1’očtnina platana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena pos&tneini Številk] Din 1*65. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrifo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št 30-59. Leto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 4. novembra 1933. štev. 126. Ali r? Od leta 1914 smo morali ob vseth važnejših dogodkih konstatirati vedno in isto žalostno dejstvo, da so nas dogodki prehiteli. Ko smo šele pričeli misliti na to, kaj bi ukrenili, so bili dogodki vedno že končani in vedno smo bili pred gotovimi dejstvi. Izgube, ki so vsled tega za nas nastale, so ogromne in tako znane, da jih ni treba še posebej povdarjati. Tudi sedaj se pripravljajo po svetu veliki dogodki. Iz vseh držav prihajajo poročila, kako se na vse pretege posvetujejo diplomati, kako l)i našli pot iz sedanjega nad vse zapletenega in še bolj nevarnega mednarodnega položaja in že se čujejo svareči glasovi, da se bo v prihodnjih treh letih odločilo, če si zna Evropa ohraniti miir ali ne. Številna potovanja diplomatov na JdSS strani, vedno nove konference le še potrjujejo te napovedi in vedno bolj je jasno, da se pripravljajo veliki dogodki. Vsi narodi bite zato, da se tudi notranje pripravijo na te dogodke,: zato se izdajajo odredbe za bolj učinkovito organizacijo vseh narodnih sil, zato se posveča po svetu gospodarskim vprašanjem vse večja pozornost in v mnogih državah se hočejo zaradi boljše in smotrenejše ureditve gospodarskih vprašanj spremeniti obstoječe ustave v stanovske in v korporacijske ustave. Najbolj grandiozni dogodki pa se pripravljajo v Ameriki. Mesto demokratov je "»stopil 'Roosevelt, ki z neverjetno enorok posega v gospodarsko življenje in ki v 4ftw*riki začenja eksperiment, da z državnim int&rvenoioniznioin prepreči prevelike dobičke enih in dvigne blagostanje množic. Ni mogoče še reči, če bo imel Roosevelt pri tem svojem prizadevanju tudi uspeh, toda jasno je, da more njegovo delo pomeniti čisto novo dobo za človeštvo, da se more spremeniti ves gospodarski sistem Ua svetu, če se posreči Rooseveltov eksperiment. Če pa obrnemo pogled z vseh teh velikih vprašanj, ki jih skušajo rešiti po svetu, ha naše domače boje in prizadevanja, tedaj nas pač ne bo navdalo navdušenje, ^koli našega domačega zvonika se za vse velike dogodke ne brigamo, kakor da se no bt: mogli nas sploh nikoli tikati. Ali kakor že tolikrat, tako bodo tudi sedaj kar ■naenkrat potrkali ti dogodki tudi na naša vrata in tedaj ne bo za nas nobene druge Pomoči, ko da zopet enkrat konstatiramo: Prepozno. Je pač tako, da smo že tako zalezli v 'Malenkosti, da sploh ne občutimo več, da Živimo Ič v malenkostih. Nimamo več pogleda .za velike .perspektive, ki se drugod Po svetu ljudem že odpirajo in zato tudi nismo sposobni, da bi kaj ukrenili, da bi bili v pravem času pripravljeni. Če motrimo prizadevanja drugih narodov, pa naj hodijo na skrajni levi, ali skrajni desni poti, ali pa se drže bolj' sredine, vedno vidimo eno stremljenje, da ^družijo čim bolj vse sile naroda, da je moč "»roda čim večja. Drugo njih prizadevanje Pa je, da zboljšajo svoje gospodarstvo, kaj-b le narod s .popolnoma urejenim gospodarstvom more dati vsem svojim članom dela 'in zaslužka. Mislimo, da tudi za nas Pi drugega izhoda, ko da se ravnamo po zgledu teh narodov. Tudi, za nas je le rešitev: združit bv vseh narodnih sil, da se kredi naše gospodarstvo. Žalibcg pa ne kaže dosti; da bi mi te Htrebe tudi spoznavali ,in če se človek °*re na naše ljube domače razmere in če to neverjetno brezbrižnost do vseh ve-'kih vprašanj, na drugi strani pa to ve-*ko skrb tudi za najbolj nevažna in ma-^hkostna vprašanja, potem se človek sko-f{»j ne more otresti strahu za našo bodoč-bst. Res, več ko skrajni čas je, da že obr-em0 enkrat svoj pogled od .malenkostnih ^kdanjosti k velikim dogodkom. ifapodacslta jkufHtod klale antante Velik ekspoze zun. ministra dr. Beneša o gospodarskem sodelovanju držav Male antante — Treba uvesti načrtno gospodarstvo — Apel na češkoslovaške agrarce, da omogočijo uvoz poljedelskih proizvodov iz Jugoslavije in Rumunije Poročali smo že na kratko o velikem ekspozeju, ki ga je imel zunanji minister dr. Beneš v zunanjepolitičnem odboru čsl. parlamenta. Minister dr. Beneš je najprej govoril o zunanjepolitičnih vprašanjih, nato pa na široko govoril o nujni potrebi gospodarske skupnosti držav Male antante. Ne samo zaradi gospodarskega napredka vseh teh držav je ta skupnost potrebna, temveč tudi zunanje-politični razlogi zahtevajo kategorično njeno ustanovitev. Minister dr. Beneš se je dotaknil v svojem ekspozeju s hvalevrednim pogumom tudi najbolj kočljivih točk in baš zaradi tega odstranil mnoge ovire, ki so preprečevale resnično gospodarsko sodelovanje držav Male antante. Zlasti omenjamo z zadoščenjem apel ministra Beneša na češkoslovaške agrarce, da ne ovirajo uvoza poljedelskih proizvodov iz Jugoslavije in Rumunije. Češkoslovaško kmetijstvo se mora tako preurediti, da bo mogoča čim živahnejša zunanja trgovina med državami Male antante. S tem svojim apelom je minister Beneš pripravil tla za ugodno rešitev češkoslovaško-jugoslovanskih trgovinskih odnošajev, ki bodo, kakor je napovedal tudi dr. Beneš, v kratkem utrjeni z uspešno sklenjeno trgovinsko pogodbo. Ekspoze zunanjega ministra dr. Beneša odpira nove perspektive za gospodarske odnošaje držav Male antante, a tudi vseh podonavskih držav. Je zato izredne važnosti, vsled česar tudi objavljamo glavne misli iz Beneševega ekspozeja, pa čeprav je naš prostor zelo omejen. Med drugim je izjavil minister Beneš: Politični razvoj Evrope je politične vezi med državami Male antante okrepil, gospodarska stiska pa jih sili tudi k naravni gospodarski skupnosti, ki ustreza tudi razvojnim potrebam vseh treh držav. Že na svoji junijski seji v Pragi je zato stalni svet Male antante razpravljal o pripravah za določitev gospodarskega programa Male antante. Na zadnji sinajski konferenci se je definitivno določilo, kako naj se ta program izdela. V glavnih obrisih bi bile smernice tega programa te: Londonska konferenca je dokazala, da ni izhoda iz sedanje stiske v večstranskih dogovorih, naraščajoča tendenca gospodarskega nacionalizma pa sili k vedno večjemu državnemu intervcncionizmu, stalna poljedelska kriza, kriza zaupanja in nerešeno vprašanje dolgov pa sili vse države k samopomoči. Edini izhod iz krize je zato gospodarsko sodelovanje držav Male antante Ustvariti si moramo lastno gospodarsko podlago za odjem naših izdelkov ne samo doma, temveč posebno v deželah Male antante. Zato je treba doseči tudi sodelovanje med industrijo iti kmetijstvom. Ne gre seveda za to, da bi mi vse viške naših prijateljev sprejeli, kakor tudi oni ne bodo odjemalci za vse naše industrijske izdelke. Gre le za to, da zagotovimo našim prijateljem gotov del našega uvoza. Gre za to, da vsako leto zagotovimo uvoz določene količine kmetijskih pridelkov iz Jugoslavije in Rumunije ih da povečamo možnosti odjema za one poljedelske proizvode, ki ki j'h mogli v večji meri ko dosedaj uvoziti iz- obeh držav (ko n. pr. sadje in so- 1 i se pripravljajo povsod in na vseh •poljih. Njih vplivu se ne moremo izogniti, tudi če bi hoteli. Tem bolj napačno delamo zato, če se jim_ izogibamo, tem bolj pravilno, če se na nje pripravljamo, kajti drugače bomo zopet prepozni, Ali bi res hoteli še enkrat zakasniti? Ali sploh še smemo še enkrat zakasniti? čivje) in da obenem povečamo ta uvoz za celo vrsto surovin in živalskih proizvodov, mineralnih in rastlinskih olj, kovin in poLfabrikatov ter zdravilnih rastlin in s tem dosežemo vsako leto čim večji medsebojni uvoz in izvoz. In če bomo po tej poti šli odločno in pogumno, bomo kmalu dosegli, da se bodo naše države gospodarsko medsebojno izpopolnjevale in da bodo predvsem medsebojno tudi zmožne plačila, kar je pri današnjih razmerah čisto izključeno. Za začetek bi zadostovalo — in s tem so naši strokovnjaki sedaj ravno zaposleni — da se izdela celoletni načrt vsega izvoza in uvoza in čim bolj proste zamenjave blaga in kjer bi bilo to potrebno, sestavitev uvoznega načrta na podlagi kon-tingentnega sistema. Gre kratkomalo za to, da se ustvari iz držav Male antante gospodarska enota. Naloge praškega zasedanja gospodarskega sveta Male antante Na konferenci v Sinaji je bil iz vseh teh razlogov določen dnevni red gospodarskega sveta Male antante, ki se sestane sredi novembra, tako-le: 1 Železniške, vodne, poštne, zračne, telefonske in brzojavne komunikacije. Gre tu predvsem za ustvaritev enotnega transportnega statuta in za dosego kombiniranih železniških tarif, za uvedbo zračnih zvez, ustanovitev poštne unije in zgraditev vodnih zvez in podobno. 2 Dogovor o skupnih pravnih normah, zlasti poenostavljenje trgovinskega meničnega, čekovnega in carinskega prava. o. Normiranje na vseh poljih. 4. Poenostavljenje carinske tarife v formalnem pogledu (carinski nomenklaturi), poenostavljenje carinskih formalnosti, kooperacije v statistiki in sklenitev dogovorov, ki bi dopolnili sedanje gospodarske pogodbe in bi omogočili živahnejše trgovinske stike. Naloge državnega intervencionizma _ Ta načrt zahteva od nas še druge odločitve, zlasti pa se bomo morali odločiti za načrtno gospodarstvo. Sedanje kapitalistično gospodarstvo je na tem, da se izpre-meni in povsod se v vedno večji meri pojavlja državni intervencionizem. Bila bi uapaka, če bi pri nas ta razvoj prezrli. S pametnim državnim intervencionizmoni Jn s sodelovanjem zasebnega gospodarstva bi mogli baš pri sestavi gospodarskega načrta Male antante doseči velike uspehe. Tako bi se mogel napraviti načrt za uvoz živin« in žita iz držav Male antante in sicer tako, da naše poljedelstvo ne bi trpelo pri tem škode. Na ta način bi se mogli tudi obvarovati pred odvišno avtarkijo, ki na eni strani uničuje cene naših poljedelskih proizvodov, na drugi strani pa onemogoča, da bi mogla naša država gospodarsko sodelovati s svojimi prijatelji. Naš cilj mora biti, da dosežemo načrtno vodstvo našega poljedelstva in njegovo postopno specifikacijo v pridelkih, ki nam jih naši prijatelji ne morejo dobavljati in ki bodo dali zato našemu kmetijstvu večje dohodke. Tudi industrija se mora orientirati proti Mali antanti Država se mora sporazumeti z industrijo, da bo ta razumela, da more dobavljati v Jugoslavijo in Rumunijo le, če si bo tam tudi nabavljala surovine. Razumeti mora nadalje, da se mora s tamošnjo industrijo sporazumeti in z njo sodelovati, da poveča produkcijsko in konzumno moč obeh državi Ne zadostujejo v ta namen samo sklenjene pogodbe, temveč vsi se moramo zavedati, da je z oziram na sedanjo evropr sko situacijo največje važnosti za našo državo irt naš narod, da pride do čim ožjega gospodarskega sodelovanja vseh treh držav. Apel na čsl. agrarce Čeprav moramo priznati; da je poljedelec eden glavnih stebrov našega naroda, moramo pa tudi povdariti, da je industrija eden glavnih izvorov tehnične sile Češkoslovaške in njene ekspanzije na ven. Čfe bi propadla češkoslovaška industrija, potem bi bila oslabljena tudi moč češkoslovaške države, ker vsled svoje industrije je Češkoslovaška najnaprednejša država srednje Evrope in vsled svoje industrije ima tudi največjo odporno silo. Zato je nujno, da češkoslovaški agrarci to upoštevajo in1 da presojajo uvoz poljedelskih pridelkov tudi z vsedržavnega stališča in da prenehajo z odporom, ki ni v korist celoti. Zunanjo trgovino treba na novo oživeti Če pomislimo, da je češkoslovaški izvoz znašal v letu 1930 še 17.442 milijonov Kč, leta 1932 pa le še 7441 milijonov, potem nas tudi to dejstvo sili, da delamo za gospodarsko sodelovanje držav Male antante. Ne gre zato, da bi vprašanja naših zunanje trgovinskih odnošajev presojali le- s strankarskega stališča. Nato je govoril minister Beneš o gospodarskem sodelovanju podonavskih držav Za Češkoslovaško je ugotovil, da je vedno pripravljena za gospodarsko sodelovanje z Avstrijo in Madjarsko. V ta namen se prično z Avstrijo v novembru pogajanja, da se sklene dodatni trgovinski dogovor, o katerem je že razpravljal na zadnjem sestanku s kancelarjem Doll-fussom. Mnogo težje pa je priti do sporazuma z Madjarsko, ki posebno v zadnjem času vodi ostro kampanjo proti državam Male antante in to v duhu sovraštva. V zadnjem času se vodijo med Italijo in Francijo razgovori o gospodarskem sodelovanju podonavskih držav. Češkoslovaška 111 vsa Mala antanta se vesele teh razgovorov in so pripravljene storiti vse, da pride tudi do sodelovanja. Pripomniti pa mora takoj, da bi industrijske preference škodovale češkoslovaški industriji in da zato mora Češkoslovaška izreči v tem vprašanju svoje pomisleke. Končno je govoril minister Beneš še o trgovinskih pogodbah z drugimi državami in sporočil, da so bila pogajanja z Rumu-nijo že ravnokar ugodno zaključena, da bodo tudi pogajanja z Jugoslavijo v kratkem uspešno končana in da je bila sklenjena trgovinska pogodba s Poljsko. S francosko vlado pa se vodijo pogajanja, da zviša Češkoslovaški njen izvoz v Francijo, ker je sedaj trgovinska bilanca za Češkoslovaško preveč neugodna. KAKO JE ZNIŽALA KRIZA AMERIŠKO POTROŠNJO National City Bank je objavila podatke o posledicah krize na ameriško potrošnjo. Tako je padla, v letih 1929 do 1932 potrošnja krompirja za 22-5%; sladkorja za 23, tobačnih izdelkov za 32, surovega bombaža za 28"8, volne za 34-2, premoga za 34-7 in pnevmatike za 40-5 odstotkov. Še bolj je padla potrošnja industrijskih izdelkov. Tako se je znižal konzum cementa za 52 odstotkov, gradbenega železa in Jekla za 74, tovornih avtomobilov za 70, osebnih avtomobilov za 75, elektromotorjev za 76, železnih rud za 84, Odjem tl-ačdic za 85, električnih aparatov za 87 in lokomotiv celo za 95 odstotkov. Tako velikega padca potrošnje še niso doživele Združene drž.. Sev. Amerike, odkar obstoje. KRUPP POZDRAVLJA IZSTOP NEMČIJE, IZ DRUŠTVA NAROEfjftV Orožne tvornioe Krupp in drug so s prisrčnim telegramom pozdravile Hille rja j ker je odločil, da izstopi Nemčija'iz Društva narodov. Temu pozdravu se pač ni čuditi, ker. bodo sedaj Kruppove tv«rnice dovolj: založene z delom, Krupp pa z dobičkom. Se^d ufrcai/e 2dcužen(a tccpvuv v Jtyu6tia*U Čeprav se je vršila seja uprave pred kratkim časom, je predsedstvo uprave smatralo za potrebno z ozirom na nujnost mnogih važnih vprašanj, da skliče zopet sejo, na kateri se je razpravljalo o teh za ljubljansko trgovino tako važnih vprašanjih. Predsednik g. Gregorc se je v prvi vrsti dotaknil davčnega vprašanja; ter ugotovil, da se bliža odmera občne pridobnine pri davčni upravi svojemu koncu in moramo pričakovati, da bodo seznami o predpisu davkov ljubljanskim davkoplačevalcem v najkrajšem času na vpogled pri mestni občini, nakar se bo pričelo tekom tega meseca zasedanje davčnega odbora. Omenil je nadalje tsc intervencije, ki so se izvršile v tem pogledu pri finančnem direktorju g. dr. Valjavcu, kakor tudi pri njegovem pomočniku g. Sedlarju. Oba visoka funkcijonarja je deputa-cija združenja opozorila na težkoče, s katerimi se morajo boriti trgovci in tudi vsi drugi davkoplačevalci ter ju prosila, da uvažujeta že v mesecu februarju predloženo spomenico o položaju ljubljanskega trgovstva v letu 1932. Deputacija upa, da bodo njeni razlogi upoštevani in da odmera vendarle ne bo tako ostra, kakor se je prvotno mislilo. To upa tem bolj, ker mora ugotoviti, da je tudi pri finančni upravi našla več razumevanja za težke razmere, v katerih je trgovina in ker upa, da bo, kakor vselej, tudi to pot davčni odbor, ki je v odličnih rokah predstavnikov uprave združenja, našel pri zasedanju pravilne smernice za svoje postopanje, kar bo tako v interesu države, kakor tudi v zaščito davkoplačevalcev. Člani združenja bodo vsi obveščeni o predpisu občne pridobnine, zato naj se v vseh stvareh obračajo na tajništvo združenja, ki jim bo rade-volje postreglo z vsemi navodili nadaljnjega postopanja v davčnih stvareh. V zaščito branjevcev Nato je predsednik g. Gregorc podal izčrpno poročilo o intervenciji deputacije uprave pri tržnem odseku mestne občine ljubljanske zaradi razmer, ki vladajo na Vodnikovem trgu, zlasti z ozirom na male trgovce-branjcvce. Znano je, da se vsako leto pojavljajo številni prekupčevalci brez obrtnih dovoljenj. Ti prekupčevalci resno ogrožajo obstoj branjevcev, za katere se mora zato zavzeti uprava z vso svojo avtoriteto. Uprava bo tudi nadalje delovala v tej smeri in skrbela, da se branjevcem zagotovi absolutna eksistenčna možnost, to tem bolj, ker so vsi domačini in davkoplačevalci. Na skupni seji tržnega nadzorstva so zastopniki uprave gg. Soss, Smrkolj in tajnik združenja predložili utemeljene predloge, ki so našli pri zastopnikih tržnega odseka popolno razumevanje. Upamo zato, da moremo pričakovati, da se bodo v doglednem času tržne razmere temeljito spremenile v korist malih trgovcev in preprečilo vsako prekupčevanje brez obrtnega lista. Čim bo tržni odsek konkretiziral svoj sklep, bo uprava o tern obvestila zainteresirane člane. Uprava izjavlja, da bo gledala na to, kako se ti sklepi izvajajo in vedno nastopala v korist malih trgovcev. Volitve v Pokojninski zavod Uprava je nato podrobno prešla na razpravo o volilnem redu Zbornice za TOI ter se je prečital zapisnik zvezne seje, ki o tem vprašanju podrobno razpravlja. Soglasno se je odobrilo postopanje uprave. Tudi predstoječc volitve v Pokojninski zavod so dale upravi združenja povod, da se je o tem vprašanju razvila izčrpna in stvarna debata. Čim se je uprava prepričala, da vlada glede predlogov za volitve v Pokojninski zavod popolna soglasnost, se je soglasno sklenilo pooblastiti predsednika Zveze trgovskih združenj gospoda Jos. J. Kavčiča, da vodi v imenu Združenja trgovcev v Ljubljani kot najmočnejše grupe delodajalcev v Pokojninskem zavodu in v sporazumu z Zvezo trgovskih združenj nadaljnja dela za te volitve in da tudi kandidira v Pokojninski zavod v imenu ljubljanskega trgovstva. Uprava je trdno uverjena, da bo ljubljansko trgovstvo to zaupanje g. Kavčiču iskreno pozdravilo, ker vidi v njem zastopnika trgovstva, ki je povsod in vsekdar pokazal, da zastopa pravilne smernice, kako naj se vodi gospodarska politika v interesu naše države in vsega trgovstva. Protest proti ureditvi voznega prometa na Ajdovščini Končno je uprava obravnavala še pritožbo nekaterih tvrdk proti novi preureditvi voznega prometa na Ajdovščini. Uprava je soglasno priznala upravičenost teh pritožb in je zato sklenila, da stori potrebne korake pri mestnem načelstvu in pri upravi policije, da se storjena napaka popravi. Pri tej priliki pa mora uprava združenja povdariti, da bi bilo le stvari v korist, če bi mestno načelstvo, kakor tudi policija zaslišala pred vsako izdajo nove odredbe o voznem prometu na važnih križiščih, tudi zastopstvo ljubljanskega trgovstva. Kajti ni vseeno, kako se regulira cestni promet, ker more napačna ureditev prometa tudi težko oškodovati materialne.. interese davkoplačevalcev. Uprava združe-* nja je zato prepričana, da se bo promet na Ajdovščini uredil tako, da ne bodo imeli od tega trgovci škode. Časi so težki in zato nikakor ni na mestu enostransko urejevanje prometa in zato ne gre, da bi se omejeval poslovni razmah trgovcev na najprometnejšem križišču mesta. Odpiranje lokalov v decembru Glede odpiranja lokalov v decembru je sklenila uprava združenja v smislu nared-be o odpiranju in zapiranju trgovin to-le: Dne 1. decembra na dan zedinjenja morajo biti trgovine ves dan brezpogojno zaprte. Dne 8. decembra smejo biti odprte samo dopoldne. Dne 24. decembra, to je v nedeljo pred Božičem bodo trgovine ves dan odprte. Glede nedelje pred sv. Miklavžem uprava ne bo delala nobenih izjem, ker jih tudi naredba sama ne nudi in morajo biti zato trgovine dne 8. decembra zaprte. Članstvo se naproša, da se točno ravna po teh navodilih. Ko so se obravnavala še nekatera notranja upravna vprašanja, je zaključil predsednik Gregorc ob 11. uri zvečer sejo. jfcft HOficedeU nase. fraspadaeske osatnasi/&iih/e Nova tvornica za izdelovanje industrijskih potrebščin v Mariboru V Mariboru je začela obratovati nova tvornica za izdelovanje industrijskih potrebščin »Utensilia«. Tvornica izdeluje sedaj te potrebščine za tekstilno industrijo: Grebene v smoli in cinu, jezdece in držače (Reiter und Hacken) za liste, cele liste, lučalnice, vse vzmete za tekstilno industrijo, vsa peresa (Flachfedern) za tekstilno industrijo in vse produkte iz lesa za tekS&ilno industrijo. Nekaterim industrijskim tvornicam je »Utensilia« že predvajala svoje izdelke in so se vse izjavile najlaskavejše o njenih izdelkih. Priznale so, da so te doma izdelane potrebščine prvovrstne in deloma celo boljše od tujih. To tudi ni čudno, ker uporablja nova tvornica za svoje izdelke le prvovrstne angleške in švicarske surovine, vse delo pa se vrši pod vodstvom preizkušenega švicarskega strokovnjaka. Nova tvornica »Utensilia« zaposluje že sedaj 20 domačih delavcev, mogla pa bi jih zaposliti tudi 100, če bi prejela zadosti naročil od domačih tekstilnih tvornic. Upamo, da ta naročila tudi ne bodo izostala in da bodo naše domače tekstilne tvornice z naročanjem svojih potrebščin od domačih tvornic tudi dokazale, da so res domače tvornice. Ta zaščita je tem bolj potrebna, ker izdelki nove mariborske tvornice ne uživajo nobene carinske zaščite in je že zato treba z naročili podpirati domače podjetje. Upamo, da bo ta apel imel dober uspeh. Naše narodno gospodarstvo v septembru 1933. (Po statistiki OUZD v Ljubljani.) Staoionarnost zaposlitve delavstva v Dravski banovini je bila v septembru skoraj popolna. Število zavarovanih delavcev napram istemu mesecu lanskega leta je padlo samo za 212, napram predhodnemu mesecu (t. j. avgustu 1933) pa samo za 14 delavcev. Staoionarnost velja samo v celoti. Posamezne industrije pai izkazujejo kljub temu večje napredovanje oz. nazadovanje. Absolutno najbolj napreduje tekstilna industrija; enoletni prirast znaša 1979 delavcev. Njej sledijo gradnje železnic, cest in vodnih zgradb z letnim prirastkom 472 delavcev. Tudi naša lesna (gozdno-žagar-ska) industrija se polagoma zboljšuje; letni prirast znaša 437 delavcev. Najbolj so nazadovale gradnje nad zemljo; letni primanjkljaj znaša 1446 delavcev. Ker se med svetovno vojno ni zidalo nobenih stanovanj in ker so prva leta po svetovni vojni poroke rapidno naraščale, smo imeli tedaj občutna stanovanjsko krizo. Njeni vzroki so že odpadli. Gradbena industrija torej ne more imeti v bližnji bodočnosti posebnega poleta. Padla je nadalje trgovina za 771 delavca. K temu moramo pripomniti, da so trgovski nameščenci pretežno zavarovani pri trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani. Ta številka ni torej absolutno merodajna. Podrobnejša pregled o razvoju posameznih industrij daje spodnja tabela: iPiovipr. Štev. Prirast (+) Industrijska aaivarovanih oz. padec (—) od skupina delavcev sept. mg. IX. 1933 1932 1933 Poljedelstvo 747 + 170 — 170 ObSinskti lOibraiti 1371 4- 307 — 12 Tekstilna industrija 10948 +1979 + 280 Gradnje želi e zn ie, cest An vodnih zgradb 3995 + 672 + 193 Industrija tobaka 903 + 118 + 18 Industrija papirja 1897 4 215 + 49 Denarni iin zavar. zavodi ter sam'ast. pis. '540 + 58 + 10 Guiadinja prevoznih sredstev 294 + 28 + 30 InduStr. kože in gume 1021 +112 + 22 Gozdno-aagairska industrija 0406 + 437 + 193 iKeuniifina lindustniijia 1538 + 72 — 13 I l.igiijena 1752 + 61 — 39 Hišam služinčad 8-234 + 117 — 8 Imel. hrane in piijače 8S29 +'35 + 30 'Giostiilne, kavarne iin krčme 3121 - 42 — 390 Kovinska industrija 5133 — 60 — 105 GnaEčna industrija 1116 — 29 +8 Industrija kamenja iin .zemlje 4618 — 252 — 179 Gledališče, evobodnii poklici, razno 1114 — 72 + 12 Predel, kože in njenih surogatov 3267 — 286 + 61 Zasebna prometna podjetja 932 — 29 —6 Oblačilna industrija iin čiščenje 3571 — 476 + 74 Javni promet 535 — 89 +5 Industr. za predelavo lesa in rezbarstvo 3501 — 361 + 36 Centrale mila 493 — 157 — 9 Trgovina 3420 — 771 +48 Gradnje nad zemljo 5007 +1446 — 163 Rudarstvo i3 — 5 — &-jvetu . Slcupaj 73.985 212 — 14 Mastna in polmastna „ URAN"-krema za lice se naroča pri „Uran“. Cenejša je in več zaslužite. Priporočite jo svojim odjemalcem. »DRAM«, LJUBLJANA Mesini tfrg »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 4. novembra t. 1. objavlja med drugim: Uredbo o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih — Pravilnik o izvrševanju pravice predkupa — Pravilnik o načinu vplačevanja in ravnanju s plačanimi zneski zakupnine — Dopolnitev odločbe o vnašanju krompirja po dvolastnikih jugoslovanskih državljanih iz Avstrije in Madjarske — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Pri volitvah v Delavsko zbornico v Sa rajevu je od 52.461 vpisanih volilcev gla sovalo 31.701 ali 60-4%. Koalicija svobod' n ih sindikatov (rdeča lista) je dobila 26.90: glasova in 41 mandatov, splošna delavska zveza (bela lista) pa 4.799 glasov in 7 mandatov. Kema.1 pa.ša je napovedal, da bo kmalu sklenjen med Turčijo in Jugoslavijo pakt o nenapadanju. Besedilo bolgarske prestolne besede jc kralj Boris lastnoročno dopolnil in sicer ona mesta, kjer govori o obisku naše kraljevske dvojice v Evksinogradu. Voditelja bolgarsko kmetske opozicije, emigranta Atanasova in Todorova so napadli makedonstvujušči, ko sta priredila shod v Lomu. Nato so vdrli v hotel, kjer sta stanovala, razbili vrata in oba težko ranili. Kljub težkim ranam se je le posrečilo Atanasovu in Todorovu, da sta po liegnila. Policija seveda napada ni preprečila. Makedonstvujušči še vladajo v Bolgariji. Bolgarska vlada je odbila sovjetski predlog o obnovi diplomatskih odnošajev. Pripravljena pa je skleniti trgovinsko pogodbo z Rusijo. Zveza bolgarskih rezervnih oficirjev se je izjavila za izvenstrankarsko vlado, ki bi edino mogla rešiti Bolgarsko iz sedanjih notranjih težav. Zveza je za dobre od-nošaje z vsemi sosednimi državami, varo-, vati pa se mora v vsakem oziru ravno-pravnost Bolgarske. Pomembni sestanki bodo v prihodnjih mesecih v Bukarešti. Sredi meseca pride bolgarski zunanji minister Mušanov, nato prideta v začetku decembra turški predsednik vlade Izmet paša in zunanji minister Ruždi bej, istočasno se pričakuje tudi grški zunanji minister Maksimos. V januarju pa obišče Sofijo bolgarska kraljeva dvojica. Mussolini je izjavil uredniku nekega lista, da mrzi boljševizem, da pa tudi ne odobrava Hitlerjevega programa, ki je dvoličen. Socializem ostaja vedno sociali-ki ga je treba uničiti, če se ga vež® z nacionalizmom, nastaja iz tega le zmešnjava. Društvo narodov pripravlja represalij« proti vsem državam, ki so dolžne svoje prispevke. Od vseh držav je le Avstrija poravnala vse svoje obveznosti. Nekatera države dolgujejo ogromne zneske, tako Nemčija 6 in pol, Kitajska 10 milijonov šv. frankov. Guverner na Malti je ukinil ustavo, razpustil parlament in prenesel vso državno oblast na tročlanski direktorij. To je odgovor guvernerja na rovarenje italijanskih nacionalistov. Pri angleških nadomestnih občinskih volitvah so dosegli laburisti veliko zmago proti konservativcem. Tudi liberalci so doživeli velik neuspeh. Itothermerov list »Daily Mail« piše v zadnjem času vedno odločneje proti Hitlerjevi Nemčiji in opozarja na nevarnost zračnega napada Anglije iz Nemčije. — Rothermerov revizionizem torej ni rodil pravega uspeha. Aretiranega angleškega časnikarja Pan-tra so Nemci izpustili, zapustiti pa mora v 24. urah Nemčijo. Vojna industrija v Angliji je polno zaposlena, Imperial Chemical Industry pa je povečala svoje obrate. V Avstriji bo zopet uvedena smrtna kazen, kakor je napovedal avstrijski notranji minister. Ford je kapituliral pred generalom Johnsonom in uvedel dnevnice in delovni čas, kakor to zahteva Nira. Generalna stavka je proglašena na Kubi. Vsa mesta so brez razsvetljave. Anarhija se vedno bolj širi po vsem otoku. Avstrijski hitlerjevci so izvršili celo vrsto bombnih atentatov, ki pa so imeli bolj demonstrativen značaj, zato ni bilo človeških žrtev, materialna škoda pa je bila tudi neznatna. 0 katastrofalni povodnji poročajo iz Albanije. Posebno je trpelo mesto Permeti, kjer je porušenih 22 hiš, 26 oseb pa je utonilo. Obema morilcema Rathenaua so z velikimi slovesnostmi odkrili v Berlinu spomenik. Davčni dohodki Francije so znašali v septembru 2857 (za 347 več ko lani) milijonov frankov. Avstrijske zvezne železnice imajo 60.000 nameščencev in 80.000 upokojencev. TEDEN^UUKJANSKi*B0R2l Devizno tržišče Tendenca padajoča; promet Din 2,354.014-59. D-eviz.no tržišče v tekočem -tednu ni pokazalo tolikšne kupčijske živahnosti kakor pretečeni teden, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom Din 3,780.022-77 in torej znaša padec toledenskega prometa nad 1,426.000 dinarjev. Glavni vzrok omenjenega nazadovanja prometa ni zmanjšana potreba po klirinških devizah, katerih je bilo nabavljeno skoro za istotoliikšne zneske, pač pa -občutno zmanjšani promet v devizi Curih in sredin praznik, ker -tega dne ni bilo borznega sestanka. Kajti skupni zaključki v devizi Curih znašajo v tekočem tednu le Din 77.000"— napram Din 1,287.000'— v minulem tednu, dcčim je bilo potom avstrijskega privatnega fcli-ringa nabavljeno v tem tednu skupaj za 1994 tisoč dinarjev proti 2022 tisoč dinarjev prejšnjega tedna. A dočim je v preteklem tednu dosegel četrtkov borzni sestanek največji dnevni devizni promet v višini 1,559.270-64 Din, izkazuje naj višji doseženi totedenski dnevni promet ponedeljkov borzni dan, toda s skoro polovico manjšim skupnim prometom, kakor nam predočuje naslednja razpredelnica: 30. oktobra iDIin 806.133-05 Din—(Dunaj 31. oktobra Din 438.585-42 Duinaji—'Din 2. novemlb. Diin 612.360-34 ,I)in—Dunaj 3. noveinib. D in 436.935-78 Din—Duna j Od celotedenskega deviznega prometa 2354 tisoč dinarjev odpade samo dvesto tisoč dinarjev na privatne zaključke v devizah (vse v tisočih dinarjev; številke v oklepajih značijo promet prejšnjega tedna): Amsterdam 1 (0), Berlin 1 (5), Curih 35 (1217), London 44 (34), Newyork 7 (158), Pariz 91 (45), Trst 11 (49) in boni grške Narodne banke 10 (28). Potom intervencijskega blaga je bilo zaključeno Din 42.000-— Curiha in Din 118-000'— Londona; v vsem je bilo s posredovanjem Narodne banke nabavljeno deviz za 160 tisoč dinarjev. Skupni devizni promet v mesecu oktobru 1933 znaša Din 18,034.190'75; v primeri s prometom v predzadnjem mesecu (septembru) v znesku Din 12,019.610-93, je porasel totalni devizni promet minulega meseca za več ko šest milijonov dinarjev, dočim se je promet povečal napram lanskemu oktobru za nič manje ko 13 milijonov lin 190 tisoč dinarjev. Devizna tečajnica očituje po spodnji tabeli padajočo tendenco in temu odgovarjajoče tečajno slabljenje Amsterdama za 3-89 •točke, Berlina za 1‘95 točke, Bruselja za 0-28 točke, Londona za 3-78 točke, Pariza za OTO točke, Prage za 0-05 točke in Trsta za pol točke, medtem ko je New York utrpel tekom tedna 188-88 točke tečajnega padca. Curih je beležil na vseh borznih sestankih dosledno, brez izpremembe; notic Dunaja in Budimpešte pa tudi v tem tednu ni bilo. Boni grške Narodne banke so bili zaključeni po Din 41-50 in Din 42-—, avstrijski šilingi v priv. klir. po Din 8-75 dne 31. m. m., sicer pa po Din 8-80. 80. okt. 1933 3. nov. 1933 Devize n.ajmižji majvišjii majndžjji najvdšji Diin Din Din Din Amsterdam 2310-40 2321-76 2306-51 2317-87 Berlin 1364-03 1374-83 1362-08 1372-88 Bruselj 798-02 801-96 79774 801-68 Curih 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 London 18153 183-13 177-75 179-35 (Newyor(k 3841-00 3869-86 3652-72 3680-98 Pariz 224-10 225i22 223-90 225-02 Praga 169-95 170-81 169-90 170-76 Tirst 301-24 303-64 300-74 303-14 Efektno tržišče Kakor v pretečenem tako je tudi v tem tednu vladala na tukajšnjem efektnem tržišču dokajšnja rezerviranost in je temu razpoloženju odgovarjala tudi izražena tendenca, ki se je zrcalila v skoroda nespremenjenih, a le mestoma čvrstejših tečajih posameznih državnih efektov. Tako je 7% investicijsko posojilo beležilo skozi vse borzne dneve tekočega tedna po Din 50-— v povpraševanju brez ponudbe, edinole včeraj je notirala ponudba v tem efektu Din 53'—, povpraševanje pa Din 51-—. Nasprotno je 7% Blair oslabel od 34'— (denar) — 35-— (blago) v ponedeljek na 33'— v povpraševanju in 35-75 v ponudbi (dne 3. t. m.) ter je bil prvič na tej bazi perfektnimi včeraj tudi manjši zaključek. V istem razdobju je oslabel tečaj 8% Blaira od 36-— do 37-50 (dne 30. oktobra 1933) na 35-— do 37-— (dne 3. t. m.), tedaj za -eno točko v povpraševanju in pol točke v ponudbi, dočim je denarna notica Seligmanovih obveznic beležila na včerajšnjem borznem setamku 43-— t. j. za dva poena nižji tečaj kakor v ponedeljek (45). Notice vseh ostalih državnih vrednostnih papirjev so bile v povpraševanju na vseli tekočih borznih dnevih in sicer so beležile Agrarne obveznice 26-—, Begluške obveznice 36—, Vojna škoda pa 245-—. Blago Agrarnih obveznic je notiralo samo dne 30. m. m. po 28'—, Begluških obveznic istega dne po 38-— in Vojne škode po 246'— na včerajšnji borzni dan. Notice privatnih vrednostnih papirjev so tudi tokrat povsem izostale razen Kranjske industrijske družbe, ki je 31. m. m. beležila v ponudbi 305 dinarjev in bila po tem tečaju tudi zaključena. Lesno tržišče Tendenca živahna; promet 5 vagonov tcstonov. Naš izvoz v lesu so zelo občutno prizadele zlasti avstrijske in italijanske železniške tarife, ki so se zopet znižale; poleg znižanja tarif pa vživajo avstrijski izvozniki pri uvozu še posebne ugodnosti, ki nam v detajlih še niso znane. Faktum je, da italijanskim uvoznikom bolj konvenira izvoz iz Nemške Avstrije. V nekaterih vrstah lesa pa pri nas sploh ni podana možnost eksporta. Brzojavni drogovi n. pr. — katere konsumira Levanta v zelo velikih količinah — ne pridejo pri nas za izvoz-v poštev, ker stane podvoz v Sušak, oziroma Postojno na en m3 več kakor blago samo. V splošnem pa je situacija močno ne-izpremenjena: Sicer je povpraševanje po blagu precej živahno, vendar pa se radi nizkih cen sklene le malo kupčij. Zaključenih je bilo 31. m. m. pet vagonov testo-nov. Povpraševanja: Deske smreka-jelka, III., 18 mm, deske smreka-jelka, III., 38 mm, podmera 28 mm. Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, mon-te, 27 mm. Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in 35 mm. Bukovi plohi, parjeni, 27—100 mm. 50 m3 neobrobljene, surove, suhe bukovine I. II., III., 27 mm od 2 m dolžine naprej; 20 m8, I., II., 40 in 50 mm debeline od 2 m naprej; večje količine jelovega lesa III. vrste, dimenzije 18 in 24 mm. Madrieri: 150 m3. Foderini: 100 m8, I/II, 4 m dolžine, 70, 80, 90 mm debeline, od 20 cm širine naprej. Smreka (komisijska), 40 m3, I/II. Iščejo se mehka in suha bukova drva za izvoz v Italijo. Žitno tržišče Tendenca za deželne pridelke je bila skozi vse tekoče borzne dneve nespremenjeno čvrsta, 'tudi cene so ostale brez iz- DchomU/o- STANJE NARODNE BANKE Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 21. oktobra se je njeno stanje po 22. oktobru spremenilo tako-le (vse številke v milijonih dinarjev): Na aktivni strani je kovinska in devizna Podloga zmanjšana za 3-37 na 1.910-1; zlata se je sicer povečala za 0-005 na 1.794-9, tuje Valute pa so padle za 0-3 na 0-028, devize Pa za 3-08 na 115-2. Tudi devize, ki ne spadajo v podlogo, *o padle za 20-4 na 29-2, kovani denar v Hiklu in srebru pa za 29-5 na 190-5. Posojila so se nekoliko povečala in sicer k se dvignila eskontna za 0-3 na 1.875, fembardna pa za 0-38 na 309-8. Prejšnji prodjemi državi so narasli za 0-39 na 1.718-7, račun nepremičnin in inventarja pa za 0-09 na 160-6, razne aktive ?-a 9-6 na 210-2, dočim so vrednosti raznih fondov prav malenkostno padle na 6-7. Na pasivni strani: Obtok bankovcev se je povečal za 49"7 aa 4.342-5, dočim so obveze na pokaz Padle za 60-8 na 1.025-6. Državne terjatve so se zmanjšale za 9-5 &a 5-1, tekoči računi pa za 64-3 na 567-9, razni računi pa so se povečali za 13-1 na 452-6. Tudi obvezo z rokom so padle in sicer za 22-7 na 1.096-3 in zmanjšale so se tudi razne pasive za 8-7 na 349-6. Vsota bankovcev v obtoku in obvez na Pokaz znaša 5.368-2 in njej odgovarja skupno zlato in devizno kritje v višini 35-58% jjPrePnji teden 35-57%), samo zlato pa v višini 33-43% (prejšnji teden 33-36%). Obrestna mera je ostala neizpremenjena. Qd/uaptci6e&dC' Na našo zadnjo notico na naslov Poštne hranilnice nam je njeno ljubljansko ravnateljstvo sporočilo, da obžaluje, ker niso bili v notici navedeni tudi vsi potrebni Podatki, da bi moglo ravnateljstvo odrediti potrebno preiskavo. Ravnateljstvo na-Pvi>ša vse imetnike računov, da mu takoj Saft\\ sporoče vsako nerednost, ki bi jo Morebiti opazili in bo takoj ravnateljstvo Samo ukrenilo vse potrebno, da se napaka °dpravi. Ker pa je poslovanje v Poštni hranilnici zelo natančno, nadzorstvo zelo strogo in naglo, upa ravnateljstvo, da bodo Pritožbe le silna izjema, kakor jih doslej *udi ni bilo. Temu mnenju pritrjujemo tudi mi prav radi, ker je znano dobro poslovanje Poštne hranilnice, zlasti pa ljubljanske podružnice. Poštna hranilnica sporoča, da dovoljuje tembardna posojila na državne vrednostne Papirje. . Ban varčevanja je imel v Sarajevu uspeh ltl je v Mestno hranilnico vložilo ta dan ^ varčevalcev 141.800 Din. Kmetski moratorij na Itumunskem je Ponehal. Ker ni izdala vlada nobenih odredb, vlada precejšnja negotovost, kako se bodo kmetski dolgovi izplačevali. Večina bo skušala vse kmetske dolgove iztožiti. Zlata podloga Švicarske banke se je Vsled novega dotoka zlata v zadnjem tednu Povečala zopet za 43-7 milijonov šv. fr. in te s tem narasla na 1930 milijonov šv. fr. TEČAJ ZA MIZARSKO STROKOVNO RISANJE V nedeljo dne 5. novembra t. 1. se pri-tečaj za mizarsko strokovno risanje (skiciranje in detajliranje) v prostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani na Mirte) vhod Murnikova ul. 9, preko dvorišča, Pritličje. Pristop k temu tečaju imajo mizarji pomočniki in mojstri, tudi oni, ki biva-izven Ljubljane. Tečaj se bo vršil v ^hviru Zavoda za pospeševanje obrti pri ^krnici za TOI ter bo brezplačen. Popeval bo znani strokovnjak Josip Tratnik. Ur. Pi rcevd sladna kava je prvovrsten doma£ izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Qd/dd Sočgdt/ Mednarodni borzni indeks Gibanje tečajev na velikih svetovnih borzah ni bilo v preteklem tednu enotno. Dočim so tečaji v Newyorku močno napredovali, so drugod le neznatno, ali pa so celo nazadovali, kakor dokazujejo spodnje šte- vilke: • Koncem 7 okt. 14. okt 21. okt. 28. okt. 1927 = 100% 1 9 3 3 London 70-6 72-2 700 71-6 Pariz 01-6 00-2 59-7 60-6 Berlin 25-7 26-4 25-8 25-4 Dunaj 28-2 27-8 27-3 27-7 Draga 54-3 54-3 550 551 Bruselj 30-3 29 3 28-9 28-6 Amsterdam 31-4 310 310 31-5 Curih 45-4 44-9 44-8 44-85 Stockholm 10-9 11-3 11-1 10-9 •New Yonk 58-7 566 50-8 56-2 Iz teh tečajnih številk izračunani med- narodni borzni indeks izkazuje v preteklem tednu po pettedenskem konstantnem padanju rahel dvig od 40-5 na 41'2 odst. ridmjk •DEU najiotidne. KLIIARNA IT J U U B L) ANADMMATINO Va1ž Že v 24 urah SSSTit klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. 3. Telefon št 22-72. Elektrotehnično podjetje Ivan Mihelčič, Ljubljana, Borštnikov trg 1, telefon 27-04, izvršuje vsakovrstne električne instalacije. Vsa pripadajoča svetila in žarnice za električno instalacijo in zvonila, kakor ostali elektrotehnični imate r.ij-ai dobite po zmernih cenah. CIKORIJA pravi domači izdellei* prememb. Od 31. m. m. beleži umetno sušena koruza franko slov. postaja (plačilo 30 dni) od Din 115"— do Din 117-50 za 100 kg; istega dne je bilo zaključeno tudi 5 vagonov umetno sušene koruze. RUMUNSKO ČEŠKOSLOVAŠKI KOMPENZACIJSKI DOGOVOR SKLENJEN Novi rumunsko češkoslovaški trgovinski dogovor je bil dne 28. oktobra parafiran in bo takoj po povratku rumunskega zunanjega ministra podpisan. Novi dogovor bo takoj nato stopil v veljavo in sicer tudi za nazaj od 1. oktobra. Veljal bo do konca tega leta. Novi dogovor se nanaša na kompenzacije v višini 77 milijonov Kč, od katerih pa bo kompenziranih z blagovno zamenjavo samo 62 milijonov. 15 milijonov bo uporabljenih za plačilo češkoslovaških terjatev, ki so narasle že na 90 milijonov češkoslovaških kron. Po novem dogovoru bo Češkoslovaška uvozila iz Rumunije pšenico, koruzo, svinje, mineralna olja, mavec, jabolka, jajca in kostno moko. Ru-munija bo pa nabavila na Češkoslovaškem tekstilno blago, rokavice, železo, stroje, porcelan, steklo in nekatere kemikalije. * Francoska vlada je podaljšala dovoljenje za uvoz naše koruze do konca leta. Angleška vlada demantira vest, da bi nameravala črtati klavzulo o največji ugodnosti iz vseh trgovinskih pogodb. Nemško švicarska trgovinska pogajanja so bila obnovljena. Provizorično je bilo sklenjeno, da bo Nemčija uvažala švicarski sir v zameno za rezani les. IssSla. f«> BUSKIKOVA VELIKA PRATIKA za navaiSnu leto 1934 ki ima 36$ dni, »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdei vse, kar Človek potrebuje vsak dan: Katolitkl koledar 1 nebesnimi, solnčnitni luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnfine In lunine mrke; — lunine spremembe; — poitne določbe za Jugoslavijo; - lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe In raEune; konzulate tujih drlav v Ljubljani in Zagrebu; - vse sejme na Kranjskem, KoroSkem, Štajerskem, Prekmurju, Medil-murju In v Julijski Benečiji; - pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; - življenjepise važnih In odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovalec in žena v hiši. - Cena 6 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku tiskarni J. Blasnika nasl. d. j uhljema cVelepražama kave. s*. . , Mlini za dišave. UJuna/ska cesta JJ ‘Gočna postrežba. 'Ustanovljeno leta 1840 Ceniki no razDolago Zaloga špirita, raznega žganja in koijaka. SHineralnc vode. Pleskarsko in sobo-slikarsko delo $ izvršuje po najugodnejših pogojih 0 Ivan Genussi Telefon 22-67 Ljubljana IgriSka ulica Stev. 10 Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek # Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-induetrijsko d. d. >MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.