List slovenskih delavcev v Ameriki. TELETOM PISARNE: 4687 CORTLAHDT. Entered u Second-Glass Matter, September 21,1903, aft th« Port Offic« at Htw York, N. 7n under ftl» Act of Oongrtn of March 3,1879. TELEFON PZSABNE: 4687 OOBTLANDT, NO. 170. — fiTEV. 170. NEW YORK, FRIDAY, JULY 21, 1916. — PETEK, 21. JULIJA, 1916. volume xxiv. p- Operacije na vzhod, bojišču zelo ovira slabo vreme. NEMCI POROČAJO, DA SO SE MORALI NEKOLIKO UMAKNITI. — JUŽNO OD LUTSKA SO ZAVZELI NEMCI NEKAJ ZELO VAŽNIH RUSKIH POŠTO JANK. — V BUKOVINI SE NI NIČ POSEBNEGA PRIPETILO. — VSLED NEPRESTANEGA DEŽEVA-NJA SO REKE ZELO NARASLE. — SPOPADI V KAVKAZU. — BITKA PRI JABLONICI. — OFENZIVNO PRODIRANJE PROTI KOVLU. Petrograd, Rusija, 20. julija. — Poročilo ruskega generalnega štaba se glasi: — V torek se je pojavilo nad Zamirnom sedemnajst nemških zrakoplovcev, ki so vrgli na provizoričuc bolnišnico 27 bomb. Trije zdravniki in deset ranjencev ie bilo mrtvih, sedem zdravnikov in pet ranjencev pa težko po* škodovanih. Poročilo o najnovejših bojih se glasi: Ob reki Stohod so bili vsi sovražniški poskusi brezuspešni. Južno od Gorhova se je vnela vroča bitka, ki se je končala s popolno zmago našega orožja. Vsled neprestanega deževja je reka Dnjestcr silno narasla. Skoraj vsi potoki in reke so prestopile bregove. Deževje zelo ovira vojaške operacije. Obronki gora so tako sploski, da je le s težavo mogoče dospeti nanje. Voda je odnesla veliko mostov, plavov in transportnih čolnov. Kakorhitro se bo vreme izpremenilo in bo voda upadla, bomo nadaljevali s svojimi operacijami. London, Anglija, 20. julija. — Iz Petrograda je dospelo v Rim poročilo, da se je pri Jabloniei v Bul. o vini v-fela zelo vroča bitka, ki se bo najbrže končala n popolno zmago ruskega orožja. V Karpatih se vrše vroči boji. Rusi imajo baje že v rokah tri prelaze, ki vodijo iz Bukovine v Ogrsko nižino. Iz zadnjih poročil je razvidno, da so začeli R.isi zopet z ofenzivnim prodiranjem proti Kovlu. Avstrijci in Nemci so dobili zadnje dni velika ojačt-nja, pa kljub temu ne morejo ničesar opraviti. Jabloiiica se nahaja južno od Kolomeje v podnožju Karpatskega pogorja. Petrograd, Rusija, 20. julija. — Ruski generalni štab poroča, da so Rusi te dni zavzeli važno mesto Kugi. ki leži par milj zapadno od Erzeruma. Zapadno od Baiburta so se morali Turki z velikimi izgubami umakniti iz svojih postojank. Pri Rovandizu so se Rusi z strategičnih oziruv nekoliko umaknili. Berlin, Nemčija, 20. julija. — Položaj na vzhodnem bojišču je postal za Nemce zelo ugoden. Kljub temu, da Rusi žrtvujejo velikanske množine vojaštva in munici-je, le malo napredujejo. Rusko ofenzivno prodiranje je taktično vstavljeno. Jugovzhodno od Rige, kjer so koncentrirane čete nemškega generala Hindenburga in ruskega generala Ku-ropatkina, se je vnela včeraj vroča bitka, ki se je pa končala s popolno zmago našega orožja. Sovražnik se je moral z velikimi izgubami umakniti. Severno od Sokula ob reki Styx si je priboril general Linsingen več lepih uspehov. Jugozapadno od I Miška so Nemci prodrli do črte pri Jelizarovu. V Galiciji, kjer je razpostavljena armada generala Bothmera, se ni ničesar posebnega pripetilo. Južno od Dnjestra, kakor tudi v Bukovim, so bili vsi ruski napadi brezuspešni. Z ozirom na sedanji položaj je naravnost izključeno, da bi si priborili Rusi pet preko Karptq^ v Ogrsko nižino. Berlin, Nemčija, 20. julija — Uradno poročilo, ki ga je izdal veliki nemški generalni štab, se glasi: Armadna skupina generala Hindenburga: Južno od Rige je bil vprizoril sovražnik nekaj protinapad-»v, katere smo pa z lahkoto odbili. Armadna skupina princa Leopolda: Na tej fronti sc vrše samo manjši spopadi med nemškimi in rusk:ini prednjimi stražami. Armadna skupina generala Linsingena: V Volini.j i se je začel sovražnik v divjem begu umikati. Vroča bitka severno od Sokula se je končala s popolno zmago našega orožja. Armadna skupina generala Bothmera: Na tej fronti s* ni zadnje dni ničesar posebnega pripetilo. Dunaj, Avstrija, 20. julija. — Boji, ki se vrle v Bukovim, severovzhodno od Prislopa, niso posebn > velike važnosti. Bitka pri Tartarovu še zdaj ni končana. Pri Kačav-ki biuo vprizorili zelo uspešen napad na ruske postojanke ter jih nekaj zavzeli. Ob Stohod u je položaj neizpreinenjen. Ogri in Nemci, Nova ogrska stranka. — Izjava grofa Karolyi-ja. — Politika nemškega državnega kanclerja. Berlin, Nemčija, 20. julija. — Iz Budimpešte poročajo, da je postal predsednik novovstanovljene ogrske neodvisne stranke grof Mihael Karolyi. — Ko je prevzel predsedstvo, je imel dog govor, v katerem je rekel med drugim tudi sledeče: Z ozirom na razna sumničenja in povorice moram izjaviti, da mi nočemo skleniti nobenega separatnega miru, pač pa do konea braniti našo deželo. (Vse to je le pesek v oči. — Op. ur.). Berlin. Nemčija, 20. julija. — Nemški narodni odbor, ki ima nalogo 'zasejati" med Neince prepričanje, da mora Nemčija skleniti časten mir, je izdal nekak manifest, katerega bo te dni priobčil. Manifest je podpisalo veliko u-glednih Nemcev. Narodni obor je velik prijatelj nemškega državnega kanclerja. — Člani odbora smatrajo Hollwega za edinega človeka v Nemčiji, ki želi narodu dobro in pravijo, da je njegova politika najboljša. Pri vsaki priliki se sklicujejo na njegove govore in so odločni nasprotniki stranke, katera želi, da bi se vojna nadaljevala. (Nemški državni kancler ni nič-kaj priljubljen pri pruskih jun-kerjih in nemški vojaški stranki, katere največja želja je, da bi se vojna nadaljevala. Tem ljudem ni mar usoda Nemčije, ampak gledajo v prvi vrsti na to, da iuiajo od vojne posamezniki kolikormo-goee velike dobičke. — Nemški državni kancler ima na svoji strani veliko uglednih Nemcev, med katerimi je tudi general Hinden-burg. Op. ur.). Zavezniki še naročajo. Tradniki raznih municijskih podjetij so naznanili, da so zavezniki dali še več velikih naročil za blago za izdelovanje inunicije. United States Steel korporacija je baje dobila ja 150,900 ton jekla. Samo francoska vlada ga bo vzela 100,300 ton. Pri bolj sanje plač. Chester, W. Va„ 20. julija. — American Sheet and Tin Plate Co. je naznanila, da bo s prvim avgustom pri boljšala plače svojim delavcem za osem odstotkov. To je zdaj drugo priboljšanje tekom tega leta. 6e 100,000 mož iz Kanade. Ottawa, Ont., Kanada, 20. julija. — Vojni department naznanja da bo v teku kratkega časa odšlo Preko morja v Anglijo in potem v Francijo še 10,000 kanadskih vojakov. denab 8e lahko odpošlje v staro domovino tudi po brezžičnem brzojavu. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoltevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju. To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mo-ffoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi m pa lcaj lahko, da pošiljate? traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavo; denarja se ne more iz-g u b i t it pač pa je mogoča zakasnitev, ako ae urine kje kaka napaka. Kdor Želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naalov In dodati: pofija naj »• po braxfidneo braojaw. "DeutsclM". Nemški podmorski čoln bo v kratkem odplul. — V .Nemčijo bo odpeljal veliko zlatega denarja. Baltimore, Md., 20. julija. — Izza svojega prihoda je bil danes Pavel Koenig, kapitan nemškega podmorskega Čolna 1 Deutschland\ prvič oblečen v svojo modro mornarsko uniformo. Pri njem se je dolgo časa mudil kapitan ladje "Neckar", Hinsh. Nekateri pravijo, da sta neprestano študirala zemljevide reke Potapsco. Kapitan je izjavil, da se pred odhodom ne bo podal nič večna suho. Ko so yčeraj mornarji zaprli na morskem čolnu vse zaklopnice, je bilo vse tukajšnje časopisje mnenja, da bo podmorski čoln še to noč odplul, kar se pa ni zgodilo. Po mestu se je razširila govorica, da bo vzel kapitan Koenig seboj v Nemčijo veliko množino zlatega denarja. Ta svota znaša baje kake tri miljone dolarjev. Pavel G. L. Hilken, tukajšnji zastopnik novovstavljene "Ocean Rhederei Geselschaft" se je mudil danes v Philadelphiji, kjer je poskušal zavarovati svoto, katero bo vzel Koenig seboj. — Ce se mu je to posrečilo ali ne, se dozdaj še ni moglo dognati. Podmorski čoln je skoraj čisto ves pod vodo. Straži ga pet vlačil-nih čolnov. Skale nad Lahe. Lahi napadajo, toda Avstrijci jih dobro odbijajo. — Italijani so obstreljevali Trbiž. Berlin, Nemčija, 20. julija. — Dunajsko uradno poročilo se glasi, da so avstrijske čete valile ska le na postojanke italijanskih vojakov pri Brocola prelazu. Glasi se: "Po dolgotrajnem pripravljanju so italijanske čete trikrat napadle naše postojanke pri Borco-ia prelazu. Zavrnili smo jih z granatami, strojnimi puškami, zlasti smo pa imeli dobre uspehe s skalami. katere smo valili nadnje z višine. "Hudi boji so se vršili tudi pri Rabeljski Be!i, v katerih smo zaplenili eno strojno puško. "Sovražnik je obstreljeval Trbiž. Rim, Italija, 20. julija. — Kljub temu. da je bilo vreme zelo ne-ugono, so italijanske čete vseeno nadaljevale s svojim pritiskanjem na avstrijske postojanke. Uradno poročilo italijanskega vojnega urada se glasi: "Neugodno vreme je zelo oviralo naše operacije, zlasti v gorovju. Infanterijski boji so se vseeno nadaljevali in imeli smo nekoliko u-speha pri Borcola prelazu. "V dolini Brenta smo obstreljevali železniško postajo Marter; poškodovali smo poslopje in več železniških voz. "Na ostalih delih fronte se ni ničesar posebnega dogodilo; položaj je skoro popolnoma neizpremer njen." Zastopnik avstrijske vlade v državnem departmentu. Washington, D. C., 30. julija. — Baron Zwiedinek, zastopnik avstrijske vlade v Washingtonu, je bil danes v državnem departmen tu in je imel s posluj očim državnim tajnikom Mr. Polkom celo-uren pogovor. O čem sta razpravljala ni znano. Domneva pa se, da se je šlo glede zadeve parnika "Petrolite", glede česar je washingtonska vlada nedavno protestirala, toda še ni dobila odgovora od dunajskega zunanjega ministra. Rusija bo iskala posojilo v Zdrnže nib. državah. London, Anglija, 20. julija. — Nek financir, ki ima pri angleški vladi zelo visoko mesto, se je ravnokar vrnil iz Rusije in je izjavil, da bo ruska vlada iskala posojilo ▼ Združenih državah, in sicer sto ■iljooor dolarjer. -V^iit-* **** "Črna lista". Washingtonska vlada bo poslala angleški naj brž e še ta teden protest radi "črne liste'*. Washington, D. C., 20. julija. — Poslujoči državni tajnik Polk je zahteval od angleškega poslanika v Washingtonu, da pojasni, kaj je namen angleške "črne liste" in v koliki meri jo namerava angleška vlada še povečati. Državni department je sklenil poslati angleški vladi protest, kakorhitro bo dalo angleško poslaništvo odgovor državnemu tajniku. — Protest bo odposlan najbrže jutri, popolnoma gotovo pa v soboto. Chevalier Van Rappart, zastopnik nizozemske vlade, je naprosil vlado Združenih rdržav, da mu naznani, kako pot bo ubrala. Iz tega se da sklepati, da bodo vse nevtralne države skupno na stopile proti Angliji. Državni department je tekom dne dobil cel kup protestov prizadetih ameriških tvrdk in posameznikov. Informacije iz poluradnih virov naznanjo, da je "angleška črna lista" mnogo večja kot je pa naznanila londonska vlada. Prvotno je lista vsebovala dvainosemdeset tvrdk in posameznikov, toda državni department je dobil listo, ki vsebuje samo osemdeset imen. Angleški poslanik Sir Cecil Spring-Rice je izjavil, da je ta trsta popolna. Rusija in pomoč za Poljsko. Washington, D. C.. 20. julija. — Ameriški poslanik Francis v Pe-trogradu je poslal danes državnemu departmentu kabel brzojavko, v kateri sporoča, da mu je ruski ministrski predsednik Sazanov zagotovil v posebnem pismu, da ne bo imela ruska vlada nič zoper to, ako bodo hotele Združene države pomagati Poljski. Poslanik Francis omenja, da je bil Sazanov daljčasa odsoten, vsled česar se je odgovor tudi nekoliko zakasnil. Rusija je prva izmed štirih držav. ki je privolila, da pomagajo Amerikanci Poljakom. Pozor pošiljatelji denarja! Vded negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena ix Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, pA SB VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati morejo le samude. Mi jamčimo ca vsako denarno pošiljate? toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Zstotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, a katerimi imo sedaj v zveri radi vojne in radi popolna sigurnosti pri poii Ijanju denarja. Cene: % K 5. 10. 15. 20. 25. 30. 35. 40. 45. 50. 55. 60. 65. 70. 75. 80. 85. 90. 100. 110. I .90 1.60 2.30 3.00 3.70 4.40 5.10 5.80 6.50 7.20 7.85 8.55 9.25 9.95 10.65 11.35 12.05 12.75 14.00 15.40 | K 120.... 130.... 140.... 150____ 160.... 170____ 180.... 190.... 200____ 250.... 300.... 350.... 400____ 450.... 500.... 600____ 700.... s 16.80 18.20 19.60 21.00 22.40 23.80 25.20 26.60 28.00 35.00 42.00 49.00 66.00 63.00 70.00 84.00 »8.00 800.... 112.00 900.... 126.00 1000---- 139.00 Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tam, ko dobi naslovnik list ▼ roka, s« pri nas cene morda U večkrat TVSDXA FRANK «AWBt 92 Oortlaadt 81» K«w York, V. % Angleži in Francozi so imeli precejšnje uspehe. ANGLEŽI SO PRI LONGUEVALU NAPREDOVALI ZA TISOČ JARDOV. — FRANCOZI SO SVOJE NAPADE OBNOVILI IN IMELI PRECEJŠNJE USPEHE. — V ZADNJIH BOJIH SO VJELI VEČ KOT TRI-TISOč NEMCEV. — NEMCI SO TEKOM TE OFENZIVE NA VZHODNI FRONTI ŽE 25,000 MOŽ IZGUBILI, KATERE SO ZAVEZNIKI SAMO VJELI. — IZGUBE SO OGROMNE. London, Anglija, 20. julija. — Nemška protiofenzi-va se je na zahodni in na vzhodni fronti temeljito izjalovila in armade centralnih držav se nahajajo zdaj zopet na vseh frontah v obupni defenzivi. Francozi, ki so zadnje dni mirovali in se pripravljali, so tekom tega dne obnovili uspešne napade. Uradna poročila iz angleških in francoskih glavnih stanov kažejo, da so obojih armade znatno napredovale. Nek oficielni vojaški strokovnjak piše glede petnajst-dnevnih bojev, ki se vrše v dolini Sonnne: — Francoske čete, katere se je smatralo že za popol noma izčrpane, so na deset milj dolgi fronti napredovale naj,uianj za šest milj v širini. Vse to ozemlje je bilo izvanredno utrjeno, tako, da so ga Nemci smatrali za nepremagljivo, oziroma nezav-zetno. Tekom tega časa smo zaplenili petinosemdeset težkih topov, sto strojnih pušk, dalje pa tudi velika množino drugega vojnega materijala, katerega množine se pa ne da določiti. Naše čete so v teku teh petnajstdnevnih bojev vjele 135,000 nemških vojakov, med njimi 235 Častnikov. Vojaški kritiki so mnenja, da bodo Nemci kmalu primorani svojo dolgo fronto skrajšati, kajti defenziva jim je zdaj zelo težka. Pariz, Francija, 20. julija. — Francoski urad je danes zvečer izdal sledeče poročilo: — V južnem delu doline Sonnne smo vprizorili več hudih napadov in zavzeli celo nemško prvo pozicijo od Es-trees prav do Verdandovillersa. V tem boju smo vjeli 2,900 mož, med katerimi je bilo irideset častnikov. Dalje smo zaplenili tudi tri težke topove, trideset strojnih pušk in več drugega vojnega materijala. 4 Pri reki Meuse smo s pomočjo granat nekoliko nepre-dovali pri utrdbah pri Thiaunioiitu. Pred Verdurtom smo vjeli okoli trideset Nemcev, vštevši osem častnikov Naši zrakoplovci so v noči od 19. na 20. julija bili zelo aktivmi. Bombardirali so sledeče postaje: Thionville, Bri-sulle, Montmedy in Biovouas; napravili so velike poškodbe. Eden naših avijatikov je vrgel osem bomb na vojaško naprave v Lorrachu. — Najzadnejše francosko poročilo se pa glasi: — Na obeh straneh južnega dela reke Soinme je naša infanterija napadala nemške pozicije in znatno napredovala. • - H Na severnem delu smo osvojili sovražne zakope pri Mamelonu in Hardencourtu. Na tem delu bojnega polja smo vjeli 400 sovražnikov. Med Barleuxom in Soyecourtom smo osvojili vse zakope prve nemške vrste, ki so bili dozdaj še v rokah nemških čet. Pri Champagne smo vdrli v nek nemški zakop in vjeli več vojakov. Na levem bregu Meuse se vrše hudi boji, toda položaj je tako kot je bil. — London, Anglija, 20. julija. — Iz angleškega glavnega stanu je došlo sledeče poročilo: — Na črti Bazentin-Longueval smo kljub grozoviti nemški trmoglavosti napredovali za tisoč jardov. Strašni boji se vrše še pri vasi Longueval in pri gozdu Dellville. Angleški glavni stan v Franciji, 20. julija. — Angleške čete so našle v nekem zavzetem nemškem zakopu dnevnik nekega nemškega ča ^tnika, iz katerega je razvidno, da je imel nek bavarski rezervni regiment v bojih od 1. do 6. julija tritisoč mož mrtvih; cel polk je štel 3,500 vojakov. «*•* člft*|9l} Nek drug dokument pa kaže, da je nek bataljon 190. polka, ki je štel 1,100 mož, izgubil 980 vojakov. Berlin, Nemčija, 20. julija. — Nemško uradno poročilo pravi: «,, — Na obeh straneh in na vseh delih reke Somme so se napadi obnovili; vršili so se hudi boji. Na severnem delu reke so angleške čete napadle naše postojanke pri Longuevalu in Dellville. Imele uspeh, toda nekaj pozicij smo jim potem nazaj vzeli, druge pa Še drže. Tekom zadnjih bojev, o katerih se poroča s fronte, soj naše čete vjele taisto sovražnikov. GDAS NARODA, 21. JUL. 1916. "GliS NAHODA" r* ovma «sa F»t>ll«b«dby tfll PLOTXRIO VWBHiyl 50. l C« LOUIS RinODO, _ at thm ___of abora officer« t §g Oortlandt Street, Borough «< Ml i««H««r New tort Otty. M. I. a celo leto ▼«Ue Uet se- ^^ G*n*do ------- , doI «£k> leto m meeto Hew Torti-* 4.00 pol leta m Meto Hew Torti«* J00 I Brrape m rm leto----- . , pol lete .. — --- 2-» w . getrt lete...... "GLAS NAHODA" Izhaja T«k nedelj ta pn«Bl*oT- •Hi L A S NAHODA" ("Voice of the PeopW) dej except Sunday« Holldaya. anbecrlpttoa yearly ft-^0- podplea In oocbpootl «9 ae prloMSaJejOb pmi ia] at maaoeoU poUjatl »i Money Order, fxi bprtaembl kreja nesoSnlkor pre. limn, da m nem tudi prejinje H> 1 MraUMe y?™*^, da hitre)* najdemo nailornlh*._ Deplasa in pdHJatran naredita ta aaelor: "GLAS N A K 0 D A" m Oertlendt 8U Telefon 4687 Oortlandt._ Madžari. Pred par dnevi smo pisali, da ogrožajo Rusi Ogrsko nižino in da h^ nahajajo v bukovinskem mestu Kimpolungtt, ki je oddaljeno le par milj od ogrske meje. Zadnja poročila pravijo, da so nekateri gorski prelazi, vodeči iz Jiukovine v Ogrsko že v ruskih rokah in da so ruski kozaki že na ogrskih tleh. Ošabnemu in širokoustnemu 0-pru so se začela tresti kolena. Ogrski diplomati so izprevideli, da preti Ogrski velika nevarnost in tla se ne morejo Ogri zanašati na nobeno pomoč. Skoraj vsa nemška armada si razbija glavo ob verdunskih u-trdbah. A ko se Nemcem posreči zavzeti to francosko trdnjavo, ne bodo imeli nikakega dobička. To tudi ne bo kaka posebno velika moralna zmaga, ker bo predrago plačana. Nemci so bili dozdaj vajeni s primeroma malimi žrtvami dosegati velike uspehe. Naenkrat se je pa vse obrnilo. — Neizmerne žrtve in nobenega uspeha. Jasno je torej, da Nemec ne more priti Madžarom na pomoč.. Skoraj vsa avstrijska armada je v Galiciji in v južnem delu Ruske Poljske. — To ni več tista armada, kot je bila pred dvemi leti. To je armada starcev in neizvežbanih mladeničev. Najboljše avstrijske vojake je zahtevala osvojitev Srbije, vojna z Italijo in prvo rusko ofenzivno prodiranje. Rus še vedno razpolaga s par milijoni človeškega materijala, pa tudi orožje, ki ga je dobil iz Japonske in Amerike ni veliko slabše kot je avstrijsko in nemško. — In kar je največjega pomena, zaloge njegovega orožja in streljiva ne bodo še tako kmalo izčrpane. Avstrija je hotela pregovoriti svoje zaveznike Bolgare, da bi šli branit Ogrsko. Bolgarska vlada je izjavila, da morajo braniti Bolgari svoje meje pred zavezniki. Oq-ri so torej na cedilu. Zdaj je konec njihove zahrbtne politike Vedoč, da jim drugega ne preostaja, hočejo skleniti mir. Odrski diplomati niso imeli še nikdar toliko dela kot ga imajo te dni, ko jim gre za lastno kožo. S separatnim mirom najbrže ne bo nič. Ako bodo Rusi premagali glavno zapreko — Karpate, se bodo raj še v Budimpešti navečerjaji kot da bi se podali na svoidom. Na poti s Karpatov v Budimpešto ne bodo naleteli na nobene poseb ne ovire. V Karpatih živi najfeolj zatiran narod v Avstriji, narod slovaški. Temu narodu gospodari Madžar. — Slovak ni samo Madžar-jev hlapec, pač pa njegov suženj v pravem pomenu besede. Ce m primerjamo mi Slovenci s Slovaki, se nam godi v A kot v ntUmkn ___■ Trimiljooski slovaški narod ni ma niti ene slovaške šole. Madžarska vlada je zaplenila premoženje "Slovaške Matice", nekako stotisoe goldinarjev ga je bilo, in s tem denarjem izdaja zdaj v Budimpešti slovaški dnevnik, katerega glavni smoter je potuj-eevanje Slovakov. To je samo en primer, iz katerega je razvidno, kakšen gospodar je Madžar. Prihod Rusov na Ogrsko bi bil dvojnega pomena. Če se bo Avstrija hotela rešiti, bo morala skleniti mir. Že zdaj je docela izčrpana, bodisi glede vojaštva, bodisi glede živil in drugih potrebščin. Vsako vstavljanje bi bilo nesmiselno, vsak odpor bi bil zanjo propast. Najlepše bi pa bilo, če bi dobili Madžari za par mescev slovanskega gospodarja ter bi bili žnjim približno v takem razmerju kot so žnjimi Slovaki. Slovaki bi Madžarom iz srca privoščili, da bi občutili že vsaj malo krivic, s katerimi so bili tako radodarni. Morda bi bila to dobra šola za Madžare, ki so vajeni samo go-spodstva, ne pa pokornosti. —k. I i mo preveč konvencij, toraj je po- šel bo čas, ko se bodo zbrali naši trebno, da si napravimo 'kolikor delegatje ik desetemu glavnemu mogoče modra pravila, ki bi bila zborovanju naše Jednote, pri ka-stalna. Ravnati se maramo seveda tereni bodo vkrepali, kaj bi bilo po državnih zakonih. Če bi bilo koristno za organizacijo, treba napraviti kako važno izpre-J Ne vem, kaj je vzrok, da se na-( memibo, (potem bi se to lahko do- še članstvo tako malo zanima; le' Nlnvvorški list "iSiin" je dobil seglo s splošnim glasovanjem. Ako redki so člani, ki se oglasijo s kak- svojega čitatelja — Avstrijca pa to ne bi bilo mogoče doseči,'širim dopisom. I— sledeče pismo: V kakem položaju je Avstrija. JT" po- Člani in č-lanice, pridite s svoji- "Gospod urednik "Sun-a"! mi nasveti na dan, da boste tako Dovolite mi, da napišem par be-olajšair delo našim delegatom in v zagovor Avstrije. I Avstrijci niso bojazljivci, kljub _____ J., *___ J„i- T-»_____: potem naj bi se šele sklicalo sebno konvencijo. Na ta način bi se veliko tisoča kov obdržalo v Jednotini bla-'skrajšali čas. . _ - „ . --- gajni. | Jaz si štejem v dolžnost, da iz- temu, da jih tega dolže Prusi.| Pravila naj bi se glasila nekako razim svoje mnenje. j Ravnokar sem bil v pogovoru z tako-le: | Strinjam se »z dopisnikom iz Im^ne'kim avstrijskim trgovcem, ki1 Glavni odborniki naj se izvolijo periala, Pa., v večjih toukah, nain-'mi Je "a kratko, toda dobro opi-j in naj se jim določi primerne pla- reč, da ostame centralizacija kot sal položaj, v katerem se nailiaja ee, ne previsoke, ne prenizke, je bila dozdaj, drugič pa, da si Avstrija. Vsaik uradnik naj bo pod poro-JJednota omisli svoje lastno glasi-' Pravi, da njega, kot tudi druge! stvom, in to kot pač zahteva nje-|lo, bodisi mesečnik ali pa dnev- Avstrijce, sree boli, ko mislijo na| gova služba in njegova odgovor-'nik. svojo domovino. Izgubili so že vsej ji ost. Uradnika se lahko vsak čas D&lge se tudi strinjam v tem, da 'zanimanje za vojno in se vedno odstavi, ako se mu dokaže kaj ne- bi se vpeljalo še dva posmrtnin-j bolj zavedajo, da se vojna ne bije) pravilnega, kar bi bilo v škodo'ska razreda; eden za $250.00, Uan je in za Avstrijo, temveč, da je Hladen veter stane malo J. Si K. ji w Zopet se nam bliža čas konvencije J. S. K. J. Poglejmo nekoliko v preteklo življenje Jednote. Veliko denarja je prejela Jednota in res je, da ga je tuda veliko izdala, namreč svojim iboktim in umrlim članom. Toda vseeno bi danes imeli lahko ve-liko več v blagajni; najmanj pet-desettisoč dolarjev bi bilo lahko več kot je. Vem, da bo kdo vprašal: Kako bi se pa moralo delati, da bi bilo tako? Na to naj dam sledeči odgovor: Poglejmo, koliko je bilo že konvencij, ki so stale ogromne s vote denarja. Poglejmo, koliko smo že pravil tiskali. Tudi ta so stala lepe s vote denarja. Potem pa pomislimo tudi, koliko smo si ponepo-tre>bnem drugih stvari n aba vid i, katere smo seveda plačali iz Jed-notine blagajne. Prva in največja stvar je, da se varčuje, da se ne foda ponetreb nem ndbenega centa. Pravila so stala lepe svote. Ali more 'kdo danes reči, da i m aim o .pravila, ki bi odgovarjala državnim postavam in dob rob rtu članstva? Mislim, da ne. Vzemimo zadnjo konvencijo. Stala je skoro petnajst tisoč dolarjev. Zdaj pa premislimo: Ali smo imeli kako korist od zadnje konvencije? Po mojem mnenju popolnoma nič. Sprejeta je bila centralizacija, ki je bila pa v škodo posameznih članov in Jednote. Veliko članov je izgrubila naša Jednota s tem sistemom. Toraj, dragi bratje in sestre, pu stimo preteklost, kar je je, toda poprimirmo se sedajnosti in prihodnosti. Poprimimo se dela, da bomo imeli kak uspeh in da nam bo napredek zagotovljen. Vsak član in vsaka članica, (ki ima kako mnenje, naj se oglasi s kakim spisom, v katerem naj navede, kaj se naj odstrani in kaj se naj uvrsti v delokrog Jednote. Tudi jaz želim povedati svoje mnenje. Vsako društvo naj dobro pazi k/ikšnega delegata si bo i2fbralo Vsak delegat je dotžan, da svojo nalogo vestno revrar, namreč, da zavzema za ideje njegovega društva. Ne sme se ozirata na po sameznike, ne na glavne Jednoti ne uradnike in ne na sodelegate On se mora tistega držati, kar ima od društva naročeno. Vsakega delegata je tudi dolžnost, da se med časom vdeleži vsake društvene seje in vpraša člane, k&kanega rnne nja so. Potem naj pa delegat se stavi dopis, v katerem naj navede mnenje svojega društva, in naj ga posije naše aru glasilu v priobči te v. S tem bi bilo ve»Uko poma-gano delegatom na konvenciji ter zborovanje ibi bilo prej ikončano in stroški bi bili manjši. I>alje se mi tudi «di umestno omeniti, da si delegati izvolijo dober glavni odbor. Vadk »naj prej dobro premisli, komu. bo oddal svoj iglas. Glejte, da, bodo dobri možje v nadzornem Odboru. Glavni odborniki morajo možje na svojih mestih, (kajti od njih je od vkao, i smelo ozirati ne na predsednika, ne na tajnika, ne na blagajnika itd. in tudi drugi, pričajo o žalostnih nvznierah doma, o trpljenju. V j vsakem pismu je izražena srčna( želja, da bi bil kmalu mir, kate- Hladeii vet or imate lahko v svojom t! >niu ali trgovini vsak ras, «V last ujete elek-rioiio ve-ternieo. Najbolj vro«'-i dan se narodi prijazno hladan s to eiuWitn pripravo. ElokM ione vo-terniee niso dra;_;o in gonilna 11100. ki rabijo, slane le malo. i. ne Iv Yo ■ .gv. C^om n y Brjn. of^it-s shov/;; "rr>«o-v:-.y Ocianccv Siroc» ](• Irvsns i"--.. i jcc. . : chc Ca::, cnii-ncc o« the Fubfic iVe»i S2J Siroti ' Oren ". nii' miJni™ht " Strrot *2l K 1»ih Street iiC U ? !*)tn :»trcex bi zapustili, pa pravijo: Čemu bi se zavaroval in plačeva.l, samo, da'rega tako zelo potrebujejo. Dokler je pomota majhna, se lath ko še prepreči- velikih sitnosti, toda lafoko se dogodi da vzraste vz malega /veliko, potem so pa -stroški in delo, da se bogusmili. Zlasti nadzorniki morajo biti natančni, zmožni in vestni možje. Delegatje naj se ne pustijo volit, ako niso zagotovo prepričani, da bodo zmožni opravljati svoje delo. Lahiko je ipar številk skupaj sešteti, potem pa knjigo podpisat, češ, vse je v redu; toda to še ni vse, kar mora sin at i in razumeti nadzornik in glavni uradnik. Clawi naj bi se zavarovali poljubno. Zavarovali naj bi se samo za smrtarao, ali samo bolezen, ali pa za oboje, in sicer do 45. leta za 500.00, $1000.00 in $500.00; od 50. leta naprej pa za $250.00. Kar se pa tiče centralizacije, bi bilo moje mnenje, da naj odpade. Društva naj zopet .plačujejo svoje bolne člane, in sicer samo šest mesecev, potem naj bi prišla pa šele Jednota na pomoč. Nekaj nam je treba ukreniti, kajti, ako bo šlo taiko naprej, nam ni zagotovljena 'bodočnost. Pomisliti moramo, da se člani vedno staramo in da se vedno bolj bližamo grobu. Novih članov pa ne dobivamo; mnogi še odstopajo ali se jih pa suspendira,- ker ne morejo ali pa nočejo plačevati tako visokih asesmentov. Upoštevajmo, da mora vsaik najmlajši član plačevati $2.00, ako je zavarovan za $1000.00. Treba je, da presikrbimo, da nam je bodočnost zagotovljena, tako, da bomo olani sigurni, da bomo dobili podporo in da -bo iz plačana naša snrrtnina. Centralizacija nam izgine, s tem bo veliko dela odpadlo v glavnem uradu in tudi stroški bodo manjši. Dalje je moje mnenje, da bi se za Slovensko Zavetišče ne nabira lo več pri naši Jed*noti; nabrano svoto naj se dene rajše v rezrvni sklaSi, ali pa v počkodlhkiski. Se veliko boljše bi pa bilo, da bi se dalo to svoto v tsklad, iz katerega bi se plačevalo potem one elane, ki bodo bolni nad šest mesecev, »ko jih^ društva ne bodo več pod pirala. Ako bi se pa sprevidelo, da bi se s tem skladom ne moglo dolgo izhajati, naj bi se pa razpisal začasni aisesraent za člamstvo po 25 centov. Še nekaj omenim. Že veliko se je pisalo po listih o združenji!. Lepa misel! Pomislimo, kako bi bili Jaihko ponosni, ako bi imeli samo eno veliko Jednoto, ki bi imela svoje podružnice v vsakem večjem mestu. Taka velika Jednota bi bila za nas tudi drugega veli kega pomena; vstanovili bi si lah ko svojo hranilnico in posojilnico ter še več drugega in koristnega. Potem bi naš denar ostal med naimi; zdaj si pa drugi delajo z našimi težko prisluženimi groši mastne dobičke. Treba bi bilo, da bi se to vkre-nilo, toda še prej je treba, da smo složni in vzajemni, kajti brez tega se ne doseže ničesar. Pustimo strankaiwtvo m se pričnimo zavedati, da smo Slovenci. Še enkrat prosim brate in sestre, da se ogiasijo s svojimi dopisi in izrazijo svoje mnenje o vsem, (kar se tiče Jednote, zlasti pa še o ad rožen ju. Bratski poadrav vsemu članstvu! Frank Junca, tajnik dr. sv. Petra in Pavla flt. 15 JN*e&l», Četa. bo za pogreb, pa je dovolj. Zadnji razred, katerega tudi še dozdaj ni, bi bil pa dober aa one člane, ki imajo velike družine, za katere je $1000.00 posmrtnine premalo, pa morajo biti raditega pri dveh Jednotah, vsied česar imajo prevelike mesečne prispevke in morajo dvakrat na mesec hoditi k sejam. Ako bi vpeljali še razred za $1500.00, potem bi bilo temu pomagano. Potem tudi menim, da bi bilo dobro, da bi tudi iza bolniško podporo vpeljali več razredov, namreč $1.00, $2.00 in $3.00; seveda bi moral oni, ki bi bil lahko deležen večje podpore, več plačevati. Jaz mislim, da bi na ta način naša organizacija veliko bolj napredovala. Dobro bi bilo tudi, da bi nakla de plačevali samo vsakih šest mesecev, namreč v juniju in decembru. Zdaj plačujemo vsak mesec 25^ in tako ne moremo bogvekaj agitirati za Jednoto, vsak nas lahko zavrne, češ, saj pri vas imate vsak mesec tolikšne in tolikšne naklade. Prosim, da se še drugi kaj izrazijo. Mat. Kramar, dr. sv. Martina št. 44 JSKJ. Barberton, Ohio. A F. Wrster. New York. 10. julija, 1016." C'itatelji G. N. naj pa sami presodijo, ee je to pismo na mestu in 'če odgovarja resnici. Dopisi. Draginja v Angliji. _ i lz Londona ravnokar poročajo, | da se je vse bla«o podražilo povprečno za 61 odstotkov. Vsled tega je zdaj ameriška kolonija v Londonu, — kot tudi ko-j lonije v drugih angleških mestih, — veliko manjša kot je bila pa kdaj poprej, odkar je vojna. Veliko ameriških trgovcev in zastopnikov ameriških interesov je že poslalo svoje družine v Združene države, zlasti v teku zadnjih treh mesecev. Veliko teh Amerikaneev mora plačevati dohodninske davke v Združenih državah in v Angliji. Splošno mnenje je, da je dragi ! nja povečini umetno . narejena in, da so cene tako poskočile vsled različnih manipulacij mogotcev. Izračunalo se je, da so morali prebivalci Londona in njegovih predmestij plačati letos pol biljo-na dolarjev več za svoje življenjske potrebščine kot kdaj poprej. Pomanjkanje ladij in strah pred nemškimi podmorskimi čolni seveda tudi ni brez malega efekta na cene živil ^vendar pri tem se mo ra še veliko bolj vpoštevati, da je zdaj velika večina ladij v vojni službi. Zadnji čas je časopisje pričelo razpravljati o draginji in agitirati za znižanje cen, zlasti pri mleku. Časopisje navaja dejstva, da je taka draginja umetno uprizorjena. Tozadevno se je že razpravljalo v parlamentu. V Berlinu so se cene življenju povišale za 116 odstotkov, na Dunaju pa za 128 odstotkov. Kadiir jo kako društvo namenjeno kupiti bamlerv, zastave, re^alje, gočila pravita, da imata obe _ fi&aj foftWT mšm fi y$t£lfeiegi sdtefc _______'Stranki velike izgub«. KUPITE GA SEDAJ! Da, triumf na tem polju je lu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličeu novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja inačice pritisnila tipke! POZOR! Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača. Ta daje celo kontrolo 8* črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le z 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju. Pisaici na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in lažje. SVARILO! Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni. Ne stane več kot zastareli v primeri z novim razkritjem. Dočim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto. Odločite se sedaj videti ih umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Ce rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta. Če rabite Oliver, je naravno, da si želite najfinejši model. 17 fFNTOV M A TUMf Zapomnite si, da pe ta najno-J.I ^LiillVT 11/i 1/AHl . vej-i 0|iver «9». največja vrednost, kar se jo je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in % unče touch ter dodatno poljubni premikač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PRIN- i J j j TYPE, ki piše kot tisk. m i | Se danes pišite za vse posameznosti ^^^ do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obver no«ti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse. THE OLIVER TYPEWRITER CO., 310 BROADWAY, NEW YORK, N. Y. idHPffffrafaraaiafaiaiEiaiaia^ VW "GLAS NARODA". JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ggr ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAR 0 0IT5 SS N Alf $ J T f GLAS NARODA. 21. JUL. 191(1. Nemci. CaMutkarski poročevalci v Nizozemski so preko Londona sporočili. da je neindki -generalni »tab izdal poziv na nemško ljudstvo, v katerem apelira nanj, da naj imajo zaupanje vanj: Pogiv se na nekom mestu glasi: " Nikdar še ni ibil svet "priča -kaj «ličuefmi, nikdar »e ni videl kaj enakega 'kot so današnje bitke. Nikdar ni nobena armada napra-vila totrko junaških činov 'kot jih j** naša. "Sovražnik vsak Hi par ur naznanja, da je zavzel vasi, gozdo-ve m zajel na tisoče naših vojakov. In jMToča | a v besedah, ki niso več vojaške, temveč se glase kot nekake fantastične himne o zmagah, ki ne odgovarji^jo nesnici ter tako poskušajo odvzeti zaupanje nemškemu ljudstvu." Navada je že, da sovražnik ved no zmanjšuje uspehe svojega na »protnika. Nemci in Avstrijci pripoanajo, oroča-jo il Ixtivdona, Pariza, Petrograda in Kuna, toda nočejo pripoznati, da bi bilo to kako večje vrednosti. — Vt»i moramo vpoštevati, da je bilo nerusko ljudstvo tekom cele vojne zelo zaupljivo napram svojemu vodstvu in da ui nikdar niti najmanjšega dvoma itnelo, da ne bi bila končna zmaga nemška. Zato tudi zdaj lahko in opravičeno nriMlimo, ako pravimo, da se bo tudi zdaj zaneslo na lepodoneče bes^ile svojega generalnega štaba. lijiKktvo «e bo zaneslo; o tem menda ni mogoče dvomiti. V dvomu p» je lattfko vsak, ako si hoče odgovoriti, če je tudi generalni štab prepričan, da je tako kot je outeuii v svoj-eni pozivu na ljudstvo. Glasom izjav nož, ki zastopajo otfeieino Nemčijo, je bila nemška zmaga že pred večjimi meseci, in da ni konec vojne, se je treba za hvaliti samo zaveznikom, 'ki so iz "nerazumljivih" vzrokov reorganizirajo in pripravljajo ter taiko ponepotrebuein podaljšujejo vojno. — Toda časi se spreminjajo m v teku kratke dobe se lahko marši kaj pričakovanega in nepričakovanega dogodi. Rusija je bila že »trta, toda ista Rusija danes napada od Rige do K rz enima, >kot sami Neunei in njihovi zavezniki pripoanajo. Verdun so imeli že skoro v svojih rokah; in Francija je bila že stria in izčrpana. Kaj se more sklepati iz poziva nemškega generalnega štaba? Ali ga je štaib mogoče zato iz dal, ker mu je narod zaupal, ker je vedel, da so zavezniški uspehi malenkostni, breavažuostni, sploh nščevi ? Zato gotovo ne. Ncirnški narod je gotovo že trepetaj, ko mu je prišlo na misel, da je nevarnost poraza velika. Generalni £ta>b ni mogel pokazati z dejanjem, s tem, da bi An gleže in Ruse ten- Francoze zapodil, kot je brla to njegova navada, vwled cexar se je moral posliržrti lepili besed, ki so segle nemškemu ljudstvu v nemško srce in povzročilo rim- plamen upanja in prepričanja, da bo zmaga njihova. Gotovo ga ni v Nemčiji diplomata oziroma štabnega čas>tnitka, ki bi bil docela prepričan, da mora bili amaiga nemška. (iotovo Jiii je veliko, ki so že izgubili vse upanje. Vendar — poskusiti velja! Se je nekaj krvi, ki jo ima generalni štab in vlada na razpolago. da jo prelije; naj gre še to, kar je. da ho potem manj nevarnosti pred ljudstvom, ko bo poraz oči viden. , Vlada ve. da je xmaga. izključe na, toda kaj se hoče; ali naj zdaj pove narodu, da je to res ta>ko, da bo Nemčija poražena?! Narod tega sanji ooee; on noče, da se govori o porazu, on hoče, da se bije do konca, do 'končne k* ga je zasejal oče sedajne Nemčije — Bšs-marek —, se ni posrečilo in se ne bo posrečilo streti Francije, Anglije, Rusige... celega sveta in vwtvariti "DeutecMand uber Alls«", vsled česar morajo zdaj streti mvKfj narod, s ipamoč^o kate-mo hoteli streti svet. Newyor&i te "dobe" je «a- istem smislu kot naš, s sledečim odstavkom: *'Uboga Nemčija! Njena zemlja ni občutila sovražne pete. Ona se bori ca tuji zemlji -kot se je Napoleon do konca. Njen ponosa njena lepa lojainost do domovine ji prepovedujeta položiti temelje za bodoči imir in varnost; ona/ vsled te lojalnosti Ln tega ponosa ne more odpraviti vlade, ki jo je spravila v to divje podjetje, ki ni v nobenem slučaju v interesu Nemčije... Cel svet izven Nemčije želi, da bi izbruhnila v Nemčiji revolucija in da bi Nemčija bila prosta Hohen-zo lie rje v in hohenzollerske .politike." Nedavno je bil v našem listu priobčen članek "Slovenci, podaj-mo si roke!", katerega je spisal rojak L. P. iz Jolieta. V članku je rojak navedel u-mestno pripovedlko, glasečo se: "Na Irskem sta živela dva stara .zakonska, brez otrok. Ker nista imela otrok, sta pa gojila različne domače živali, kot ipse in mačke. Imela sta psico, 'ki je dobila mladiče. Ko so bili psički par dni sta-ri, jih je vzela ženica v rOke in jih ogledovala; kar nakrat je (zapazila, da nimajo ščeneta oči, kajti bili so še .mladi, psi pa spregledajo šele v gotovem času. Ko je videla, da so te živali breLi oči, je poklicala svojega moža in mu rekla, da take živali ni vredno imeti, ker nimajo oči ter bi »e saono mučile in bile v nadlego. Mož tudi ni vedel, da psi šele čez čas spregledajo in jih je prijel ter vsakega enkrat udaril ob plot. Ko so bili mrtvi, so jkn pri glavi pogledali ven možgani in — oči. Žena je videla, da so imeli tudi oči, toda bilo je že prepozno." Claifkar je na koncu pripomnil, da se bodo tudi nam Slovencem šele tjkrat oči odprle, ko nas bo tujec z giavo ob plot udaril, da bodo naši možgani 'zagledali kič. Re*kel je, da ho takrat za nas Slovence že prepozno. Mogoče bo res! t Zdaj nam članek in navedena pripovedka rojaka L. P. prihaja na misel, tko pišemo o nemškem narodu. Tudi njega bo treba udariti ob plot, da mu bodo pogledali možgani izjfod čr^pinje in da se mu bodo odprle oči. Nemški narod je večji, močnejši od našega, zato je t udri gotovo, da urni udarec ob plot ne bo smrten, temveč, da se ura bo rana zacelila in njegovo življenje bo potem drugačno, novo, človečamsko Ln no saw o nemško. Že prirojeno ali pa vcepljeno nam je, da sovraižimo Nemca, da sovražimo cel nemški narod. Ako človek malo globje misli, se vpraša: Čemu sovražim Nemca? Cemu sovražim nemški narod? • Ker on sovraži moj narod, ker ga hoče vtoprti v žlici vode; bi bil odgovor na to vprašanje, katero bi si stavil saimsebi. t emu on sovraži uioj narod? Mogoče zato, 'ker moj narod njega? Ne! Nemškemu narodu je nek poosebljen duh vcepil v srce sovraštvo do vsega, ikar ni nemškega; vcepil mu je vsenemške ideje itd. Z drugo besedo: nemški narod je velikanska žrtev vsenemikih idej. katerih stvoritelj je Bis inarok. Nemški narod je žrtev, vsled cesar ga pa ne smemo sovražiti, temveč po rail o vat i in se iga braniti Nemški narod je pobesnel, zdaj ue vidi 'kaj dela. Mi pobesnelega človeka, ki nas hoče zadaviti, ne sovražimo, temveč ga pomilujemo in se ga branimo. Slo venci! Ljudje smo in člani maj h «ega slovenskega naroda, ki trip i že toliko časa vsied pritiskanja od strani nesnštva. Igramo dvc.ulogi; rnlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Preisednlk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Minersl. Kana. I- porotnik: MARTIN ŠTEFANClC, Box 78, Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Grees-fleld, Detroit, Mich. UPRAVNI 0DB0B: PredsedDlk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11K, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMSAR, Box 135, Brought on. Pa. IL npravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt IIL Dopisi naj se po&lljajo I. tajniku Ivan Tel ban, P. O. Box 707. Forest CUV, Penna. ~ i HMf* Društveno glasilo: "G L A S NAROD A". prijateljem in naročni- Kje je »JOHN JEREB? Slišal sem, kom slovenske na rodne pesmi! Due 2:1. t. m. boin razposlal na roenikom pesmarico, obsegaj«k*o kito prekrasnih slovenskih narodnih pesmi. Prosim jili. da mi /ja kašnjenj<» ne štejejo .preveč v zlo. Dnevi so sicer dolgi, a vroči in posvečeni poklicu. A večeri ne zadostujejo za taika dela, ki so nt rud Ijiva in nehvaležna. Zahvaljujem se vsem za izkazano mi naklonije nost in 'bilježrni s pevskim pozdravom Ivan M. Adalmič, pevovodja 44Slavca", 1.5:16 Lincoln PI., Brook!vn, X. Y. naznanilo. JUGOSLOVANSKI DELAVSKI TAMBURAŠKI ZBOR v Brooklynu, N. Y., priredi ir veselico m v soboto dne 22. jnlija 1915 v prostorih g. Leo Štruklju, 11»? Knickerbocker Ave., Brooklyn Vstopnina 15 centov za osebo. Začetek ob 8. uri zvečer. Tempotom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ter vsa dm-štva iz Greater New Yorka, da s-i te naše veselice polnost evil no vdeleže. Za vsestransko zabavo bo dobro preskrbljeno. Torej na veselo snidenje dne 22. j-uHja! (12,18,20—7) Odbor. Rad £>i izvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA KALUŽA. Doma .je iz vasi Naiitia stev. 20. Prosim ga, da se mi oglasi, ker mu imam neikaj važnega poročati. — Anton Marixn'*ič, Box 45, Czar, AV. Va. (21-22—7) Rad bi izvedel, kje se nahaja JANEZ RAUŠELJ. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, da ga mi naznani, za kar nru 'bom ■zelo hvaležen, ali naj se pa sani javi. — Tony Ja-nežreh, 610 Cleveland St., Eve-Jeth, Minn. NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest. da «e je Bogu vsemogočnemu dopadlo našega edinega dveinpolletnega sinčka RAFAELA SLADICA po kratki, a mučni bolezni k sebi v boljše življenje poklicati. Pri "tej priliki se srčno zahvalju-spreinil na pokopališče. Zahvalju ! jemo vsem rojafkam in rojaki-jemo se vsem prijateljem in znaen- nja-m, ki so nas obiskali v času ža-cem ter vs^n, ki «o prišli pokoj-' losti in slednjič, ki so nam ljubljenčka olbiskat, ko je ležal na mrtva-, nega in nefjozabnega sinčka v laškem odru. Vaeni -kličemo: Bog'ko obilem številu spremili 'k več- vam sUrtero povrni! Mir in pokoj njegovi duši ter veselo svidenje nad zvezdami! Sheboygan. Wis., 17. juL 1916. Žalujoči: Alojdj in Ana Vdovič, starisi. Henrik, Herman in Tony, bratci. Marija, sestrica. John Udovič, «tric. nemu počitku. Gowanda, N. Y., 17. jul. 1916. Rafael in Ana Sladic, starvi. s Žalujoči: Marija Sladic, sestra. Anton Sladic in Jernej Šimnovec, strica. Marija Žužek, teta. Jožef Žužek, stričnik. '____' ' ;j . —____._^ Katel. Jedneta B Joliet. I1L: Frank Lauricb, John Zaletel in Frank Bambich. i La Salle, lil.! Mat. Komp. Nokouus, UL In okolica: Math. Gal-j shek. i Oglesby, I1L: Matt. Hril>emik. 1 ffaukegtn, I1L in okolica: Fr. Pet- Inkorponrana dne 24, januarja 1901 v državi Mins>eKX* Sedež v ELY, MINNESOTA GLAVNI URADNIKI:' — ^ Prei»ednik: J. A. OF.BM, 607 Cberrj Way 05 feox 57, Prad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Ave.. Lorain, Ohio, Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Cola, VRHOVNI ZDRAVNIK: Dir. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, DL NADZORNIKI: MOTE J5UNICH, 421 7th St., Calnmet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th StM Kansas City, Kan«. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Route 2. Burley, Idaho. POROTNIKI: HUN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wyo, G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wuh, POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od druitva «v. Cirila in Metoda, Itev. J, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druitva «v. Srca Je«n«a, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st~, od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn V«i dopisi, tikajoči se uradnih radev, kakor tndi denarne »oiiljatve, naj ee pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v«e' pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov ee ne bode oedralo. Druitveno glasilo: "GLAS NABODi" je opazovala mati. Ni ga bilo več 'veselja v Vodebovi hiši in vedno je vladala v nji nekaka mrtvaška' tišina. ' j Burja je tulila zunaj in to bu-j ' čan je se je še najbolj ujemalo z' j Mat i jo v o n »trajnost jo. Kar se ko^k ln; !vrata odpahnejo iu v hišo stopi bi-' rič Martin. Vsi se prestrašijo,' kajti takih obiskov gotovo ni vesela nobena k me t ska hiša. '•Nikar se ne ustrašite, Vixlebo- J vi, daces nimam za vas nič slabega ; vesele novice vam nosim! Matija, daj mi ga poži-rdk! Vem, da nisi brez njega. .Zato ti pa jaz povem takih novic, da boš strmel.". So. Chicago, Iti.: Frank Ccrue Springfield, m.: Matija BarborK. Cherokee, Kans.: Frank Režisnik. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin. Kans.: Frank Leskovec. Frontcnar, Kans. in okolica: Frank Kernc in Rok Firm. Kansas City. Kans.: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John Stale. Kingo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmitler, Md. in okolica: Frank Vodopivec. cn Mr,.... A ^ •• I Calumet, Mich, in okolica: raveli Rt^ksi se Maitm usede na o^nji-' ltz M F Kobe in Martln ^ stre, a Matija mu res prinese koza- Manistique, Mich, in okolica: Frank ree domače slivovke. Kotzian. 41 Veš, Matija, moja pot sicer ni' Range, Mich. In okolica: M. U. bila k tebi. Toda v vasi sem imel nujno opravilo in tedaj sem skle-] p^-™' Zg°DC 111 Jakob ml, da ti precej povem, kaj te jej Dnlutb. Mina.: Joseph Sharabon. doletelo." Ely. Minn, in okolica: Ivan Gouže, hi birič je začel razkladati vče- Jos- J Peshol in Louis M. Perušek. rajšnje dogodke na Kozjem z vso prirojeno mu zgovornostjo. Bolj ko je pripovedoval, bolj je žarelo lice Matiji. Ko je končal mich. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Mima, in okolioa: Li. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Pouae. Kitzvillc, Minn, in okoliea: Joe Ada- birič, pai je -Matija na koleni in| solze so mu začele padati po licih. Prav iz globočine svojega srca je vzdrhnil: "Zahvaljen bodi Bog za to dobroto, katero si izkazal meni ne-! vrednemu grešniku!'' Todaj pa je pripomnil stari Vo-deb: "Bog svojih ne zapusti!" Veselje je zavladalo v hiši. Mati ja se je obnašal kakor otrok in akoro ni vedel, kaj bi počel. "Kaj ti nisem pravil, Matija?" izpregovori birič. | A Matija mu je dohašal kožar- Loo,s Balaut Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. New Uuluth. Minn.: John Jerlua. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. SI. Lmuh, Mo.: Mike tirabriau. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urloh. Red Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Koundnp, Mont.: Tomaž Paulin. Gojvanda, N. Karl SterniSa. LitUc Falls, N. ¥.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, .T. Marineič, Chas. Karlinger, Jakob Res-nik. John Prostor in Frank Meh. Barberton, O. in okolica: Math Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collimvood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. Kuinše In Soseda. Povest. — iSpisal Batog. (Konec.) IX. »ček za kozarčkom, dokler birieu ni zlezla glava na prsi in je trdno ' zadremal. da ni pri meni vse tako trdno, ka-' . .Jn &lej> vnovič se odpro vrata, kur se je dozdevalo. Dosegel sem to i ji zelo me je veselilo, kajti tudi to bi mi moralo postati v korist. Na kak način, to ne spada sfiu. — Nekega popoldne sem vrnil Janzu. s<*inu Dobnikovemu, ^tiii ti mm" goldinarjev. Težko sem Čez toliko časa stopi zopet čez prag — Barba. Brez vsake besede" stopi k Matiji, poda mu desnico,' a z levico si briše solzne oči. "Ta le je že vse povedail", de-J jala je nazadnje, kazoč biriča. "Ti, Matija, pa stopi k našemu mu Kakor blisk naglo .v je raznesla po Kozjem noviea, da si j«- Pe- ^ j ter hotel Min pretrgati življenje. Kdor ni imel posebno nujnega po- (j. sla, je koračil naglo proti gostil-' n i. da bi s«« ham prepričal o ne zaslišani noviei. S< ;ntei-tja je postajala griit'-a ljudi t«*r .-.tikala glave, šejh taj«n"- iiimI .selH»j. \a vse stra-iii so ugibali, kateri bi mogel biti vzrok samomoru. "Ni vse /lato. kar se sveti", dajali so nekateri. "Peter je bil go-1 tovo K*t»r«-žen ><% ničesar ne vzamnm. JdbD Potani. Ja A ko seje stemnilo, sem odšel na- Sin vam hočem biti in vse delati; Luzerne, Pa. in okolica: Anton O-itibonia skozi stranska vrata po Zi* vas, a vzeti kaj, tega ne mo- šolnik. ^ti zali do onega "-osliča. Srečo' rein! Še manj bi mogel sprejeti Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. sem imel, srečal nisem nikogar in1 to, kar mi je volil Peter." | , bil M.-.-r v tako kratkem času na- - I I„ ^ TV,K„iL- 1 P»ttsbur^;h, Pa. m okohca: Z. Jakshe, ,, . . v je slo i»o volji. Ne vem prav,' in i:« ga mogel Dotraik j>ripra- x Podvasnlk i Ma-ister in tt r t« videzno obogatel /daj mu pa zu- . ; . i i i Kil wU.,1 11 i J iia„isier m u. K. Ja- J 1 koliko je morala biti ura, ko sem vrti, aa ni s>e oil \obnom in mlteffniti se je , i a i - t r : , ,, zashsal o«l dab-e .Janezov hotel tej sramoti. ' Drugi pa. kateri so vkleli orož- v»yz. Ko približa gozdiču, kjer je cesta South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko prlvSek. ,k i. , • i v . i - • - - - i Steelton, Pa.: Anton Hren. mka V gostilni, so bili drugih , - ! v'reber, je »šel voz poirasi.| ^^ braleef Mariji je sodnija pri- Unity Sta. Pa.: Joseph škerlj. ,< t{iia del Petrovega premoženja,' West Newt«.. Pa.: Josip Jovan. i, glejta ,,t,„ >mo dejali, nrijan;?v-tr- zilvpil ali ^ * tak°jrazdeiii ubožj JI™*** pa-: fr- 111j-peter- o p Jeni ^ M?nja.! ' a r^-ni "i bilo cem. stari Dobnik je pa premi- neL v.H- glasu iz njega. Ker je konj šljal kako bi Matijo pripravil, da lurtel utogaiei |h> pošteni l>^>ti. Slepa ril je, sleparil, zdaj pa ga imajo v pe«te4». ('emu bi bil prijel oro-žrnk junij, ako bi n«* bile prišl« njegove nrpoit«Miosti na dan? Slepar nima dobrega konca!" Take in enake pogovore je za n »'k a j č»m prs-trgal glas in;»l«'-ga zvonca, naznanjujoe, iamond, Wash.: G. J. Po renta. Davis, W. Va. in okolica: J. Brostch. nezove listnice nisem odstranil. Vedno mi je nek glas pravil: se-/i?i sicer to bo še izdala! A ko •^»m stegnil roko. da bi jo odstranil. me je nrtka čttdna moč zadr-ževala. dn je nisem mogel. In ta iiroč je bila praviea božja, katt^ra .. ... , , . .. vso hudo poplaea t>o za-sllezenju, ii»ku. a nw«»*e ru v«*del, kai se gtri. Pobitega" obrwza in solznih oči se je slednjih: prikazal na pragu ter odšel proti domu. Kmalo zatem je prišel zdravnik ;n nato š< jeiu sodnik , Kaj se je da'lje zgodile, vam. je I znano. Bog je zares neskončno u-jsmiljen. da mi je zadnje trenotke 11k svo i ^^ | vzbudil kes in da zamorem vsaj Plsar nekoliko popraviti storiene krivi- Na postelji je ležal Peter r, , - *_ ^ , i , * i i,- .ce- ^ato naj vam povem t«? opo- oleu, kakor novo pobeljena stena.' . • t- - - i 1( , , ■ • , roko sv<>jo: Ker nimani) svojih, za- Btl ie miren, kajti ptrtolazila ga , . J , • , , -. , puseain polovico svojega imetja je v zadnjih trenotJkih tolažba sv. wbožcem Qui ^irje tisC)f.aki z ^ oril vret* naJ se vnie.i° Dobni- ku in ostanek*naj dfvbi oni nilade- vere. (if>«j>rHl sf>dnik", je gov bolnik, "hočem vam pripovedati nič, kateri je po nedolžnem sedel zaporu. Proe?im žalostno dogodbo svojega zivlje- v pI,.igkovaluem _ __ nja. na^groznej^ katero si mora; ysje katfM.irn tol^ko izmisliti elovek. Ne ^pranujte me. ^^ velikodušnega odpuščanja. tem ve*"- napišite, kar vam izpo vem. — Daleč privede človeka pohlepnost, iu pohlepnosti je bivala v jneni velika mera. Nikdar ni-#em imel dovolj, vedno sem hotel imeti več. Začel sem z malim in ako ni šlo jk> pravici, pridobival *em vedno več z različnimi ^iali-uii in velikimi sleparijami in tako srni postal smo vrt. Marsikako solzo je izvabilo ubožcem moje ravnanje, marsikak vzdih je vpil proti neba za maščevanje. Nekega asi arau imel denarja na obilo, iaposo-dka pri starem Oobniku štiri t moč goldinarjev, nekaj tudi zato. m^trnmm da mi bode Bog miloatljiv!" Težko je govoril do tukaj, a potem utrujen nagnil glavo ter za-tisnil oči. Zapisalo se j« vestno vse in gosposka je odžia. Drugo jutro zgodaj je naznanjal mali zvon, da je Peter izročil dušo neskončno pravičnemu sod n?ku. Vso noč je pri njem prečul duhovnik ra priporočal dušo, božjemu usmiljenju. X. Na Žarnem še niso vedeli o Petrovi smrti. Vadebov Matija je drugega popoldne sedel na ognjišču ter popravljal koše. Otožno aklepafcij j« na *voje delo m gi v poznih letih rad pripovedoval svojo zgod'bo otrokom, ikatere mu je Bog podaril. Vselej je pa ob takrli prilikaJh pristavljal: 14 Ta ko, ljnbi otroci, skuša Bog ljudi ter jim naklada nadloge in težave, da se očiščujejo in postajajo vrednejši tega, kar jim je pripravil na onem svetu. Ne obupa-vajte v takih žalostnih dneh, marveč zaupajte vselej na Njega, kateri svojih nikdar ne zapusti." Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kot-ijan in A. Korenchan. vanjško darilo in res se Maitija ni Kenosha, Wis.: Aleksander Pezdir. več branil. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Dobnik je leto potem izdihnil,-AIheVoy^Wis.: Heronim Svetlin lu svojo blago dušo m kmalo za njun Martin Kos in John Stamp«, se je preselila v večnost tudi Bar-| -—___ ba. oba spoštovana in ljubljena fl (1 D O I P T II A D r4 vseh, posebno pa od Matije in' uUunA V I V A K Praniee. Na Žarno se je aopet vselil mir in edinost. Maitijo so spo- C C C I U i H V A I I št o v ali vsi in premoženje mu je li I n L 13 rastlo od dne do et čisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. 4 Vsa navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železBic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico meda kot popolno plačo. FRANK GRAM, Naylor, i \\ : : QIAAS naroda, 21. arm. 1910. Krst. i. S?" Janez Godbenik, organist pri župniji Sv. Jurja na Dolenjskem, se je jako lad oženil. Župnik je re kel, da ne, kaplan je rekel da ne, nevestin stric in nevestina teta in ženinov oče in ženinova mati, vsi so trdili, da ne, a ženin in nevesta sta rekla: Da! — In zgodilo se jima je'po volji. Sedmo leto svetega zakona poteka mladima zakoncema in sedmega potomca jima je poslal nebeški oče, ki skrbi pri mladih in zdra vih ljudeh za to, da ne izumrje člo veški rod, temveč da živi in se po-množuje Agata, Janeza Godbenika zvesta zakonska polovica, leži po strani v postelji, v obraz je jako u padla in bleda, oči ima nenavadno velike in udrte, v lase je raz-mršena. bela, golar oka, ki jil eži po rdeči odeji, je vidno trudna, težka in mrzla. Tik nje ne postelji spi drobno in neznatno dete, vse zavito v rožnatem povoju. Obrazek je okrogel, skoro slonokoščen, miren in zadovoljen. Zunaj po veži in po nasprotni sobi hodi teta Marjeta, jezi se nad psom, nad mačkami, nak kokošmi in nad otroki, vse križem zmerja, ropota po peči z burklami in loparji. stresa drva. premeta rene in se prereka tudi sama s seboj. Organist nosi zdaj prekrižane roke. hodi po sobi pror in dol, se ozre časi kradoma po upadli ženi. poseže tu in tam v dolge in nazaj počesane lase in premišlja vidno neprijetne zadeve. 4'Saj bi vse bilo, če bi bil denar !*' pravi žena. ln on prikima :j "Vse bi bilo! Tako je!" Zopet je molk. Ona gleda brezpomembno predse v nasprotno steno, «m hodi {»o sobi in vije na hrbtu s prsti levice prste desnice, kakor bi se sam s seboj vojskoval. Po odmoru pravi: "Kaj praviš, Agata, ali prideta zdaj tvoj stric in teta. ali ne prideta?" — Obstane tik postelje in se zagleda poln pričakovanja vanjo. "Prideta!" — misli Agata. — "Ali skupaj ne prideta! Kregata se dan na dan, kako bi hodila o-krog drug tik drugega!" "Potemtakem ti misliš, da prideta vsak /ase?!" vpraša napal i nna|M)! sklene Janez Godbenik vse v globokem premišljevanju. "Vsak posebe!" pritrdi žena. "Oha!" prikima mož. "Jaz mislim takole, tla je ravno to za naju dobro!" "Kaj?" vpraša ona razmišijeno. "1 no!" zategne on in zamaje z glavo in lasmi. "I)a prideta vsak zase. Prepirata sc, ne menita se drug z drugim, ne vprašata, kaj si storil ti iu kaj si storila ti. Vsak zase skrbita in vsak zase bosta dala ! Ce bi bila sporazumna, bi dal samo eden v imenu obeh, tako bosta dala pa obadva." Godbenik se je razveselil svoje misli, kar se mu pozna po glasu. Proti koncu govorjenja je bil njegov ton vedno višji in to pomeni pri njem vedno notranjo zadovolj-nost. "Eh vzdihne na kratko žena. "kaj pa pomaga, ko bos spet ti napravil kaj nerodnega! Boš pa že izpregovoril kaj takega, kar ne bo imelo ne repa ne glave! Vse mi pokvariš!" Organist zgane glavo v stran in se zagleda v žebelj, ki moli okroglo in svetlo glavo iz sobnih tal. Molči tako in posluša in premišlja. Če bi bila to moja mati in oče", povzame ona, "no, potem bi že bilo". ", 110. no! Kaj pa. kaj pa!" brenči od vrat star moški glas, ki naznanja sam po sebi neprestano sitnost. Stric Tomaž je. naočnike ima na nosu, preko njih gleda po vseh kotih, samo tja se ne ozre. kamor bi se moral. "O-o. striček, striček, Bog vas sprimi!" prijazno in melodično pozdravila organistovka. "Salament, salament. kaj pa spet, kaj pa spet?" ponavlja in brenči stric Tomaž, ki se je počasi okrenil proti postelji. "Peč se je podrla!" izjavi 11a kratko organist. "Kaj ne bo zidarjev zmanjkalo, zmanjkalo, hehehe?" — povpraša stri<* Tomaž z vedno enako brenčečim glasom. "Smo rekli, sva rekla", golči žena. "pravkar sva sklenila, da bova sinrka krstila po vaš^m imenu! Tomažek bo, Tomažek!" "No. le naj bo, le naj bo, hehehe!'' se smeje stric in sede na stol, ki mu jra je postavil za hrbet organist. "Ti na si zdrava. Agata, kakor vidim, si zdrava. Malo u-padla si, kajpada, kakor vsaka v takem položaju. Bo pa mesec dni, pa boš spet vsa pomlajena, hehehe! No. to me pa veseli, to pa to! Stric- pogleda izpod naočnikov malo naokoli po omarah in po muhah. ki lazijo po njih, pa preide takoj na svoje stvari. "Mrvo'sušimo!" pravi. "Da bi bilo le še tri dni tako, pa bomo vse posušili, he-he! Sv. Jakob je že davno minil, presneto smo se zakasneli! Sv. Lovrenca bi skoro pričakali, pa bi se nam zgodilo po pregovoru: — Kdor do sv. Lovrenca mrve ne po-puka. 11111 jo volk posmuka! Hehehe!" Stric Tomaž vstane, a stričniea Agata ga prav prijazno ustavlja. "Vaj našega Toinažka poglejte, vsaj malo ga poglejte, 110!" Žena od grne obrazek, stric sname na-o.'-inke z nosa, vtakne jih počasi v papirnato shrambo, skloni se. o-gleduje dete in ga pošegeče z desnim kazalcem po licu. "Ti stvarca ti , reče "kako je pa majhno in dopadljivo! Šembraj te. hehehe! nikoli nismo imel kaj takega v hiši!" "Kam pa se vam mudi?" izpra-£uje Agata. "Vsaj malo še pose-dite. da spanja ne odnesete!" "Moram, moram!" govori stric s svojim brenčečim glasom. "Mrva je zunaj, mm, in tu je sv. Lu ši, Janez, ali gre kaj pod palec, he-he? "Vsega je za sproti, vsega!" odgovori organist. "Imamo, hvala Bogu, imamo!" "No, no, tako je prav, tako me veseli!" prikimuje stric, vleče zopet naočnike iz papirnate shrambe, jih natika na nos in se počasi obrača proti durim. "Pa zdravi o-stanite!" jima želi in izgine za vrati. Dolgo molčita mož in žena. Ura tiktaka ob vratih, muhe letajo po prostoru, zunaj rogovili Marjeta in otroci se prerekajo in kričijo. Organist prvi prekine nerodno tišino. "No", pravi, "si ga videla?" "Tebe sem videla!" očita organistovka. "Nisi vreden, da zemljo tlačiš! Ne zineš o pravem času in še kadar zineš, poveš tako, da ne ve človek, ali naj bi se zjokal nad tabo. ali naj bi se ti smejal!" "Pa ti govori! Zakaj pa moram ravno jaz, zakaj pa ti ne bi, a?" ji odgovori organist. "Vidiš ga!" se obregne ona. — Kdo pa nosi hlače? Ali ti, ali jaz? Kdo pa je mož? Saj me je zavoljo tebe sram! Kaj bodo pa ljudje rekli, kajišnega moža imam, kaj?" A", se oglasi organist in spozna, da ne ve kaj povedati. Stoji ob skrajnici in gleda v belo pregrinjalo. Zoprno mu je. vse skupaj mu je odveč. Zakaj si je nakopal skrbi na glavo, zakaj se jo oženil? Rajši bi bil ostal samec, pa bi ne bilo križev. ne otrok, ne žene! In še enkrat ponovi: "A —" V drugo privrši teta Marjeta in piskne z visokim in rezkim glasom: "Teta Tomaževka!" "Zdaj govori pametno!" — svetuje organistovka vnovič vznemirjena, popravlja belo pregrinjalo, leže nazaj in se tiplje po razkuštra-nih laseh. "Govori, kakor se možu spodobi! Malo potoži, malo namigni, saj vidiš, kako je! Stol ji ponudi takoj, ko bo prišla, prijazen bodi!" "Kje pa ste. kje pa ste?" — sc oglasi vsakdanji ženski glas med vrati. "Ali ste še kaj živi? Bog daj, 110. Bog daj dober dan!" Suha je, upognjena malo, oči ima sive in bistre, na levi strani ostrega in tankega nosu ji raste bradavica, ko posluša govorico drugega, vedno giblje z ustnicami, kakor bi hotela pasti vsak hip v besede. Kaj pa je novega pri vas. kaj ie pa novega?" vpraša. "Iz luže smo enega potegnili!" pove organist. "Sinčka smo dobili, sinčka! Le poglejte ga, kako je lep in priden!" prijazno pripoveduje organistovka in dostavlja: — "Pa po stričku ga bomo krstili! Tomažek bo, majhen Tomažek!" "Po tem grdimi, po takem grdimi, ki ves dan reži nad mano, ki mu ni ves svet po volji, ki ga je sama sitnost in čemernost!" se na-nadoma razvname teta. "Rajši naj bo Gašper, rajši naj bo Baltazar, rajši naj bo Krišpiu ali pa Garibaldi, samo da se ne bo imenoval po takem črnogledu! O Bog, ti meni grehe odpusti, ampak če je kdo prenašal hujšo pokoro, kakor jo imam jaz na ramah na tem svetu, pa tudi ne vem, kaj bi stavila. Če mu izkuhaš žgance, so premehki, če mu daš kruha, je neslan, če postaviš preden j krompir, je pretrd, "•e ne greš, tudi ni prav — uh, tudi ne gledam take prikazni, pa če ne vem. kaj bi bilo! Pustila ga bom, pa čeprav nisem luteranske vere, pa ga bom vseeno pustila ta ko gotovo, kakor sem gotovo zdajle tukaj!" Govorila je, da ni bilo konca ne kraja in ko ji je vendar srečno zmanjkalo tozadevne tvarine, je vstala, se obrnila k organistu in ga nagovorila nekako osorno, kakor iz splošnega sovraštva do vseh moških. "No. kaj pa s teboj, Janez?" je vprašala. — "Ali je kaj cvenka?" "E", je zateknil organist, "saj veste, kako je. Slaba nam prede. Otrok dosti, zaslužka malo. Ne vem, kaj bo!" "Torej tako!" je povzela teta besedo in uprla dlani ob pas. — "Torej je prišlo na moje! Kaj se ne spominjaš. Janez, kako sem dejala? S čim se bosta pa ženila, ko nič nimata, s čim, a? Ali nisem tako rekla ? No, no ? Le reci zdaj! — Prav vama je! Le stradajta zdaj. le trpita, le sama prenašajta, kar sta si nakopala na glavo! Kar sta hotela, to pa imata! Prav se vama godi, čisto prav. Nista vredna ne usmiljenja, ne pomoči! Kaj pa se tako ženi, ki nima nič! Berač naj ostane berač, pa je!" Obrnila se je in odšla skozi vrata. -- nas varuj ! Kam pridemo, kam ? Saj se je tudi vse izpremenilo. Tudi Agata. Včasi, nekdaj, pred leti, da, takrat, takrat! Ali zdaj je pač vseeno! (Dalje prihodnjič). VABILO na PLESNO VESELICO, ki jo priredi dr. sv. Alojzija št. 13 J. S. K. J. v Baggalev, Pa., v soboto dne 29. julija v prostorih br. Antona Mauser na Ilostetter, Pa. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške je $1.00, dame so vstopnine proste; prvo prost-o. Tempotorm vabimo vse rojake in rojakinje ter brate Hrvate in vsa sosednja društva, da se naše veselice polnostevil11 o vdeleže, kajti tudi naše društvo bo vedno vsem v pomoč. Članom tega društva se pa naznanja, da je bilo sklonjeno pri zadnji seji, da bo moral vsak član prispevati $1.00, če se veselice vdeleži ali ne; to velja tudi za oddaljene člane. Blagajna je skoro prazjia in v slučaju bolezni imamo vsi enaJke pravice, zato tudi ob priliki, ko se gre za pomoč blagajni, ne more biti nobene izjeme. Za do-bro in sveže pivo ter fini prigrizek bo dobro preskrbljeno. Godbo bo preskrbe! naš "sobrat Anton Mauser, igral bo same lepe komade, tako, da se bo vsak lahko zasukal. Torej na svidenje 20. julija! Ivan Arh, tajnik. (20-22—7) Dr. KOLER 638 P«B» Ave., Pitbbarch, Pa. Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik. Specialist v Pittsburghu, ki ima lSletno prak so v zdravljenju tajnik moških bolezni. Sifilis ali zastrli- .-------------- pljenje krvi zdravi s glasovitim 606. ki Ra je izumel dr. prof Erlich. Ce imate mozolje ali mehufčke po telesu, v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite ln izčistil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se nalaze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdra vjm v par dneh, kapavac ali triper in tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabijivanja samega sebe. Sušenje cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode. ozdravim s gotovojstvo. Reumatizam, trganje, bolečine, otekli, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati, ne, srbečo, škrofle in druge kožne bolezni, EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL v RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica. Jos. Starčevič, lastnik SLOVENCEM dobro znan ie 'z Butler St., Pittsburgh, Pa. Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in mrzel prigrizek vedno na razpolago. Rojakom se priporočam. ŽELIM prejeti žensko v starosti od 50 do 60 let, ki nima svojega doma in je voljna pri slovenski družini biti za lahko pomoč gospodinji z enim otrokom. Za pogoje naj se oglasi pri: Mrs. Gertrude Rainer, Box 6. Lafertv, Ohio. (19-21—7) Belmont Co. Dr. LORENZ, Specialist moških bolezni Jaz sem edini hrvaško govoreči Specialist moških bolezni v Pittsburgliu, Pa. DR. LORENZ. 641 Penn Av. II. nadst. na ulico. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do S. ure zvečer. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo oil 10. dop. do 2. popol. Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga je edino domače podjetje, ki ima veliko skladišče vsakovrstnega vina in žganja v mestu New Yorku. Vse naše blago je pripravljeno po domačem načinu in je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO PO-ŠILJATEV JAMČIMO. Cene so sledeče: RDEČA VINA: Claret sod 52 galon le......126.09 Zenfandel sod 52 galon le ... (28.04 Barbers sod 52 galon le____$32.04 Bnrgeudy sod 52 galon le .... 35.06 Opol sod 52 galon le........(40.06 BELA VINA: Riesling sod 52 galoo le......37.06 Hock sod 52 galon le ....... $35.06 Sauterne sod 52 galon le____$40.06 VINSKO ŽGANJE: Rod 27 do 28 galon.... $2.15 galon* Sod 50 do 52 galon.... $2.10 galona Vsakemu, ki naroči od nas petkrat eno in isto blago, mu je pošljemo Šestič zastonj. Torej pri petih sodih vina iste vrste, dobite šesti sod ZASTONJ. Z naročilom pošljite Money order ali pa gotov denar v priporočenem pisma. DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y. Za trgovce so bosebne eene. Rad hi izvedel za naslov mojih dveh bratrancev FRANKA TOMŠIO in ANTONA SLAVEC. Pred tremi leti smo bili skupaj v Trinidad, Colo., a sedaj no vem, kje se nahajata. Prosim, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se sama javita. — Edward Dolgan, Box 131, Somerset, Colo. (19-21—7) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-in, Ohio in okolici naznanjamo, ia jih bo obiskal naa potovalni zastopnik POZOR ROJAKI!j K« -"VeSntfe mašilo n laaik* 1a*e. kakor tudi wm molk« brke ln brado. Od tega mazila zrastejo » Stlii tedni ti krasni gosti In dolgi lasje kakor tudi ntdklm krasni brki in brada in nabodo odpadali In osiveli. Iievmr.tizem. kos ti bol ali trganje ▼ rokah, nogah in r križn. v osmih dneh popolnoma ozdravim. rane. opekline, bule. tare, kraste in grintr. petne nofre kurje ocena, ozebline v par dneh ro-, polnomu odstranita. Kdor lii maje zdravila brez uspeha rabil mu jamčim zs S5'00. Pišite takoj po cenik, ki xa takoj pobijam zastonj. JACOB WAHČttČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Vaše dete je v nevarnosti, če joka* _ Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino na na5 list, knjige in drage t našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potr dila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravnižtvo "Glaa Naroda" OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam •roja NARAVNA VINA. kež, repni pukež! Hehe!" Zdaj se1 Organistovki so tekle solze iz o-obme k organistu. ki stoji ves čas či, organist pa je hodil naglo po ob vznožju postelje in se opira ob sobi gor in dol in sam pri pebi u-skrajnico. "No, kako pa druga- krepal. Zdaj je konec, je sklenil. &P *& » "AH je kaj pri j* Nobenega otroka iss S fcifi, Sfig'iHS US IZUMITELJI želite li informacije kako da IZPOPOLNITE in ZAVARUJETE SVOJ IZUM, pišite v SLOVENSKEM JEZIKU in Vi bodete takoj dobili natančen odgovor v SLOVENSKEM JEZIKU. Knjižico zastonj vsakemu, ki jo zahteva. Pišite na naslov: A. M. WILSON, 309 Victor Bldg. Washington, D. C. Baby's Safety Recommended for Infant as a rrmedy for Wind Colic. Griping in the Bowels. Infantum and t Teething trouble PRICE 35 CTS. - : Prepared by 1 Royal Mfg. Co.! Duquesne. Pa Direction* Inside Dete joka, ker čuti NOTEANJE bolečine. NE PUSTITE, DA BI DETE JOKALO! NE PUSTITE, DA BI DETE TBPEL01 Izrežite tole sliko in idite v lekarno ter kupite steklenico BABY'S SAFETY za 35 centov. TO BO MORDA REŠILO DETETOVO ŽIVLJENJE. BABY'S SAFETY je najbolje zdravilo zoper KRČE, GRIŽO, NADLEGO Z ZOBMI, KOLCANJU IN ZAPRTIJI. To bo olajšalo vašemu detetu in bo dobro spalo. Ako ne morete dobiti originalno v lekarni. potem pošljite nam papirnati dolar v navadnem pismu in mi vam bomo poslali tri steklenice BABY'S SAFETY ter natančno navodilo. Poštne stroške plačamo mi. Pišite na; Royal Mfg. Co. Dep. C. Duquesne, Pa. ?Jl!illT!JriL Zadnja novost. FBffiK »Hj Veakevrste žganje, brinjevec, Blivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejfie, bolj-6e in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih F. P. Barton pifie: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je rea tako blago kakor ste vi pisali. Poftljite se itd." Takih m enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da j« blago v resnici hvale vredno. Pišite na:I Z. JAKSHB Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. 5 ^^^ Si najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Blea ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo Tino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4% gal $12, 10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek sa vino. — Potovalni agent je rojak IL ŽugeL 8 spoštovanjem 8. JACKSB, ____ at Bite *L Zdaj je čas, da kupite farmo Ako ste se namenili kupiti farmo ali zemljo za farmo, sedaj po leti je najboljši čas zato, ker zdej morete videti kaj vse in kako za-more zemlja roditi. Mi imamo več tisoč akr&v zemlje v največji slovenski koloniji v Ameriki, katera je v Clark okraju in državi Wisconsin. Zemljo prodajamo v kosih po 40. 60. 80 in več akrov na lahke ^n dolgotrajne odplačila. Onim našim kupcem, ki žele, postavimo tudi dobro hišo,, hlev dovolj velik za začetek in razorjemo nekaj zemlje, a vse to na lahke in dolgotrajne odplačila. Pridite in poglejte farme svojih rojakov , ki so se naselili t.u pred več leti, porazgovo-rite se z njimi, pa bodete zagotovo kupili farmo tukaj. Pišite po po jasnila. Naslovite: Homemaker Land Company Dept. 3,_Tioga, Wis. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljiva V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker aem že nad 18 let tukaj ▼ tem poslu in sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge j harmonike ter računam po delu ka- J korSno kdo zahtevni bres nadaljnlh i fprašanj. . MHN WKNZEL. 1C1IMM 81» MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKO VRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • V. DELO OKUSNO. • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • • • • UNIJSKO ORGANIZIRANA. POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAMOČILA POŠLJITE NA: S.0YEMC FNUSHMf C9. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. "OLAS NAHODA" JE ZDINI SLOVENSKI DNEVNIK V Sl-Jj*_____ ........ 'i .. .4.,;:, GLAS NARODA. 21. JUL. 1916. BVOEN SUBt VEČNI ŽID. (Priredil T,) 4« (Nadaljevanje). kratkem Da rob* rt je generala vprašujoče pogledal, ki je po premisleku odvrnil: — Rei i gospodu, da naj me jutri obišče. — Daues nimam časa. — Da____da ... da____ gospod general — je odvrnil Tepec in odšel. V takem < renutku — je rekel general — bi moral že kdo drugi priti, da bi m* ločil od svojih otrok. — Prav imaš. oče — se je oglasila Blanša. — ta človek se mi ni nikdar posebno dopadel. — Dagobert — je rekel general — daj mi papir in črnilo. — Boljše je. da mu napišem. — Bo žf vsaj dal mir. Ko je Dagobert odnesel pismo, je general še enkrat poljubil hčerki rekoč: — Tako. otroka, zdaj smo zopet sami. — Kaj ne, da sta zadovoljni. k«*r sfin odslovil gospoda Rod i na ? Deklici sta ga objeli in začeli poljubljati. Šesto poglavje. — Zdaj bo treba deklici vzeti v roko. — Ali je vzel s seboj starega vojaka? — Ne, ni ga vzel. — Škoda, da je Morok, ki bi nam lahko največ koristil, obolel na koleri. — To je pa res velika škoda — je rekla plinuezinja. — Kje pa je ta človek? — V javni bolnišnici. — Zaenkrat nam ne preostaja drugega — je rekel Aigrigny — kot pridobiti starega Da Roberta na svojo stran. — To ne bo mogoče. — je odvrnil Rodin. — Vi ga morda še ne; poznate. — To vam je vojak v pravem pomenu besede. — Vi še ne veste, kakšen je ta človek. — Jaz — je rekel Rodin. — Jaz prav dobro vem. — Vse prepustite meni. — To ja moja zadeva. — Gospodična Cardoville me je še pred kratkim predstavila kot svojega rešitelja, 011 mi je pa tudi hva-lhišo. ležen. ker sem mu vrnil zaslužni križec, kateri mu je bil odvzet v Moekern. — Možak mi je hvaležen. — No. potem pa že! — je rekel abbe. Tod-j mnenje inoje nečakinje se je zadnji čas precej izpreme nilo, — se je oglasila prineezinja. —- ^ em. — Toda o meni ni še nič govorila /. generalom. _ Si- eer si pa moramo eelo zadevo prav dobro premisliti. — Ako me smatra vojak za sovražnika, moramo seveda dru; Najprej bom poskušal žnjim prijateljsko govoriti — Kdaj ga boste pa obiskali t — je vpraš. prineezinja. --Jutri. — Pogumno se bom podal na svoje delo. — Kje ga boste obiskali? A,h' drujrje kot v stanovanju generala Simona — je od vrnil Kodm in se pomenljivo nasmehnil. Naslednji dan sta se odpeljali iz palač,- Saint Dizier dve kočiji proti stanovanju generala Simona. - V prvi vrsti je sedela prineezinja. v drugi pa Rodin. y ie Želim izvedeti za naslov prijatelja MATH. TURŠIČA. Prosim cenjene rojaike, če kdo ve za njegov n »slov, da ga -mi natsnani rn še najbolj bi me pa veselilo, Če se sam javi, ker poročati mu imaim važne stvari. — John Li-kovich. Box S3, Mind en, W. Va. (20-21—7} NAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PIJAČ V AMERIKI. Naročite vse pijače pri nas po pošti. Ekspres vam jih prinese v - I * igače napraviti I RAZVALINE. Solnee zahaja. Iz sredine gostega smrekovega gozda se dvigujejo razvaline starega samostana Janeza Obglavljenega. — Zidovje je porašeano z mahom. —- Sredi porušene kapelice stoji napolporusen kip svetnika. Bleda ženska v vihra jočem oblačilu stopi na posvečena tla. — Ker je utrujena sede na skalo poleg kipa. — Utrujena je, ker roma ze leta in leta, stoletja in stoletja. ženska j»* zdaj vprvič opazila, «1h je utrujena, da jo bole noge. Silne bolečine čuti v telesn. pri tem je pa njeno veselje brezmejno. Skloni se k studencu in hoče piti, toda voda nenadoma splahne. Struga je še polna vode. Pogleda se vanjo in opazi, da je ostarela. Dva tisoč let je bila mlada in zdaj se je začela starati. Mogoče, mogoče, da ji bo zdaj naklonjena smrt. Roke dvigne k nebu in začne moliti. — Moli dolgo in iskreno. Zatem .se zagleda v kip Janeza Obglavljenega. — Ali se me bo slednjič usmililo nebo? Roka Gospodova me je rlanes pripeljala pred soho mučenika.... Pred njo klečim in se pretvarjam v človeško bitje.... Gospod mi je naklonil strašno kazen... Oreh je bil velik in zato je kazen strašna.... Gospod, moj Bog, ne daj. da bi bila jaz edina, kateri ne bodo odpuščeni grehi. — Ali tudi oni rokodelec, ki kot jaz potuje po zemlji, lahko upa, da bo konee njegovega trpljenja? Nastala je noč, viharna noč. — Dež je začel curkoma padati, bli ski so začeli križati nebo. Ali je bila uslišana molitev večne Židinje? Oči SO se ji zaprle, roke so ji omahnile ob telesu. — Podobna je bila kipu na grobu .... Na vrhu strme visoke gore so trije križi. — Solnce, ki je utrudilo večno Židinjo zahaja. — Na križu visi Kristus. — Nič se ne gane, nobena sapica ne vzvalovi ozračja. Ob križu pa stoji večni popotnik, rokodelec iz Jeruzalema Bog, niegov gospod, se ni zadovoljil samo s tem, da ga je obsodil v večno romanje, pač pa je tudi odredil, da ga spremljata smrt in bolezen. Tudi y;t{ M- je postaral, kot se je postarala Herod i ja. — Dva ti-m«Č let je vendar dovolj. Torej sme tudi on upati na mir? O. .lezrs, — pravi Žid in se klanja — maščevalna roka Gospodova me je pripeljala pod tvoj križ. — Na mojem pragu si se hotel počiti, toda jaz ti nisem dovolil. — O, Kristus, odpusti mi, oil pusti, daj mi milosti! Solnce zahaja, Žid pa še vedno kleči pod križem in moli. DVANAJSTI DEL POD KRIŽEM. 1ST D Prvo poglavje. VA ČLOVEK A. V sprejemni sobi princezinje Saint Dizier. Rodin -Ioni ob kaminu iu se zadovoljno smeje. — Prineezinja sedi v naslonjaču in ga neprestano gleda. — Da. gov,,a prineezinja — pravi Rodin — poročila iz samostana Saint-H ere m, so zelo ugodna. — Hardy se je popolnoma udal v božjo volje.. — Hitro je šlo — j<> rela prineezinja in s" začudila. — Kako je pa z njegovim zdravjem? — Mrzlica ga trese. — Zdi se mi. da je telesno in duševno popolnoma uiii/eu. — Veliko je pretrpel. — Upam, da bo v kratkem vse dobro. —• Vi ste pa res strokovnjak v svojem poslu. — <> je Ireba iztrgati kako dušo satanu, je treba hitro delati. — V rja meni. — Vrjamem. — Čudim se vam. Rodin se je priklonil, in prineezinja je nadaljevala : — Vaai uspehi so r-s "nekaj posebnega. — Čte pred kratkim mi je pravil Aigrigny, koliko ste morali prestati zaradi tega Gabriela. — Gabriei je že dobil svojo zasluženo kazen. — Zakaj se je pa vtikal v stvar«, ki ga niso čisto nič brigale? — Te dni so ga spodili iz službe. — Pravijo, da zdaj streže bolnikom. — Ta '"lovek se mi zdi precej nevaren. — On ima izvanredno velik upliv na druge ljudi. — Gospa prineezinja — je odvrnil Rodin. po mojem mnenju bi bilo boljše, če bi se o čem drugem pogovarjala. — Drugi veliki dan se bliža. — Kmalo bo nastopil I. junij. — Upajmo, da nas Renne-poutovi dediči ne bodo več nadlegovali. — Kaj bo pa z mojo nečakinjo? — Ali ste že kaj poskušali? — Ne še. — Tudi zdaj se ne bom več obotavljala. — Seveda ne. — Cisto jo bo treba izpreobrniti. — Upam. da bo to lahko šlo. — Odkar se zabava z onim Indijcem je postala malo bolj občutljiva. Pogovor je prekinil Aigrigny. ki je stopil v sobo ter zakričal: — Zmaga je naša! — Izginil je. — Kdo? — Kdo je izginil? — je vprašal Rodin. — General Simon. — ®®le v*«"aj a« nam je posrečilo prepričati ga, da mora začeti Knova izvrševati svojo službo. " ~ - . . . — Kako je mogel oditi, saj ima vendar otroka T — Prepričan je, da sta otroka v Parizu na varnem. r-r Kaj pa sdajf HELLO CENTRAL! GIVE ME HILAND 111! Hello Ignatz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko galonov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj galon-čkov slivovice, ter par galonov rdeče whiske. Čul sem, da imaš v zalogi tudi fina ameriška in importirana vina, ter likere, toda glede tega pridem v kratkem osebno k tebi. Da, tako je! Kdor izmed rojakov želi biti točno n fino po-strežen, naj se zaupno obrne na: Ignatz Podvasnik, WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. Nasproti East Liberty postaje. CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. | 82 CORTLANDT ST NIW YORK, *. * Rd. rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Rum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00 Gin ali Brinjevec. $2. $2.50 $3.00 Kimel........... $2. $2.50 $3.00 Anisette.........$2. $2.50 $3,00 Rozolijo......... $2. $2.50 $3.00 Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00 Vina sladka ali kisla.......... $1. $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik whi-Jskeya, vina, okrepčujočih pijač itd. Mi plačamo ekspresne ali že-leznične stroške ako naročite za $5.00 ali več. Naročte tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno s naročilom. Denar pošljite po pošti ali v priporočenem pismu. C. F. ZARUBA & GO. 313 THIRD AVENUE. Dep. G. N. PITTSBURGH, PA. dobite "GLAS NARODA" skoti »tiri mesece dnevno, irvzemži nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Izhaja daerno na iestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani ▼ itirih mesecih. "GLAS NARODA*9 donate dnevno poročila s bojišča in run« ali. ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta fttevilka jasno govori, da j« list selo razširjen. Vre osobje lista je organizirano in spada v strokovne unija. POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —.25 Ah no v nemškoangleški tolmač, vezan —,50 Berilo drugo, vezano -—.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar —.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —.50 Trtua uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Božični darovi Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Mesija, 1. in 2. zvezek Na različnih potih O jetiki Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reki Titanik Trojka, povest Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka št. 17 s slikami Zgodba o povišanju Zgodovina slov. naroda zvezek Zlate jagode, ves. , Življenja trnjeva pot JŽivljenje na avstr. dv OPOMBA: Naroč —.15 —.20 —.20 —.20 —.80 —.20 —.15 —.30 —.25 —.30 —.50 Smrt cesarjeviČa Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) — SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 4. zv. Praški judek 6. zv. Arumugan, sin indij -skega kneza RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali -.75 —.20 —.20 .25 ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh dragih držav po Avstro-Ogrske w»*li veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa U. S. na dragi strani pa celi svet —.03 —.25 —.25 —.35 —.10 —.25 —.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.25 —.25 —.10 —.50 —.25 $1.50 __fr prilo žiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, postni nakaznit^i poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah ie vračunana. ^ NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim rojakom naznanjamo, da smo odprli novo zlatarsko trgovino na 112* St. Clair Ave., Cleveland, O. Nage podjetje Je tnkorporl- rano po postavali države Ohio, je pod posebnim nadzorstvom, ter Je vsaka Špekulacija ali goljufija nemogoča; sicer je naše prvo ln edino slovensko zlatarsko podjetje inkorporirano v Združenih drŽavah. Dasl Je tvrdka nova, vendar pa so ustanovitelji Iste znani rojakom Sirom Amerike že mnogo let Priporoamo se za nakup zlatnine, srebrnlne, žepnih in stenskih ur, I. t. d. Pri nas bode vsaka ura, predno se jo da lz rok, natančno regulirana ln preizkušena. Posebna 201etna praksa v popravi ur In zlatnine v starem kraja in Ameriki. Priznanja ln pohvalo Imamo ne samo od rojakov, temveč tudi od drugorodcev. Ne bomo se babali, tem več prinesite ali pošljite pokvarjeno uro, zlatnino ali grafofon, ter se prepričajte. Naga posebnost je novi govorilni stroji ali grafofonl. pri katerih nI potreba menjati Igle, nadalje plo&e v vseh jezikih. Posebno znižane cene za tekoči mesec, to pa zato, da se s rojaki čim vsi seznanimo. Toraj. ako potrebujete kaj v zlatar-skem ali grafofonskem oddelku, pridite ali pa pišite, da se seznanimo ln se prepričate. Naslov trgovine: THE WILLIAM SITTER Co. 6120 St. Clair Ave, Cleveland. Ohie. Wm. Sitter, predsednik, J. Prostor, tajnik, J. Popetnlk. podpredsednik. Denarne pošiljatve za ujet- Lahko se pošlje denar sorodni-kom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu t Rusiji ali Italiji Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da priloži tudi njetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako* omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da U ga ne našli ved na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortland t 81, New York, N. Y [ L Pozor! Pozor! y zalogi imamo iz Btarega kraja importirana S R R E. Cena 60 centov s poštnino. PRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od g prejšnjih zalog. Rojakom ▼ Lorain, Ohio in eko-Itef »ja^ da jft bo obiskal JOHN KUMtK, ki Je pooblaščen pobirati aafot-aiao m Ust Glas Naroda, i EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary PubUc) ▼ GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR t2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po- streženi. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?. Veliko«! J« 31 prt 38 r>»lolH i jp Cena 15 centor. Qb=* • • Zadej jc natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi ** Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na 'eni strani Z jedi-njene države in na drogi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Veliki vojni atlas ttijmjoSh se evropskih drža? in pi ko!< nij-sirih posestev vseh yetesil1. Obsega 11 resnih zemljevidov! J [.Cena samo 25 centov.1 Naročila in denar poiljita nai 3| Slovenk Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Kaj pravijo pisatelji, učenjskl ln državniki o knjigi Berta pl* Suttner. "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevi* Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim nHt kom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga ssl« vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli. Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je umrla msdame Btael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot Jo 8uttnerj«v*. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli * orožjem' Je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da te bližajo človeštvu boljši Časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lod. Jakobovslri: To knjigo bi Človek najrsJBe poljubil. V dno srea me je pretreslo, ko sem Jo bral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger pide: Sedaj sem v nekem gozdu pri G Hegla oh ln sem bral kn^go z naslovom "Doli > oroi-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne Jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tndl v Šolah ne smelo manjkatL Na svetu so družbe, ki raxSlrjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi raziirjula to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral — — C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spi. ■ali ljadje, ki se borijo za svetovni mir. Hans Land (na shodu, katerega Je imel leta 1890 v Berlinu)! Ne bom slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu jo bom po-sudil. Naj bi tudi ta knjiga nafia svoje apostolje, ki bi ill feojo krliemsvet ln učili vse narode. Finančni minister Dunajewsid Je rekel ▼ nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-*ki strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta ftenska Berta pL Suttner jeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu dela. wait—, da as ne bo nlkdo več navduflsval aa vojno, 6s bo prebral to ^fgt. Je M Slovenic Putlfehiog Co., 82 Cortlandt Street, . New York City, STY. £