Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem ea dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. , % „ . -fl.BOk. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 11.30 k.
Posamezni listi so dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in As plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 8.
V Mariboru 24. februarja 1870.
Tečaj IV.
Sedajni obilni zakoni.
(Spisal Fr. Jančar.)
Čital sem o nekem pridnem mladenču sledeče: Ko je ta iz nedeljne škole izstopil, v kteri se je krščanskih resnic, božjih in dejanskih čednosti posebno naučil, si je od dobrih kmetov sprosil dovoljenja za narezanje brezovih postranskih vej s pristavkom: ne enega vrba kakošnega drevesa poško-diti, kar je smrt vsakemu lepemu drevesu. Z dovoljenjem si toraj naš mladeneč nareže za tri metlje brezovega vejevja, ga iztrebi, lično osnaži in v metlje podela, kakor je to vi del in opazoval na najlepše narejeni metlji. Zgotovljene metlje nese v bližnje mesto na prodajo, ktere hitro proda, in neka kuharica še ga poprosi, naj ji šc eno iz sireka majhno metljico naredi za pometanje ognjišča, kar ji tudi obljubi. Sireka si sprosi kakor brezovih vej od dobrih ljudi, in brezovih metelj še več naredi, ktere spet hitro poproda, in dobiček se mu narašča na forinte. Sedaj že brezovo vejevje posestnikom plačuje , si osla omisli, ki mu metlje v mesto nosi, in zadnjič si celo vozič spravi in metlje v mesto vozi. Sčasoma se mestjanom prikupi in vsak si je le oc tega skrbnega mladenča metljo želel — kar mu majhno že-larijo pripravi, kamur se vseli in s pošteno devico oženi ter srečno v blagostanu in zadovoljnosti živi.
Nek drugi ptujec pride v Ameriko, začne s črešnjami tržiti in sicer iz začetka v jerbaščku svoje črešnje na neko drevo ob cesti razteče naslonjen prodava, potem v jerbasu, zadnjič v košarah razno sadje skupuje. Sčasoma mu ta ba-rantija toliko dobička donaša, da si lini kraj zemljišča kupi, drevo podere in za tisti čas najlepšo palačo postavi.
Toliko varčnost in pridnost pomaga.
Omenjeui dve čednosti ali kreposti pa bi tudi vtegnile v lakomnost človeka zapeljati, kar bi bil smrtni greh. Temu se umakniti je neobhodna potreba vedeti 6 kristjanskih resnic, ktere že otročiči, novinci od svojih mater podučeni v školo prinesejo, timveč pa se tirja isto znanje od odraščenih kristjanov, zlasti drugo resnico, ktera nas uči božje pravice: ki vsako dobro delo poplača, vsako hudo pa kaznuje.
Kaj neki hoče ta dolgi uvod k sedajnim obilnim zakonom^— ali pa celo k blagostanu in bogastvu? bo morda kteri čast. čitatelj popraševal. Meni se ta resnica temelj vsega podvzetja dozdeva. Zakaj kjer ni pravice ima vrag povsod mlade, kar žalibože dandanašnji z rokami lahko prijemamo — in človek se mora prej ali slej v jamo nesreče zvrnoti in večkrat še nedolžni ž njim vred.
Vendar podajmo se k predmetu. Že več ko 20 let sem pri vsaki priložnosti očitno opominjal mladino posebno mla-deuče, ki so v smrdljivo mužo nečistosti se zavalili in sicer pristavljal vojakom : 8 let bi jo v peklu prestal, naj je le potem mir; hočem reči: naj se le potem lahko po svoji volji oženi. A sedaj v dveh letih pa pravim: tri leta bi lahko v peklu prestal, naj je le potem mir, ter vselej dostavljal: le učite se najpoprej od kod kruh pride; to je: kako se živež pripravlja v lastno potrebo in v podelitev svoji družini in sploh bližnjim. Z;ikaj pijanec, postopač, lenuh, prevzetnež, zapravljivec, vkanljivec, zmikavec, tat, lažtiik itd. itd. ga sam saj z dobro vestjo vžival nikdar ne bo, tim manj pa ga imel drugim deliti: temuč le pošteni, vestni, delavni, skrbni, varčni, trezni, mirni, zmerni, nedolžni itd. itd., bo kruli veselo jedel, ga svojim okrogoličnim otrokom dajal iu še drugim postreči
zamogel. To je moj praktični dejanski nauk za prosto ljudstvo po besedah sv. Pavla apostola, ki pravi: Melius est nu-bere, quam uri; po naše: Naj se v zakon poda, kdor noče zdržljivo, čisto v samskem stanu živeti.
In kaj misliš, ti začarani svet! koliko sem jih v zakonske spone zagnal v tih 20 letih s svojimi ad hominem dokazi. Morebiti ne celih 5 parov ! tako sc je ves uk mimo ušes razpršil. Sliši pa sedaj narobe svet od koder je posvetna vlada zakonska vrata širje odprla — več parov eno nedeljo iz pridižnice pomečem, kakor ljudje pravijo, to je: okličem, kakor v prejšnih letih skozi vse leto. Saj v Negovi ni.bilo več v enem letu poročenih kakor 10, k večemu 12 parov. A sedaj jih po 14 parov domačih in po 8 in še več parov iz drugih županij oklicev prečitam! — Kamo bomo potem prišli? Človek se nehote zjadi, ako pomisli, kako je pred nekterimi leti vlada tudi dovolila in polehkotila razmetana in oddaljena zemljišča s bližnjimi jih premeniti in arondirati ali vkup spraviti: pa vendar se ni ne en jedini dogodjaj v tem oziru izpeljal, saj meni ni znan: a zakonov pa je brž na stotine pomnoženih! Ker se je tedaj zakonov v kratkem času že na tako ogromno število povzdignolo, je toraj dosledno, naj bi se tudi bolj uspešno živež pripravljati učilo in gospodarstvo, posebno zemljišča zboljševala, gnoja mnogo mnogo več nakupičevalo ali narejalo, ker se zemlja ne da raztegnoti kakor testo, iz kterega se gibanca naredi, a to ne gre v glavo; bolj pa koče napolnjevati in maloprid-nosti zlasti tatinstva pomnoževati.	(Dalje.)
Gospodarske stvari.
Umni sadjorejec.
Hruške.
25.	Jesenska tehantovka (Winter-Dechants-birne) se sadi po vrtib, in se izreja v piramido v visok vrh, ali pa pri steni razpeljuje; da visoko drevo zraste, se mora jo toplih krajih saditi. Sad v pozni jeseni dozori, in se da iraniti do meseca aprila ali malega travna; je velik, rumeno-zelen ; izvrsten za jed, in dober za gospodarsko rabo.
26.	P o s t e r v k a (Forellenbirne) se sadi po bregib, vrtih in polju; potrebuje p3 nekoliko vlažne rodovitne zem-je; v taki zemlji je tudi drevo zlo rodovitno. Sad, ki v pozni jeseni dozori, je jako čislan, srednje velikosti, rudečo-pikast, prav dober za jed in tudi dober za gospodarstvo.
27.	Velika vinka (grosse gelbe Weinbirue) raste po višinah, polju in ob stezah. Drevo je veliko kakor hrast in sila rodovitno. Sad dozori meseca septembra; velik, rn-tueno-rudeč, ki je zlo zlo dober za gospodarstvo, posebno za sušilo.
28.	Kikovka (Kiks Flaschenbirne) se sadi po bre-gih, polju in ob potih. To drevo je izmed najboljših brtišk sila rodovitno in ima sad, ki hišnim potrebam na vse strani jako zaleže; v jeseni dozori, in se da 6 tednov hraniti, je srednje velikosti, rumeno-rujav, in zlo dober za gospodarsko rabo, posebno za sušilo in kuharijo.
29.	Tepka šampanjka (Champagner- Mostbirne) raste po brežinab , polju in ob stezah; cepiti se mora na
čvrstnem divjaku. Sad je jesenski, majhen, zelen, pa jako dober za gospodarstvo in izvrsten za hruškovec.
30. Zimska apotekarica (Winter-Apotheker-birne) se sadi po pelju, ob stezah in navadnih krajih. Drevo je zlo velike rodovitnosti, čvrsto raste in se ga nobena bolezen ne loti. Sad je zimski, ki se da hraniti do meseca maja ali velikega travna; je velik, zeleno-rumen in najdo-fitojniši za kuhinsko rabo in gospodarstvo.
Kar se tiče zasajenja ob stezah izmed popisanih hrušk, so najpriličnejša plemena tista, ki imajo visoka debla, manj mikavno sadje, in če se z drevesa vzame, ni koj za jesti in vendsr popolnoma doraste in dozori , in tako vlastniku sad ostane, čeravno je drevje ob potih in stezah, kjer se drugače od brezvestnih ljudi hudo pokrade.
Za mizo so pa tale: Angleška poletna maslenka. Pikasti trn. Podolgovatka. •— Za gospodarsko rabo! Velika vinka. Kikovka. Tepka šampanjka.
Gospodarske stvari za domačo rabo.
Kako se pokonča predenica na detelišču. Neki imenit gospodar naznanja, da je proti temu zlo škodljivemu plevelu najgotovejša pomoč kravja scavnica, ker čc se ž njo predenica polije, počrni in se ne pokonča samo, temoč detelja raste po tem tira čvrsteje.
Drugi gospodar pa pravi, da je najbolje, če se meseca septembra tista mesta na detelišču, na kterih raste predenica, pokrijejo z rženo slamo za pol čevlja visoko in se slama zažge. Predenica zgori s korenjem vred , ki ne sega globoko, metlika pa v osmih dnevih spet žene in se očisti. Paziti pa se mora: 1. Da se slama za dva čevlja dalje potrosi, kakor se kaže predenica; 2. z rokami potlačena slama mora ležati na dva palca visoko tako, da je toplota ravno prav, da se vniči korenje predenično , brez da bi metlikinemu korenju, ktero globoko leži, škodovala.
Vlakno od črnega zleza (malva rotundifalia) V Majningnu vrže neki gospodar kesno v jeseni steblice črnega zljeza na gnoj. Ko se je guoj vozil na polje, opazi, da se je na gnoj vrženo steblo črnega zljeza premenilo v tepo vlakno belo in močno kakor se ne more boljše želeti, vsakako nekoliko grobo ali vendar prav dobro za vože, grobo platno in za vreče.
Naj sigurnejši način jajca na mehko skuhati. Koliko je potrebno časa, da se jajce na mehko skuha, to ljudje merijo na različne načine. Sploh se pravi : vrži jajce v zakipljeno vodo tako dolgo, dokler si zmolil očenaš in jajce je najboljše na mehko kuhano. Da vendar ta čas ni celo siguren, se že lehko vidi iz tega , ker ne tečejo vsi jeziki jednako hitro. Neki gospodarski list pravi zato: Kedar ti voda zavre, vrži jajce v njo in odmakni hitro lonec od ognja, kedar je prestala voda vreti, so jajca najbolj na mehko kuhana.
Pomoček proti kukcu. V pomladi kdar drevesa cvetejo, pridejo neki kukci na cvetje in iznesejo svoja jajca v plodnico (iz ktere se sad izrodi) in škodijo na ta način drevesom, cvetju in sadu. S plodnico, ktera se razvije v sad, se razvije tudi črv in pride v meso sada (jabelko, hruško itd.) Da se ti črvi odpravijo, se mora cvetje večkrat poškropiti z vodo in oetom. Vzame so en del oeta in 9 delov vode.
Pod lipo.
(Zbrano je mnogo kmetov pri Ljubomiru.)
Semenko. Danes g. učitelj dolgo ne pridejo k seji, ali nam nebi znali Vi g. Iglič kaj do tečas povedati, ker časnike smo že vse prebrali.
Iglič. Zakaj pa ne, hočete morebiti kaj zabavnega čuti, ker o politiki bodemo pa tako kesnej govorili.
Črtič. Da, da! Le nekaj zabavnega, saj je zdaj pust.
Iglič. Poslušajte tedaj neko domačo pravljico: Siv kmet, kteremu so že po životu pokale kosti, je oral v Bo-bovcu svojo njivo. Bliža se mu naenkrat bogato oblečen popotnik (bil je cesar Jožef II.) n ga vpraša: „Kaj pa oče, nimate nobenega sina, da bi v vaši starosti mesto vas oral ?" Kmet si pot zbriše raz čela in reče: „Pač imam tri sine, pa pare niso noben za moje delo!" — „Kako pa to? vpraša cesar, „kaj pa so?" — „No, eden je berač, ta mi ne more pomagati, ker sam nima nič", odgovori starček, „drugi je
ropar, ta mi noče pomagati, tretji pa je celo morivec in spravlja ljudi iz sveta." Dregetec zletel je cesarju po re-brih, ko je čul ta odgovor, vendar vpraša dalje: „Nekake, čudne stvari pravite oče, ne razumem Vas!" Kmet reče dalje: „Prvi je kapucin, mora sam beračiti, drugi je odvetnik, ali po naše doktor, o teh tako veste, kako ravnajo, in tretji je zdravuik, o teh se tudi pravi, da spravljajo ljudi pod zemljo; zdaj veste tedaj, kaj sem hotel povedati." Tako se je odrezal kmet, in cesar ves zamišljen je šel svojo pot naprej.
L j u b o m i r (ki je stopil pri zadnjih besedah v sobo.) No kaj Vam je Iglič celo nekaj o cesarju pripovedoval ?
Semenko. Pripovedoval nam je neko narodno povest o cesarju Jožefu in kmetu, kakih se mnogo čuje o imenovanem cesarju. O čem pa bomo danes govorili, g. učitelj.
Ljubomir. O čem hočete, samo mi recite, kaj hočete vedeti.
Črtič. Jaz bi rad vedel, kaj pomeni beseda demokracija in potem demokrat.
Ljubomir. Spominjam se še, da smo že lani govorili o aristokraciji in smo tamo rekli, da pomeni vlado najboljših, in da se zdaj ta beseda prav za prav jemlje kot za vlado žlabtnežev. Ravno ti aristokraciji nasprotna je demokracija, po našem ljudovladstvo, t. j. vlada, kjer imajo vsi ljudje že od rojstva enake pravice, in kder odločuje ljudstvo vse po svoji volji. Demokrat pa bi tedaj pomenolo toliko, kakor ljudooblastnik; navadno se vendar zdaj imenujejo demokrati oni, ki delajo do tega, da bi se vpeijala popolna demokratična vlada.
Iglič. Kaj pa je tedaj oehlokracija?
Ljubomir. Beseda oehlokracija pomeni toliko, kakor vlada drhali, tuka tlač ijo zločesti ljudje boljše in tedaj z večino nastane anarhija.
Semenko. Kaj pa je to anarhija?
Ljubomir. Anarhija se pravi stanje popolnega nereda v državi, kjer vsak ravna po svoji strasiti, in kjer postave nimajo nobene več moči.
Drozgalec (stopi v sobo.) Za božjo vojo sosedje, ali ste pozabili, da ste mi obetali, da pridete danes k meni na bal; vse je že pripravljeno, kakor sem na drukanih ce-teljnih obetal, krofelni so že pečeni, prata se že na špisu vrti, iz mesta mi je pot pripeljal kifelne, rundsemelne, solc-štangelne, prece in še tudi nekoliko cukerpekarije, dobrega vina pa tako imam v kleti, zola je že nacirana in v vand-lajhterih so že milikercni nataknjeni, vse je v orduigi, samo ljudi še ni. Prosim zato —
Iglič. Hodite vi milikrcen z vsemi vašimi špisi, prati in s celo vašo nemškutarijo k šmeneu.
Ljubomir. Ne tako. Iglič! če ste mu obljubili priti, morete biti mož beseda, da ne bo imel kvara. Da sicer zlo nemškutari, je res, to je vendar znamenje, da se v mladosti ni učil slovenski v šoli in da zdaj ne čita slovenskih knjig in časnikov, pa nemškutarenje se mu še lehko prizanese, če le drugače ni nemškutar.
Drazgalec. Bogme, g. učitelj, imate prav, v šoli sem tri le nemščino in se nisem naučil niti nemške šprohe, slovenske pa tako ne; nemškutar pa vendar nisem, to vam prisegam.
Iglič. Saj to dobro vemo, in zato smo tudi obljubili da pridemo na vaš „bal". Eno pa še vam vendar moram reči, namreč, da vam zlo zamerjam, da nimate nobenega slovenskega časnika, in le samo nam nasprotno „Tagespošto" in zato vam nazoč vseh teh poštenjakov tukaj rečem, če si ne boste spravili v kratkem kakega slovenskega časnika, me štirje voli več ne pri vlečejo v vašo krčmo. Da boste znali!
Ljubomir. Iglič ima prav , to ni lepo da ne podpirate našega domačega časnikarstva. Proti temu pa davate strašno mnogo denarja ravno za taki nemški časnik, ki nas Slovence zmirom psuje, in ki je dražji, kot trije naši slovenski časniki, ki vendar tudi vse to prinašajo, kar nam je potrebno vedeti.
Semenko. Res je, jaz vam to tudi zamerjam in rečem, če si ne boste spravili slovenskega časnika, ne bom več prestopil vašega praga, rajše grem v Borovje k Strnadu, ki vendar ima „Slov. Gospodarja."
Drozgalec. Prosim za vergebingo, obečam vam gane za gvišno, da bom vse storil, kar želite, samo ne zapustite me.
Ljubo mir. Vi ste že pravi „gvišno." — Prizanesite mu za zdaj pa ite k njemu na „bal", pust je tako , zato obesimo za danes politiko na klin ! Dobro „unterholtingo" tedaj g. Drazgalec!
Dopisi.
Iz Ponkve. Na dan sv. Valentina t. j. 14. svečana, ko je bil tukaj sejem, je neka že precej priletna žena, vdova, grede po noči domu, padla v neko jamo na glavo. Jama je bila pripravljena, da bi se spomladi zasadilo kako drevo v njo in je bila na zemljišču našega grajšaka Gutentbala. _
Revica je bila sama in si zato ni mogla pomagati iz jame in je storila smrt v nji. Našli so jo še le drugi dan okoli 9. ure. Škoda, da je tako naglo in žalostno smrt storila, ker bila je dobra mati in pridna gospodinja, in zato marsikteri žaluje po nji. Ker pa je tako rekoč v zemlji smrt našla, ji naj bo ona lehka.
Kmet iz okolice.
Iz Ivanec 13. svečana t. 1. Ker se nikdo ne oglasi iz naše okolice, moram jaz oznaniti strašno hudodelstvo, ktero se je zgodilo v občiai logetinski. Dne 12. grudna reče-nega leta, pride namreč k meni moj sosed in se mi pritoži, da potrebuje denar, ker mora plačati dačo in me prosi, naj kupim od njega polovnjak vina, smilil se mi je, in zato sem mu rekel, da hočem vino kupiti, samo bi ga prej rad skusil, da zvem, koliko je vredno. Sosedu je bilo celo to prav, in zato se podava na pot v njegov vinograd. Pa kaj naj-deva tamo: duri so bile vse odprte in v hiši je bilo strašno vse razdjano. Hudodelci so namreč po noči podkopali kuhinjo in tako prišli v hišo. Ko prideva v sobo , najdeva strašno prikazen, okolo 70 let stara vincerica je ležala mrtva na obrazu in na peči, in kar je naju še bolj strašilo, bila je celo gola; hudobneži so jo namreč slekli, potem ko so jo umorili.
Ta hudobija se je, kakor je zapovedano, oznanila go-spodski, in mi četirje, ki smo najprej prišli k hiši in vse to prvi videli, smo bili poklicani kot priče k sodniji v Gornjo-radgono; in zdaj poslušajte, dragi sobrati Slovenci krivico, ktera se nam je pri sodniji godila. Med nami štirimi priči sem namreč samo jaz neke besede nemški zastopil, drugi trije pa nobene ne. Uradovanje se začne in sicer samo nemško, in čeravno smo trdili, da ne zastopimo nemških vprašanj in prosili uradnika, naj slovenski uraduje, vendar tega ni hotel, temuč na vse naše prošnje vsikdar rekel; „No, so viel werdens schon können." Odgovarjali smo zato, kolikor je bilo mogoče, ali prav ali ne prav, sami ne vemo, in zato, ker ne vemo, kar smo odgovarjali, nam to največ lase beli, da smo mogli prisegnoti, da smo resnico govorili.
Tako ravnajo z nami strašni nemškutarski uradniki, ktere mi plačujemo s težko zasluženimi denarji in v naši slovenski deželi, in kar je še več, pri tisočkrat obljubljeni ravnopravnosti vseh jezikov v uradih! Ali je to prav, ali je to ravnopravnost! ali mi ne plačujemo naših dač kakor drugi narodi v našem cesarstvu!! Kako dolgo bo še to trajalo?!	Andrej Šturro, gostilničar.
Zgodovinski spomini.
(Priobčuje J. M.)
3.
Vstanovitev slovenskih vojvodov na Koroškem in slovenski jezik.
Opat Janez Vetrinjski, ki je živel od 1280—1340, tedaj za časov, ko je Koroško slovensko vojvodstvo, prišlo na Habsburško rodovino, nam ustanovitev slovenskega vojvoda tako-le popisuje: „Prvega septembra 1286 je bil Majnrad Tirolski po starodavni šegi slovesno na vojvodski sedež po-vzdignjen. Je namreč na znožju karnske gore (sub monte Carinthiano) blizo crkve sv. Petra kamen, na kterega se svoboden kmet posadi, ki ima ta častni posel v rodovini podedovan. Z jedno roko drži marogastega bika, in z drugo kobilo jednake barve. V sivem rasu in kmečkih črevljih čaka ne dalječ deželni knez z deželno zastavo , obdan od žlahtnikov in vitezov. Med njimi je grof Goriški kot deželni
poslopnik in grof Tirolski kot deželni grof in drugi grofi, vsi v največem krasu.
Ko se vojvoda opirajoč na palico, kmetu na kameue-nem sedežu približa, praša kmet v slovenskem jeziku: „Kdo je ta, ki tako prihaja?" Okoli sedeči odgovore: „Deželni knez." Na to poprašuje kmet nadalje: „Ali je pravičen sodnik, kteremu je blagor domovine pri srcu?" — „Ali je svoboden?" „Ali je prijatelj in branitelj prave vere?" Vsi mu odgovore: „Je in bode." „Ali po kteri pravici", nadaljuje kmet, me more z mojega sedeža spraviti?" Vsi mu odgovore: „Dobiš 60 beličev, marogastega bika, konja in obleko, ki jo ima knez in svobodno stori tvojo hišo vsega davka".
Zdaj udari kmet kneza raklo na lice in ga opominja' naj bode pravičen sodnik, odstopi z sedeža in vzame oboje živinčet z seboj. Potem stopi knez na prosti kamen, potegne meč, ga zavihti na vse štiri strani sveta, glasno oblju-buje vsem biti pravičen sodnik po dolžnosti in pravici.
S tem obredom je tudi še šega navadna, da se knez iz kmečkega klobuka napije.
Sicer pa je vsakemu, kteri ga pred cesarja na odgovor zove, dolžen le v slovenskem jeziku odgovarja ti.
Politični ogled.
Njih Veličanstvo cesar je generala Rodič-a, ki je bil iz mnogih strani napaden zarad pomirjenja Dalma-tincev in na Dunaj pozvan, prav prijazno sprejel.
Ministerstvo se hoče spet pobotovati, iu zato je na Dunaj poklicalo barona Koller-ja in dva zastopnika češkega naroda , namreč dr. Riger-ja in dr. Sladkovski-ga na pogovor. Koller je gotovo šel na Dunaj, ali gresta tudi narodna zastopnika je zlo dvomljivo, ker češki listi^ pravijo, da s tem ministerstvom poravnanje ni mogoče. — Cita se tudi v mnogih časnikih, da je „globoko segajoči razpor med našim ministerstvom in Beustoin" in sicer zato, ker se vedno vtika v notrajne zadere. Na Dunaju so se te dni tudi posvetovali tudi ministri Audraši, Lonyay, Brestel in Giskra pod cesarjevem prvoscdstvom zastran vojaške granice posebno zastran tega, ali bi plačevali Ogri k splošnim vladnim stroškom več, če dobijo granico in pravice. Da je spet obveljal ogerski nasvet se ve. — Ogri tedaj vsikdar zmagajo!
Ministerstvo policije se je s cesarjevo naredbo zedinilo z notrajnim ministerstvom, in Giskra ima zdaj oboje ministerstvo.
V	dunajskem državnem zboru seje sklenola nova postava pisemske tajnosti. Po tej postavi zadene uradnika ali uradnega služabnika ali tudi vsako drugo osebo, ki je v javni službi, ječa do šest mesecev, ako je pisemsko tajnost nalašč v svojem uradnem poslu oskrunil, iu če je to storila neuradna oseba, mora plačati 500 gold. globe ali pa pride 3 mesece v ječo. §. 2 te postave tudi določuje, kedaj se smejo pisma uraduo pograbiti in odvzeti. To se ne sme nikdar zgoditi iz policijskih nagibov, in je le tedaj dopuščeno, ako je konfiskacijo sodnik sklenol in zaukazal in tudi razloge povedal.
V	odseku državne zbornice je Giskra že dru-goč zagotovljal, da vlada hoče le nekoliko privoliti Poljakom. Drugi njegovi prijatelji pa so zatrjavali, da se bodo te koncesije dale samo Poljakom, drugim narodom pa ne.
Ogerski državni zbor je sklenol, da se smo sodnijsko postopati proti srbskemu poslancu dr. Miletiču zarad „pregrehe", da je v svojem časniku „Zastava" o hrvaškem deželnem zboru zaničljivo in grdo pisal.
V	P r a g i je pretekli teden bila končana pravda zarad veleizdaje, ktere je bilo obtoženih šest mladih ljudi. Toženi V. Kerber201et star, ki je bil obtožen, da je spomlad znano petardo pred policijskim poslopjem zažgal, da je skrivno politično društvo proti avstrijskim namenom snoval, na skriven časopis „Blanik" naročnike nabiral, skušal denar ponarejati itd., je obsojen na 10 let v ječo. Izmed drugih, ki so bili obtoženi, da so mu pri tem pomagali, je eden obsojen na 6 let, eden pa na sedem mesecev v ječo. Trije so spoznani za nedolžne. Sodba je bila skrivna.
V	Bavarskem je ministerska kriza že tudi končana; kralj je moral vendar le svojega ljubljenca grofa Hohenlohc odpustiti. Drugi ministri so ostali.
Iz Bero lina se piše, daje tamo pruski kralj odprl
14. t. m. severocemški državni zbor s prestolnim govorom v kterem je posebno povdarjal, da bode njegova skrb zvezo in sporazumljenje z južno nemčijo varovati in pospeševati. Prusija tedaj vendar hoče Nemčijo zediniti.
Iz Francoske se pišejo zastran zadnjega uličnega nemira v Parizu te-le zanimive stvari: Pravi se, da je cesar Napoleon navlašč dal napraviti ta nemir, da so obšemani policisti delali barikade na ulicah in obropali orožnico in sicer vse samo zato, da bi se na ta način lože rešil parlamentarnega ministerstva, ktero mu je bilo zlo napoti in dalje zato, da bi spet postal bolj popularen pri posestnikih, in tako stal kot rešitelj ljudstva pred celim svetom. Ob enem je hotel vabiti nezadovoljneže na ulični boj, da bi jih tako lože pograbil in odstranil; tako si je spet nekoliko vtrdil prestol, kteri se je že zlo majal. S tem še vendar ni stvar končana, ker v parlamentu še zmirom sedijo možje kterih poguma s tim ni vničil in kteri so z vlado zlo nezadovoljni, kar je poslanec Ferry ministru Olliivier-u v parlamentu očitno rekel in da zamore samo prava svoboda spet vse poravnati ne pa hinavska, ktero vlada daje. Da Napoleon takih besed ni rad cul, ki so bile izrečene pred celim svetom, ni treba praviti in če bi bil mogel, bi Ferry-ja gotovo precej poslal v Kayeno. Zarsta proti življenju Napoleona je tudi samo izmišljena. Pa zadnja zarota cesarja Napoleona je spet korak dalje do konca cesarske vlade ne samo na Francoskem, temuč za vsako državo, ktera ne da prave svobode ljudstvu.
Dalje se piše iz Pariza, da se minister zunanjih zadev grof Daru zdaj mnogokrat in prav dolgo pogovarja z ruskim poslancem Stakelberg-om , in tudi cesar sam se je ž njim 14. t. m. dolgo pogovarjal, kar pruskim državnikom zlo po glavi hodi.
V Španiji so privrženci Don Karlos-a spet začeli rogoviliti.
Turk je proti Rusiji izrekel, da nebo napal Crnogore, čeravno je skupčil mnogo vojakov na njeno mejo. — Zakaj pa je tedaj to storil?
Novičar.
(Rusko ministerstvo uka) je sklenolo privabiti mlade avstrijske Shvane, posebno filologe, na ruske gimnazije za profesorje, ktr jim tamo na novih gimnazijah profesorjev manjka, in je dalje odločilo, da se za izobraženje takih, vsako leto naj izda 25000 rnbljev.
(Slovenski pismeni jezik, kakor si ga nemskutarji mislijo.) Nek prijatelj „Slov. Naroda" piše v ta list iz dolnjega Štajarja tako-le: „Poslušal sera enkrat nekega odvetnika, znanega zagrižnjenega nasprotnika slovenskega jezika, kako se je razgovarjal s kmetom, ki ga je prosil za hi t rejo izpeljavo neke tožbe. Odvetnik je govoril: „Vi pavri mislite, da je toži ati tako kakor krompir jesti, no si ne bote bereb-novali, koliko cajta se nuca, pred ko se ena tožba avsfira; jaz moram najprej gegnarja tožiti, zastopite, zdaj spiše ge-riht taksacengo — zastopite, pri taksacengi če se iz gegnar-jem zglihava, napraviraa gerihtlih verglajh, če ne, pride na urtel; mislite, da zdaj že imama denarje ... o to se vi .. . o to se vi . . . irate, zdaj še le pride intabulirenga, abša-cenga, feilbitenga; mislite, da že imama denarje? Ja mor-gen! Zdaj še mora biti likvidirenga pa majstbotfrtajlenga ; pa še zna kdo rekurirati, če ne — ta cajt so še le denarji^ če je erstejer kos plačati , če pa ne, je drugoč fajlliitenga " Kmetic je odvetnika debelo gledal , in kakor sem videl, je iz dolgega govora le to razumel, da bo moral še dosti krom-pira pojesti, prej ko bo denar dobil. — Žalostno je res to,
ali resnično.	.	(15nao
(Ljubljana) ima zdaj po najnovejšem stenju ¿¿.064 stanovnikov, tedaj 2285 več kakor leta 1857.
(Profesor in dvorni svetovalec dr. Ungar) sloveč natoro-znanec je pretekli teden v Gradcu naglo umrl. N .šli s<> ga namreč mrtvega v postelji. Ker je denarna ormara zraven postelje bila odprta in poleg nje vse krvavo, se je razglasilo, da je bil umorjen; sodnijska preiskava je vendar izrekla, da ni umorjen.	. ...	.
(G. kaplan Koprivnikar), ki se je pritožil pri visi deželni sodniji v Gradcu zastran prve razsodbe, p« kteri bi moral dva meseca v zapor, je od te sodnije ..!.s..|en in tetin mesece zapora.	__________________
(Dunajski stavci in pomočniki v tiskamicali) so napravili „štrike" t. j. so se odpovedali tako dolgo vsakega dela, dokler se jim ne bo zboljšala plača; vsled tega dunajski časniki skorej ne morejo izhajati. Vse to je že sad nove ere in bo še več enakega.
(V Trstu) se je osnovalo neko hvalevredno društvo, kterega naloga je, da hoče zdatno podpirati Dalmatince, ktere je v zadnjem boju doletela nesreča.
(Strašna nesreča.) V neki vasi blizo mesta Kremelice (Schrems) je izišel pred kratkim ogenj, ki je tako hitro pograbil vsa poslopja, da je vse zgorelo, kar je bilo v njih; hišni gospodar, njegova žena, njegov brat, dva sina, dve hčeri, jedna dekla in jeden hlapec, tedaj devet oseb je dosegla strašna smrt v ognju. Najžalostnejše pa je še to, da se pripoveduje, da je bil hram nalašč užgan od nekih potepuhov, kterim gospodar ni dovolil tamo prenočevati. — Kaj bi zaslužili taki potepuhi, če je to res?
(G. okrajnemu glavarju Vratiču) je tudi srenja št. jurskega trga na Štajarskeoi poslala prav lepo zaupnico.
(Novi deželni poglavarji.) Pravi se, da je minister Gi-skra predložil te-le deželne poglavarje: Za Spodnjo-Avstrijsko državnega poslanca Czedik-a, kot za ravnatelja deželnega namestništva mesto sedajnega Weberja; za deželnega poglavarja v Zgornji-Avstrijski, dr. Gross-a; za Moravsko dr. Sturm-a, in za Stajarsko dr. Franka (Zdaj se spet čuje, da bode Godel deželni poglavar v Štajarski); za Galicijo še celo ni nič odločeno in se bode še počakalo, dokler se ne-bode napravila pogodba s Polaki, in če bi se to zgodilo, bo grof Potokki deželni poglavar v Galiciji, ker on se najbolj trudi napraviti spravo med Polaki in vlado.
Letni in živinski sejmi na spodnjem Stajarskem
od 1. do 7. marca 1870.
Sejmi brez zvezdice so letni in kupčijski, z jedno zvezdico zaznam-
njani (*) so živinski, s zvezdicama {**) so pa letni in živinski.) 1 marca. Pri sv. Golu**; na Planini** v okraju Kozjem. 3. marca, v Vranskem**; v Oplotnici** v okraju konjickem pri fili-
alni cerkvi sv. Barbore. 5. marca, v Vuzenicah** v okraju Marenbeškem. 7. marca, pri sv. Petru v okraju Kozjem (ta sejm je pri filialni cerkvi Maria na sveti gori.
Listnica vredništva.
G. P. J. pri Negovi Hvala za spis, obljubljeno bomo gotovo storili. — G. F. J. pri št. Lorencu v pušavi. Poslane snopiče smo prijeli, vse v redu, lepa hvala! — G. St. v Ormužu. Pismo smo izročili. Odgovora pa še nismo dobili.
Tržna cena
pretekli teden.
Pšenice vagan (drevenka Rži „ Ječmena „ Ovsa „
j Turšice (koruze) vagan . 'Ajde	a
Prosa	„
Krompirja	„
Govedine funt Teletnine
Svinjetine črstve funt . Drv 36" trdih seženj (Klafter)
n	n n
„ 36" mehkih „
i , H" i »
Oglenja iz trdega lesa vagan ¡ „ „ mehkega „ „ Sena cent _ . Slame cent v šopali j „ „ za steljo ; Slanine (špeha) cent Jajec četiri za
1 >¿			3 h				
g	EJ		O		3		3
¡2 i >	a	>	.O C CÜ	>	—s © o	>	"S1 »H
\ >			g				
fl.|	k.	fl.	3.	fl. | k.		fl.	k.
4	20	4	55	5	—	4	20
0	75	2	85	3	35	2	80
2	70	0	00	3	60	0	—
1	85	2	10	2	50	2	—
2	75	2	90	2	90	2	50
2	60	2	80	2	80	2	20
2	60	2	80	3	50	2	70
1	50	1	25	1	20	1	10
—	19	—	25	—	24	—	25
_	22	—	26	—	24	—	26
_	26	—	26	—	24	—	26
10	—	10	50	9	—	12	—
_	_	6	20	0	00	—	—
j 4	—	0	00	6	70	8	50
_	_	0	00	—	—	—	—
_	80		60	—	55	—	60
_	50	—	50	—	50	—	50
; 2	10	1	90	1	40	2	—
1	40	1	30	0	85	1	10
1	10	0	90	0	65	—	70
38	_	27	00	40	—	28	—
—	10		10	—	10	—	10
Cesarski zlat velja 5 fl. H4 kr. a. v. l/.ijo srebra 121.35. Narodu*» drž. posojilo 71.80.
l,ot«>ri.f«»<* »r«'«kP.
V Trstn 19. februarja 1870: fl» 41 I« 54
Prihodno sreekanje je 5. ma ca I «70.