjski prvak pri mladinskih posameznikih. Naslednje leto sem na republiškem prvenstvu za mladince osvojil peto mesto, nato pa sem bil še državni prvak. Na članskem prvenstvu v Ljubljani sem bil dva meseca kasneje v zbijanju drugi in zmagal v hitrostnem zbijanju. Žal lani nismo mogli, zaradi znanih razmer, na svetovno prvenstvo v Francijo, čeprav smo bili dobri in smo računali na kakšno medaljo."
Kako, da si s Primskovega prestopil k Balinčku v Ljubljano?
"V Ljubljani so bili boljši pogoji, saj je dvorana, pa tudi /aradi denarja. Balinček je pač, lahko bi rekel "privat" klub, saj ima Janez Kobal svojo dvorano in klub sam sponzorira. Tako dobim toliko denarja, da lahko normalno treniram in se posvečam balinanju. Pogodbo z Balinčkom imam še tri leta, potem pa se bom odločil, ali bom ostal ali pa bom morda šel kam drugam. Ponudbo imam i/ Italije, vendar mi Italija ne ustreza zaradi jezika, hrane, mi ni všeč..." Letošnja liga se začenja, pred vami je tudi vrsta mednarodnih tekmovanj, pa svetovno prvenstvo v San Franciscu. Kaj si obetaš od sezone ?
"Maja se nam začenja liga. nato pa je zelo pomembno mednarodno evropsko prvenstvo v Franciji do 23 let. To je ekipno tekmovanje, na katerem upamo na eno od medalj. Najpomembnejši bo vsekakor nastop na svetovnem prvenstvu, kjer mnogi od mene pričakujejo medaljo - in sam seveda tudi. Jaz se bom pač pripravljal, kot bo največ mogoče."
Slovenska super liga je letos seveda zaradi novega načina tekmovanja organizirana čisto na novo. V njej je deset najboljših slovenskih ekip. Kako pa ocenjuješ konkurenco in kdo so favoriti?
"Favoritov v naši super ligi je več, vendar pa gotovo naš klub Balinček starta na prvo mesto. Dobra je tudi ekipa Skale na čelu s Po-žarjem in nekaterimi mladimi igralci. Računati je treba tudi na Brdo. pa še kdo lahko preseneti. Mislim, da gorenjska predstavnika, Radovljica in Trata, nimata večjih možnosti za uvrstitev v vrh. V leh dveh klubih je precej starejših igralcev, igrajo pa se nove discipline, ki zahtevajo veliko spretnosti in kondicije. V letošnjem tekmovanju imamo tudi dvokrožni sistem, kar pomeni osemnajst kol. Dostikrat igramo zaporedoma soboto in nedeljo, med tednom treniramo, lako da je liga kar naporna."
Prav nove discipline pa zahtevajo veliko treninga. Koliko treniraš ti?
"Na dan treniram pet. šest ur. V tem času zmečem približno tristo krogel. Najprej treniram na igrišču, nato pa še tečem pet kilometrov."
Kakšni pa so pri nas pogoji za treniranje?
"V Ljubljani so tri pokrite dvorane: Šiška, Zarja in Balinček. Ti klubi imajo gotovo več možnosti za napredek, kot ostali, ki pokritih dvoran nimajo. Tako lahko treniramo tudi pozimi, čeprav ne toliko kot poleti, saj moramo počivali /aradi naporne letne se/one. Mislim, daje ravno dejstvo, da na Gorenjskem ni pokrite dvorane /a balinanje vzrok, da gorenjski klubi niso še boljši. Treningi v Ljubljani so zamudni, precej stanejo."
Kaj pa tvoji načrti?
"Upam, da se bodo na Gorenjskem uredili pogoji za normalno treniranje in da bom po preteku pogodbe pri Balinčku prišel nazaj, Seveda ostaja ponudba i/ Italije, kjer sem trenutno vreden 40 do 50 tisoč mark na leto, vendar pa se zaenkrat za lo še ne bom odločil. Tudi pri Balinčku imam plačane treninge in tekme, česar marsikateri igralec pri nas, tudi v drugih športih, nima Zaenkrat sem, lahko rečem "profesionalec" balinar v Sloveniji in upam. da bom to tudi ostal, če bom le treniral." • V. Stanovnik
;^ Agromehanika
Hrastje 52 a      ^ 064/324-033, 324-034
Charles Webb
21
DlPLOMIRfiNEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja
"Zato ker izgledaš obupno utrujen." r ,  "Pojdi no v posteljo," je rekel g. Braddock. "Z Benom bi se
^    nekaj minut pogovarjal." (j    Ga. Braddock je za trenutek obstala, potem pa odšla iz so-
"Ben, kaj misliš o teh rečeh?" je rekel oče. "O katerih rečeh?" j     "Mislim, ali si ... si sedaj kaj bolj pripravljen, da se ustališ *ačneš mirno živeti?" Pokimal je.
"Si res?"
"Ja." "Torej, kakšni so tvoji načrti? Misliš jeseni nadaljevati s študijem?" "Ne."
G. Braddock se je namrščil. "Zakaj ne?" je rekel.
"Očka, o tem sva se že vse pogovorila."
"Še kar ... še kar želiš poučevati?"
"Tako je," je rekel Benjamin. Segel je po mleku.
"No, imaš kakšne načrte?"
"Imam."
"Mi lahko poveš, kakšni so?"
"Nameravam se umiriti," je rekel Benjamin. "Nameravam se sprostiti in se umiriti."
"Dobro," je rekel oče. "Vesel sem, da te slišim tako govoriti. Nameravaš malo pohajkovati okrog hiše."
"Čisto tako."
"Jasno," je rekel oče. "Spočij se. Pokliči kakšno dekle, ki bi te rado videlo."
"Saj nameravam."
"Dobro," je rekel g. Braddock. Sedel je na stolu nasproti njega, medtem ko je Benjamin pojedel sendvič in popil kozarec mleka. Nekajkrat je s pogledom ošvrknil Benjamina in se zopet zazrl v tla. "Ben?" je končno dejal.
"Kaj?"
"Zdi se ... zdi se mi, da so te nekatere stvari malo razočarale?"
"Žal mi je."
"Si razočaran? Ali si le utrujen?"
Benjamin je vstal in si z laketjo obrisal usta. "Ne vem, kaj sem, očka, in mi je pravzaprav čisto vseeno," je rekel. "Oprosti mi." Odkorakal je iz sobe, se povzpel po stopnicah navzgor in odšel v posteljo.
Dva dni po vrnitvi s potovanja domov seje Benjamin zapletel v afero z go. Robinson. Povečerjal je s svojima staršema, nato pa odšel gor v svojo sobo, se oprhal in obril. Potem ko je zloščil svoj najboljši par čevljev, se oblekel in si zavezal kravato, se je vrnil k staršema in jima povedal, da odhaja na ogled koncerta v Los Angeles. Nato se je vsedel v svoj avtomobil ter se odpeljal proti hotelu Taft.
Hotel Taft je stal na hribu enega boljših predelov mesta. Široka cesta se je vila mimo ogromnih bogatih hiš do vrha hriba, kjer je stal nadvoz z napisom "Hotel Taft", vodila podenj ter nato zavila proti hotelu. Benjamin je počasi zapeljal skozi podvoz ter nato po dolgem dovozu prav do stavbe. Kmalu je moral upočasniti in se postaviti v vrsto avtomobilov. V glavnem so jih vozili šoferji in se ustavljali pred vhodom, kjer je vratar gostom odpiral vrata. Ko seje Benjamin pripeljal do vhoda, seje pred avtom pojavil strežnik in mu odprl vrata.
"Hvala," je rekel Benjamin in izstopil.
Gostje Benjaminovih let so hodili skozi razsežen paviljon do hotelskih vrat. Nekaj fantov je nosilo obleke, a večina je bila oblečena v poletne smokinge, črne hlače in bele površnike. Neko dekle v svetlikajoči se beli obleki in z orhidejo na enem izmed zapestij je s svojim spremljevalcem pod roko vstopilo v hotel. Benjamin jima je sledil. Takoj za vrati je stal moški, se mu nasmehnil in mu z roko pokazal preko veže.
"Glavna plesna dvorana," je dejal. "Kaj?"
"Ste povabljeni na Singlemanovo zabavo?" "Ne," je rekel Benjamin. "Potem pa oprostite."
GORENJSKI GLAS ♦ 14. STRAN
MALI OGLASI, OBVESTILA
Torek, 5. maja
1992
■ flin^'ilL^MIIB« MALI 0CLI1SI
Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure
osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš!
KMETOVALCI - SADJARJI POZOR!
Velika izbira in ugodne cene zaščitnih sredstev kmetijske mehanizacije, traktorskih gum in akumulatorjev v trgovini Kmečki stroj Škofja Loka. V nedeljo, 10. 5., veliki kmetijski sejem od 9. do 14. ure. Pokličite 622-575, 631-497.
Opravičilo
V prvomajski številki smo pri čestitki škofjeloške občinske skupščine pomotoma uporabili stari grb, ki še nosi napis Jugoslavija. Naročniku in bralcem se opravičujemo!
Ekonomska propaganda ČP Gorenjski glas
^| Agromehanika
Hrastje 52 a      ^ 064/324-033, 324-034
V
Prvim desetim bralkam oz bralcem Gorenjskega glasa, ki boste jutri (v sredo, 6. maia) ob 9 uri poklicali na naš teleton (064 ) 218-463 m pravilno odgovorili na vprašanie, bosta Društvo prijateljev m mineralov m fosilov Tržič ter Zavod za kulturo m izobraževale Tržič podarila po eno družinsko vstopnico za ogled Iftoinja Mednarodne razstave mineralov in fosilov v Osnovni šoli Bistrica pri Tržiču (na ogled bo v sobolo. 9, maia. ter v nedel|o, 10 maia) Nagradno vprašanj KATERA PO VRSTI JE LETOŠNJA MEDNARODNA RAZSTAVA MINERALOV, FOSILOV IN NAKITA V TR2l-
RoSteO
IMEWS
D! SPLAV
v centru Kranja
Naročila tel.: 325-534
© JELOVICA
JoMEHGLAS
NUJ VEH-MAJ
Pesmi za mesec maj
1. Cvet pod planinami - ansambel Nagelj
2. Kamniški hlapon - ansambel Slovenski kvintet
3. Nasvidenje prijatelji - ansambel Štajerskih sedem
4. Rdeči cvet - ansambel Beneški fantje
5. Vsi na ples - ansambel Mihelič
NAJ VIŽA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v oddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri!
KUPON št. 1 ■ MAJ
Skladba _
Ime in priimek Naslov
Predlog za junij
®217-960
»SATEX«
TV satelitski sistemi
SUPER CENE -
Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570
OSTALO
APARATI STROJI
Prodam gradbeno DVIGALO KD, 200 kg. s pripadajočo opremo, « 421-850 po 16 uri_5462
Prodam OBRAČALNIK Sip 220, GUMI - VOZ in črno belo TELIČKO Vrtna pot 1, Voglje. « 49-076 _5476
OVERLOCK znamke Rinoldv, pet nitni in SINGER (skrivni šiv), industrijski, nujno prodam, ^ 421-666 _5493
TELETEKST GORENJE, cena samo 5.700 SLT. Možnost plačila na 2
obroka. RTV   servis ORBITER; <S? PRIDELKI
216-945 od 12 - 16 ure. 5529
Poceni prodam črno beli TELEVIZOR, dobro ohranjen. Ogled vsak dan - osebno. Frankovo naselje 72, Šk. Loka. 5555
Ugodno prodam nov 80 literski BOJLER, ležeč, «g 213-197. 5502
Prodamo PRIKOLICO Adria, ohranjeno, s predšotorom in vso notranjo opremo, za 15.000 SLT. Prikolica je v kampu Zelena laguna v Poreču v nevoznem stanju. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice, 64270 Jesenice, Trg Toneta Čufarja 1. 5549
Prodam KROMPIR za krmo, Mihelič, Podbrezje 16 5464
Prodam jedilni, semenski in drobni KROMPIR, « 401-167_5530
Prodam SENO, OTAVO in DRAVA. Hrib pri Zmincu 6, Škofja Loka.
_5533
Prodam seno, « 79-052 5538
Prodam SENO in OTAVO. Remic, Pšenična polica 10.     421 -127 _5543
Prodam semenski KROMPIR Desi-ree in Erla. Okroglo 6, Naklo. « 47-764 5544
POSESTI
GOZD s površino 1.05 ha., z lesno zalogo 410 kvad. m. ( 2/3 iglavci ), starost 70 let, v neposredni bližini kamionske ceste, prodam, "S? 064/620-843._5470
Zasebno podjetje najame večji PROSTOR za skladišče v Bohinju ali bljižnji okolici, ponudbe na « 52-303 od 14 do 17 ure. 5497
Prodam GARAŽO v garažni nisi v Vrečkovi ulici, « 212-366      5517
Prodam 44-129
SENO  in OTAVO,
5469 PRIREDITVE
CR. MATERIAL
Prodam smrekov OPAŽ, neposu-šen, z dostavo, cena 300 SLT kvad. m., g 063-760-686_5457
Streešno OPEKO Dravograd, Tra-janka, malo rabljeno, 2000 kom prodam. ■» 061/841-379 5473
Prodam LATE (rimeljne), 4x5 cm, Kalan. Suha 4, Kranj. 5531
Prodam 2.5 kub. m. hrastovih PLOHOV, Dolhar, Kuraltova 14, Šenčur
IZOBRAŽEVANJE
Uspešno INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. ■» 311-471_5557
LOKALI_
V najem vzamem PROSTOR za mirno obrt,« 218-210 5467
KOLESA
Prodam 2 leti star MOPED ATX 50. ■g? 58-118_5480
Prodam MOPED Avtomatik. « 632-265_5486
Prodam MOTOR na 3 prestave, « 77-689_5523
Poceni prodamo KOLO Junior, « 216-898 5545
OBVESTILA
ARMAL PIPE po nizki ceni, flp 801-166 5537
OBLAČILA
Prodam belo obhajilno OBLEKO, « 422-109_5466
Prodam novo lovsko OBLEKO, številka 52, po zelo ugodni ceni. ® 422-135 5499
Prodam 68-522
SENO,  «•   68-479 ali 5471
PRIJAVNICA -ZADETEK V PETEK
Prijavljam se za kviz Zadetek v petek na Radiu Žiri: v studiu - preko mojega telefona št................................................
Moj naslov:.................................................................................
(obkrožite želeni način sodelovanja v kvizu in pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226).
SKOFJA LOKA. Spodnji trg 38
Prodam SENO, Jan, Višelnica 5, Zg. Gorje._5472
Prodam SENO. Plajbes, Križe, Pot na Močila 11._5487
Prodam SENO, jj 421 -020 5491
Prodam semenski KROMPIR jerla, « 45-368_5503
Prodam SENO, Kropivnik, Pšata 3, Cerklje. 5525
Poceni GLASBO za ohceti in zabave nudi trio. « 421 -498 5548
POZNANSTVA
Upokojenec - vdovec IŠČE gospodinjo, vdovo do 60 let, nekadilko, voznico, kajžico imam pri Kranju. Šifra: VOZIM, NEKADIM 5474
RAZNO PRODAM
Prodam osebni avto JUGO 45, letnik 1982 in starejšo HARMONIKO Beas. Gomilar, Podhom 33, Zg. Gorje 5520
OTR. OPREMA STANOVANJA
Izdelujemo in prodajamo otroške STOLČKE z mizico, za starost od 6 mesecev do 7 let. « 57-313 4585
Naša kuhinja je precej razgibana. Šef kuhinje gospod Hom išče podporo na področju A LA CARTE in BIFEJA nekoga kot vodjo kuhinje. To je obenem tudi priložnost za stremečega, izkušenega kuharja a la carte, da se naprej izobražuje in dela v kuhinji, kjer je želja gosta v središču pozornosti. Delovni teden traja 5 dni. Po želji vam nudimo tudi stanovanje. Pogoj je dobro znanje nemščine. Predstavitev ob petkih, sobotah, ponedeljkih ali torkih med 9. in 12. uri, ali po telefonu: 9943-463-511660,gospod Musil ali gospa Schator.
ROMANU KH0TEL MUSIL, 10. - Oktober - Strasse 14, 9020 Celovec
Zamenjava 2 - sobnega STANOVANJA na obali za manjše v Kranju, plačilo po dogovoru, 'S? 214-031._5459
Najamem STANOVANJE na relaciji Bohinj - Radovljica - Jesenice, « 77-636, torek in sredo po 19 uri.
5501
Oddam 326-161.
GARSONJERO,
5504
Prodam 3 - sobno STANOVANJE 70 kvad. m. v Šorlijevem naselju, g 214-524_5526
Zamenjam 1 - sobno STANOVANJE na Planini III za večje, ® 326-062_5539
V najem oddam opremljeno GARSONJERO, 1 letno predplačilo v DEM, na Planini. Šifra: KRANJ _5546
Nudim SOBO v Kranju za pomoč v gospodinjstvu, flf 214-925 5554
STAN. OPREMA
Prodam rabljene, 2 x zavite, lesene smrekove STOPNICE, «• 622-667 5468
STORITVE
ZADETEK V PETEK
IMP Livar d. o. o.
Ljubljanska cesta 43, Ivančna Gorica
Na podlagi sklepa upravnega odbora podjetja IMP LIVAR d.o.o. Ivančna Gorica z dne 8. 4. 1992 objavljamo
javno dražbo
naslednjih osnovnih sredstev:
Naziv osn. sredstva      leto izdelave kos začetna cena/kos
1. Mešalec speedmullor •       100.000 SLT (brez motorja)            .      1978 2
2. Iztresalna rešetka 1979 1
3. Vibrator za iztr. rešetko 1
4. Hladilnik zraka VT-stopnja 1981 1
5. Hladilnik zraka NT-stopnja 1981 1
6. Elektromotor 380 V 280 kW 1977 1
7. Elektromotor k zap. št. 1      / 1
100.000 SLT 350.000 SLT 41.250 SLT 34.150 SLT 700.000 SLT 190.000 SLT
Osnovna sredstva si lahko ogledate 7 dni pred javno dražbo od 7. do 14. ure v podjetju IMP LIVAR. Javna dražba bo 20. maja 1992, ob 12. uri v prostorih IMP LIVAR Ivančna Gorica, Ljubljanska 43. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo dve uri pred licitacijo vplačale 10 % varščino od začetne cene na žiro račun št. 50130-601-57364 ali pri blagajni IMP LIVAR.
Kupec mora plačati celotno kupnino v roku 8 dni po javni dražbi, sicer varščina zapade.
Navedena osnovna sredstva prodajamo po sistemu "videno - kupljeno".
Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Prometni davek plača kupec.
Za informacije kličite tel. št. (061) 783-140, int. 40.
Avto šola JURE
v Kranju in Tržiču
Organiziramo tečaj CPP A in B kategorije 18. 5., ob 18. uri
Izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudi Avto šola JURE
Inf. po telefonu: 241-480 ali 51-864
Po ugodni ceni vodim POSLOVNE KNJIGE obrtnikom, « 41-329 „ 5458
Iščem dvo tedensko POMOČ vgp' spodinjstvu v Spodnjih Gorjah.
fra: SP. GORJE
5516
Skupina prevzame vsa ZIDARSKA in FASADERSKA DELA, delamo kvalitetno in poceni. Oglasite se
na     325-672_55j9
RTV - servis ORBITER vam nudi popravila na domu za TV GORE' NJE, ISKRA, ostale aparate popravimo v delavnici na Oprešnikovi 82 od 12-16 ure, « 216-945 5527 Opravljam ZIDARSKA DELA kvalitetno in hitro. Garancija 2 le*1-Oglasite se na naslov: Zorč Jožko, Gasilska 4, 64280 Kranjska Gora
5547
VOZILA DELI
Ugodno prodam nova srednja BLATNIKA ( plastična ) za Opel Kadeta, letnik 1976/1977, % 312-037, zvečer._5475
Po delih prodam JUGO 45, ZASTAVO 101, R 4 TL, « 43-407
5508
VOZILA__
Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1981, registriran do 9/1992. Ogle«' v soboto in nedeljo. Plemelj, Bo-
hinjska Bela 137_519«
Ugodno prodam SUNBEAM 1600, letnik 1976 in FIAT 126 P, letnik
1979, « 75-491_5404
60, letnik 5456
Prodam JUGO Koral 1989,« 061/841-558.
KROVSTVO, stavbno KLEPAR-STVO, PLESKANJE žlebov, ter na-puščev in vse vrste izolacij, opravljamo    pod     garancijo. «
061/110-089_2557
SENČILA BLED - Po ugodnih ce-nah vam nudimo izdelavo, montažo in servisiranje ŽALUZIJ, LAMELNIH ZAVES, ROLET in platnenih TEND. Inf. na « 77-996, fax
76-107_3726
BELJENJE z apnom, jupolom, PLESKANJE in POLAGANJE TAPET.   Hitro   in   kvalitetno. HT
403-242_ 4034
Po konkurenčnih cenah ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, steklene površine in AVTO-SEDEŽE.flr 632-437_4323
PIŠUAR SERVIS TV - VIDEO -AVDIO, kvalitetno popravilo naprav   VSEH PROIZVAJALČEVI Smledniška 37, Kranj.« 323-159 4338
VILLACH
Tiesse
7.-10. maja 1992
Brauhausgasse (nasproti Villacher
Brauerei)
Razstava:
vsak dan od 10. do 18. ure Zabava z glasbo in zabaviščni park do 24. ure Četrtek, 7. maja otvoritev
ob 11. uri v šotoru za zabavo. Igral bo "Swing-Trio" pod vodstvom mag. Vvalterja Schneiderja Petek, 8. maja dopoldne: prosti vstop za razstavo
"Dan odprtih vrat" v beljaški pivovarni - Villacher Brauerei Ves dan: kmečka tržnica Sobota, 9. maja
dopoldne: prosti vstop za razstavo
"Dan odprtih vrat" v beljaški pivovarni - Villacher Brauerei Nedelja, 10. maja, ob 15. uri koncert ob dnevu mamic
(hala 1)
Talenti prihodnosti se predstavljajo.
Vodstvo: Mag. Vvalter Schneider VSAK VEČER: Prosti vstop v šotor za zabavo in zabaviščni park Schow -program v "Radio -Karnten - Stadl"
V€SS€
BELJAK
4337
0rek, 5. maja 1992
MALI OGLASI, OBVESTILA
15. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
pr0v RENAULT Traficc, letnik 1985, • dam ali zamenjam za drugi av-^ 063/760-686 5460
[odamnevozen FIČO, ^« 215-447
lahko po 5465
Cr°.dam z 750 SC, l km. « 65-824
prevoženih 5477
d^Lam 125 p- neregistriran, po Ieilr> ali celega, letnik 1978. Kavrin -^TAvgusta 7, Kranj. 5479 1Uq0 55, letnik 1991, prodam. «
5483
4 letnik 1978, neregistriran, v
.,em stanju, prodam za 350 328-616 po 15. uri 5485
r°dam~FIČO 750, letnik 1976, re-Jlstfiran do decembra 1992, « S'257_ _ 5490
126, letnik 1979, registriran .Jo leto, solidno ohranjen, pro-arTl za 900 DEM. Odlično ohra-
Okrepčevalnica SOČA v Tolminu, takoj ZAPOSLI prijazna dekleta za strežbo v Pizzeriji, lahko tudi začetnice brez izobrazbe. Stanovanje in hrana sta priskrbljeni. Dober zaslužek. Delovni čas po dogovoru. « 065/81-489 5488
Dnevni bar PRIMADONA Trebija, redno ZAPOSLI mlado simpatično in vestno dekle za strežbo. Hrana in stanovanje lahko v lokalu, OD po dogovoru, « 064/43-402. 5492
Kvalificiranega ELEKTRIKARJA ta-koj zaposlim,« 43-133. 5495
ŽIVALI
Nudim honorarno « 324-505
ZAPOSLITEV, 5512
flAf
prvi in zadnji del 101 COM-
I, WT prodam, « 061/612-918, 5506
^dam ZASTAVO 101, letnik ^registriran do aprila 1993^«
,gdam LADO
Karavan, « 801-128, po 10 uri.
5507
letnik 5532
Iščem komunikativne OSEBE z lastnim prevozom za honorarno DELO,« 622-609 5514
Kako ZASLUŽITI 30.000 SLT v dveh dnevih? Če ste bistri, motivirani, zagnani, stari od 20 do 40 let in pripravljeni delati ob sobotah in nedeljah, pridite v Hotel Craina v Kranju v sredo 6.5. 1992 ali v četrtek 7.5. 1992 ob 16 uri._5524
prak-5541
Zaposlimo KV KUHARJA, so. « 49-259
r0dam R4TL, letnik 1982, registri-m d0 31.12. 1992, cena po dogo-« 77-381 od 13 - 19 ure, pg*dan, Alda_5535
r°dam Z 128, letnik 1987, registrirno aprila 1993, prevoženih cfOOO km. Može, Cankarjeva 16, v!H?vljica. 5540
to
RU Leone 1.6 10/1989 ugod-prodam. Pogačar, Alpska 7, N.« 76-524 5550
/fdam Z 101, letnik 1981. Cena 8]l00 DEM. Reg. 21. 5/92. «
5556
ZAPOSLITVE
is*""—"-
cem izvajalca za gradnjo STA-J°vANJSKE HIŠE, K + P + M v
Ozdu Martuljku do tretje gradbe-<u/aze Vse informacije za popis rJ?! in za gradnjo dobite na « ,'/823-119, vsak dan od 19 do 21
^_5420
^emo več NATAKARIC in deklet ^Pomoč v strežbi. Restavracija
I -vanj, Bled. Cesta svobode 9. formacije osebno vsak dan po uri. 5481
dober prodajni ARTIKEL iščem ^STOPNIKE (ce), možnost redne . Poslitve in napredovanja, posku-"e. ne bo vam žal« 621-416
Zaposlim KUHARJA ali KUHARICO« 311-291 5551
GORENJSKI GLAS v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje objavlja preglednico potreb po delavcih oziroma prostih delovnih mestih. Napisana je na osnovi uradnih prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri tem upoštevali zlasti tale načela: a/ vključili smo samo mesta, za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom, b/ zapisali le nazive poklicev, pri čemer lahko kandidati preberejo vse ostale pomembne podatke na oglasnih deskah zavoda v vseh gorenjskih občinah (o številu delovnih mest, organizacijah in delodajalcih pogojih za zasedbo in podobno); c/ upoštevali le nove prijave aktualne na dan objave, kar pomeni da je celotna slika razvidna iz izvirne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organizacije oziroma delodajalci; zavod za zaposlovanje pri tem nima nobenega neposrednega vpliva. Radovljica: FRIZER za ženske, ZDRAVNIK. Iskalce zaposlitve hkrati obveščamo, da lahko pri nas pregledajo še objave za začasna in občasna dela - kakor nam jih pač sporočajo uporabniki. 5553
ZAHVALA
Zakaj usoda posega tja,
kjer je najmanj potrebna.
Vzame ti tisto,
kar si imel najraje
'" '/ pustil pusto osamljenost.
Polno spominov.
Ob boleči izgubi dragega moža, sina, brata, strica in svaka
FRANCA MERTLJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, delovnemu kolektivu SAVA Kranj, AMD Podnart, organizaciji ZB NOV Radovljica in Črnivec, pevcem bratom Zupan, vsem društvom, še posebej gasilskemu za izrečena so-*8jja, podarjeno cvetje, spremstvo k zadnjemu počitku in poslovilne besede ob grobu. Hvala za zaigrano Tišino. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice, duhovnikom *a lep pogrebni obred in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi
Brezje, Mošnje, Radovljica, 28. aprila 1992
ZAHVALA
Ob slovesu od našega očeta, starega očeta in brata
JOŽETA JENKA
iz Spodnjega Brnika
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znanem in sodelavcem za darovano cvetje in denar za maše in 'Zrečeno sožalje. Hvala tudi številnim gasilcem za spremno na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo gospodu Upniku za pogrebno mašo, pevcem za ganljive pesmi, Jo-*etu Lampetu za poslovilni govor, Vinku Janežiču, ki je Pogrebno slovesnost sklenil z zaigrano Tišino in Jožetu Sinku za požrtvovalnost.
Vsi njegovi
Komenda, 30. aprila 1992
JARKICE rjave in PETELINČKE, plemenske, prodam. Zgoša 47/a, Begunje. 5453 Prodam ČEBELE, Trstenik 9, Golnik._5455
Prodam KRAVO, Krivec, Šentur-ška gora 12, Cerklje. 5461
PSE mladiče pasme Springer špa-nijel, odličnih staršev, ugodno prodam. « 47-532 5478
Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 tednov « 68-625 5482
Prodam TELICO s prvim teletom ali po izbiri. Lotrič, Jamnik 3, Zg. Besnica. 5484
Prodam SIMENTALCA 20 dni sta rega,« 217-033_5489
Prodam dve TELIČKI simentalki, stari 14 dni do 4 tedne. Zg. Bitnje 18, Žabnica. 5496
FLAT COATED RETRIEVER, mladiče vrhunskih staršev, ugodno prodamo. Kopališka 5, Radovljica, « 76-806. _5500
Oddamo PSIČKO LABRADORKO, staro 2, meseca, informacije na
« 215-586._5509
Propdam ODOJKE za zakol ali za nadaljno rejo, cca 25 kg. Britof 79
_5510
Prodam bela pritljilova PUDLJA z rodovnikom, odličnih staršev, sta-ra 9 tednov, « 323 165_5511
Prodam belo obhajilno OBLEKO za deklico (višina 140 cm), « 632-286 5513
Kupim LESIJA, « 061/824 127
5515
Prodam brejo TELICO ali zamenjam za kravo po telitvi, Vevar, Gorice 3, Golnik 5522
Prodam dva BIKCA simentalca, stara 2 in 7 mesecev. Polšica 11, Zg. Gorje. 5542
V SPOMIN
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano: a v srcih naših boš ostal. Utihnil je tvoj glas, obstalo je srce,
ostali so le sledovi pridnih rok. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja
bolezen je bila močnejša od življenja.
Jutri mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, stric in svak
FRANC INDIHAR
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. Vsi njegovi! Tatinec, 6. maja 1992
ZAHVALA
V 99. letu nas je zapustila dobra mama
FRANČIŠKA ROZMAN
rojena Perčič
Od nje smo se poslovili 18. aprila v Šenčurju. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem za izrečena sožalja, posebej pa botram Lojzki in Mirni, lepo se tudi zahvaljujemo g. župnku iz Hrastja, g. Dekanu iz Šenčurja za lep pogrebni obred, lepa hvala pevcem iz Naklega. Vsem skupaj lepa hvala za darovano cvetje in sveče, hvala dr. Peganovi za zdravljenje. Vsi njeni Prebačevo, H rastje, Praše
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, stare mame, tašče, sestre, tete in snahe
FRANCKE KLEMENČIČ
rojene Studen
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali cvetje in izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo kolektivom Chemo Kranj, I KOS Kranj, Alpetour Škofja Loka za pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za govor in pevcem iz Naklega. Vsem še enkrat iskrena hvala. Mož Franc, sinova Tomaž in Drago z družinama in ostalo sorodstvo
Cegelnica, 23. aprila 1992
ZAHVALA
Ko ugasne življenje.
ostane samo še tiha - tiha žalost.
Odšel si dragi moj Franci,
za vedno, s teboj
odšel je del mojega življenja.
del najlepših spominov.
Zahvaljujem se ti za vse.
Vsem, ki ste dne 14. aprila 1992 v tako velikem številu poslednjič pospremili mojega dragega, pokojnega moža k večnemu počitku
FRANCIJA SILE
dipl. elektr. ing. iz Kranja
se mu poklonili v spomin, darovali cvetje, izrekli sožalje. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala.
V imenu vsega sorodstva, žena Jožica
Kranj, Ljubljana, Anglija, Švica, Innsbruck, Radovljica
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete
MARIJE FABJAN
rojene Leben
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Iskre in ZVZG Kranj za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi dr. Jerajevi in med. sestri Ča-deževi za pomoč v času bolezni. Lepa hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in pevcem iz Stražišča za zapete ža-lostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Vsi njeni
Orehek, Mlaka, Stražišče, 23. aprila 1992
ZAHVALA
25. aprila 1992 smo se poslovili od našega dobrega moža. očeta in dedka
IZIDORJA JAGARINCA
iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom za nesebično pomoč v času njegove bolezni in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Kranja in Golnika, pevcem društva upokojencev ter gospodu župniku za lep pogrebni obred. Se enkrat vsem hvala!
Žena Angela, hčerka Anica z Milanom, sinova Karel z družino in Adolf
ZAHVALA
Ob izgubi drage mamice in žene
DANICE CEPIN
se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in tolažilne besede vsem, ki ste nama stali ob strani v teh težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepe poslovilne besede.
ŽALUJOČI: sin David in mož Oto
Gorice, 29. aprila 1992
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, babice in tašče
VERE BOGATAJ
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem podjetja TERMO ter ISKRI - SUKALA za i/rečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo pevcem /a zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za pogrebni obred.
Sin Brane in hčeri Jožica in Vera z družinama
Frankovo naselje, 23. aprila 1992
ZAHVALA
S cvetjem in petjem smo pospremili na zadnjo pot ljubo mamo
PAVLO PO DJED
rojeno Valant z Bleda
Vsem, ki ste nam z izrazi sožalja, besedo in spominom na mamo lajšali bolečino, ji poklonili cvetje in sveče, se iskreno zahvaljujemo. Posebej hvala zdravnikom in osebju Kardiološkega oddelka bolnišnice Jesenice, dr. Borutu Rusu za dolgoletno zdravljenje in pevcem bratom Zupan.
ŽALL'JOČI: vsi njeni
Bled, 24. aprila 1992
Dušan Thaler govoril na Poljanah*
Železarji so solidarni z delavci Plamena
Poljane nad Jesenicami, 4. maja - Na tradicionalnem srečanju železarjev na Poljanah se je zbralo precej ljudi. Slavnostni govornik predsednik svobodnih sindikatov iz Železarne Dušan Thaler. Podpora delavcem Plamena, ki stavkajo.
Na tradicionalnem prvomajskem srečanju Jeseničanov in okoličanov na Poljanah nad Jesenicami se je ob II. uri dopoldne zaradi slabega vremena zbralo nekoliko manj ljudi kot običajno. Organizatorji - svobodni sindikati občine Jesenice in Železarne Jesenice - so kljub izredno slabi vremenski napovedi prireditveni prostor lepo okrasili in poskrbeli za kulturni program, saj je za prvomajsko praznovanje na Poljanah značilno, da ljudje vedno pridejo - tudi ob deževnem vremenu in tudi tedaj, če je sneg...
Sleherni, ki je prišel na Poljane, je ob vstopu lahko kupil rdeč nagelj za simbolično ceno. Kasneje, ko seje nekoliko zve-drilo, so na Poljane začeli prihajati številni Jeseničani, tako da je bil popoldne prireditveni prostor poln.
Pozdravni govor je imel predsednik svobodnih sindikatov Železarne Jesenice Dušan Thaler, ki je med drugim poudaril, da letošnji prvi maj praznujemo v težkih ekonomskih in socialnih razmerah, še posebej pa so prizadeti delavci. Tisti, ki so sploh lahko še delajo, delajo za minimalne plače. Dogaja se, da v firmah ne morejo vplivati na rastoče cene materiala in na proizvodne stroške, ko pa gre za ceno delavčeve ure, se o njenem povišanju vedno dvomi. S kolektivnimi pogodbami smo šele na začetku, najtežje pa je brezposelnim in mladim, ki ne najdejo dela. Delavci morajo dobiti tisto veljavo, ki jim pripada. • D. Sedej
Za praznik delavcev
Križna gora nad Škof jo Loko, L maja - Slabo vreme je povzročilo, da se je letos na tradicionalno prvomajsko srečanje na Križni gori zbralo le nekaj sto Škofjeločanov in okoličanov. Blatna gozdna pot je očitno preprečila, da bi se na tej tako priljubljeni izletniški točki zbralo več ljudi. Na Križni gori smo se pogovarjali s predsednikom Svobodnih sindikatov Gorenjske Sandijem Bartlom, ki je srečanje organiziral. Povedal nam je:
»Svobodni sindikati Gorenjske smo letos organizirali tri tradicionalna prvomajska srečanja: na Križni Gori za delavce iz Škofja Loke, na Šobcu za delavce iz Radovljice in na Poljanah nad Jesenicami za delavce iz te občine. Žal nam srečanja za delavce iz Tržiča letos ni uspelo pripraviti. Kot vidite, nam jo je zgodio vreme in vsaj tu na Križni gori so se zbrali le najvztrajnejši oziroma tisti, ki imajo do praznika dela najtrdnejši odnos, saj je očitno, da imajo spremenjene družbene razmere tudi svoj vpliv.
Ob današnjem prazniku naj v imenu Svobodnih sindikatov Gorenjske vsem delavcem čestitam in pozdravim za 1. maj in zagotovim, da si bomo v naši organizaciji še naprej prizadevali za ureditev njihovega položaja. Gospodarska kriza, vedno večja brezposelnost, pravno neurejen in nevarovan delavski položaj in neupoštevanje kolektivnih pogodb so žal značilnosti današnjega delavskega vsakdana in Gorenjska, nekdaj gospodarsko močna, se spreminja v regijo revščine. V Svobodnih sindikatih si bomo prizadevali, da slovenska vlada končno posveti vso svojo pozornost in sposobnost (ne glede na njeno strankarsko sestavo) težavam tega položaja in najde poti za drugačen odnos do delavstva. Vsakomur, ki bo na oblasti, pa bo pozabil na pravičnejšo delitev ustvarjenega družbenega proizvoda, na socialno varnost delavcev, bomo gledali pod prste in zahtevali drugačno ravnanje, saj je čas, da se, kljub prelomnim družbenim spremembam, položaj delavcev zakonsko uredi. Ko se srečujemo z zakonitostmi tržnega gospodarstva, nikakor ne bi smeli spregledati kolektivnih pogodb, ki so osnova urejanja položaja delavcev v vseh tržnih ekonomijah, hkrati pa pomenijo dovolj jasen položaj in instrument boja za boljši položaj delavcev tudi za sindikat. Začetek procesa lastninjenja, ki je pred vrati, bo pomenil še jasnejše razslojevanje naše družbe in že prihodnje leto bo prvi maj, bolj kot praznik dela, praznik delavcev.« # §. Žargi
w w
Živahno na Sobcu
Sobec, I. maja - Svobodni sindikati Slovenije so bili tudi prireditelj prvomajskega srečanja delavcev radovljiške občine na Sobcu. Na I. maja je prebivalce na relaciji Lesce - Radovljica - Kropa že zarana dvignila budnica godbe na pihala DPD Svoboda iz Lesc, popoldne pa so se mnogoštevilno udeležili tradicionalnega delavskega shoda. Zbranim je spregovoril Albert Vodovnik, predsednik sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije. V kulturnem programu, ki ga je letos pripravil Matija Milčinski, so poleg leskih godbenikov sodelovali tudi pevci moškega zbora Tomaž Godec iz Bohinja pod taktirko Hdija Zaveršnika, zaplesali pa otroci folklorne skupine DPD Svoboda iz Bohinjske Bistrice pod vodstvom Vikija Mencingerja. - Foto: P. Kozjek
Družabnost in delavska tradicija
Jošt, L maja - Letošnji praznični dnevi so bili res oblačni, vendar to ljudi ni odvrnilo, da bi se ne udeležili tradicionalnih prvomajskih shodov. Kresovanje na predvečer praznika dela in prvomajsko srečanje na Joštu je letos priredil Svet kranjskih sindikatov. Hude gneče sicer ni bilo, kljub temu pa se je na tej kranjski izletniški točki na praznični dan izmenjalo nekaj tisoč ljudi.
O razkošnih slovesnostih, kakršne so ob delavskem prazniku poznali leta nazaj, zdaj ni več sledu. Delavci tudi niso več deležni zastonjske klobase in poliča vina, le še tradicionalni nagelj jim pripnejo na prsi, beseda in pesem ter priložnostni' govor pa opomnijo na vsebino praznika. Kaj žene k pohodu in praznovanju delavskega izročila na Joštu nekatere naše sogovornike?
Silvo Mravlje
z Labor: »Nisem ravno stalen i gost, vendar kar pogosto prihajam na Jošt. Tudi tokrat sem prišel kot pohodnik, rekreativec. Vsakoletno prvomajsko srečanje je bil zame vedno družaben dogodek, ne političen.«
Boris Bavdek iz Kranja: »Menda ni leta, da bi ob prvem maju manjkal na Joštu. Ne štejem, kolikokrat sem praznik dela praznoval tu gori, najbrž kakih dvajsetkrat. Prvomajski shod je prijetno družabno srečanje, vendar s poudarjeno družbeno, politično noto. Rdeč nagelj namreč ni naključje. S prvomajskimi srečanji se prenaša tradicionalno delavsko izročilo.«
Vsako leto se ob 1. maju na Jošt povzpne tudi nekdanji sindikalni vo-^jJlJHEf      ditelj Vinko ' "^^^^»**   Hafner ludi /      iiMPWTI   letos ni mani-
i-mmmm kal.
»Pogosto prihajam na Jošt, ne le ob 1. maju. Za praznik dela pa sem vselej zraven. Ob letošnjem praznovanju naj poudarim, da prihajajo časi, ko prvi maj spet pridobiva tradicionalno obeležje. V času, ko gre delavcem vse slabše, spet postaja praznik dela in delavca.«
Mlajši obiskovalci Jošta tega še ne občutijo, tradicionalnemu praznovanju mednarodnega praznika dela pa so se tudi letos pridružili v velikem številu. Mnogo jih je bilo zlasti ob kresu na predvečer praznika.
»Že več let se z vrstniki udeležujem srečanja na Joštu,« je povedala študentka Metka Žnidar. »Nisem še zaposlena, da bi ga slavila kot svoj delavski praznik, pač pa kot tradicionalno družabno srečanje.«
Poseben odnos do Jošta gojijo rekreativci, ki vsak dan grizejo kolena v hrib nad Kra-Jk "" M njem. Tudi £ms^M&& Nada Pleste-njak iz Bitenj je med zapriseženimi »Joštarji«: »Lani sem bila gotovo stokrat na Joštu. Tudi prvomajskega srečanja ne zamudim nobeno leto. Že k tradiciji sodi pohod na praznik dela, proslava na Joštu in druženje s prijatelji.« • D. Ž., foto: P. Kozjek
1. maj s predsednikom
Na poti proti Joštu - predsednik za korak pred sindikatom...
Da bo predsednik še lepši.
Dva nekdanja partijska in dva sindikalna kolega.
Janez Bohorič: Na zdravje Milan, še ga bomo!
Foto: P. Kozjek
^1
10% znižanje cen
vodo i nštatac i j s kega materiala in materiala za centralno kurjavo pri takojšnjem plačilu nad 2.000,00 SLT.
Od 24. aprila do 20. maja.
KRANJ, JAKA PLATIŠE 13