AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN t IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MOBNINQ 1 DAILY NEWSPAPER NO. 174 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 28, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. DELAVSKI VODJA JE OZMERJAL PODP. GARNERJA Washington, D. C. — Predsednik delavske organizacije CIO, J. L. Lewis, je včeraj silno napadal podpredsednika Zed. držav, Garnerja in mu rekel menda vse, samo človek ne. Lewis dolži Garnerja, da je on kriv neprijaznega obnašanja kongresa napram delavstvu. Garner da je kriv, da je poslanska zbornica sprejela nekaj sprememb k Wagnerjevi delavski postavi, ki So vsi v škodo organiziranemu delavstvu. "Jaz sem proti njemu letos, bom proti njemu drugo leto in izjavljam, da ne bo Garner nikdar izvoljen predsednikom Zed. držav, če bo nasprotoval delavstvu," je rekel Lewis. Lewis je bil poklican na zasliševanje, da se pride do sporazuma glede omenjenih dodatkov k Wagnerjevi delavski postavi. Lewis se je bridko pritožil, da delavstvo ni imelo prilike podati svojega nmenja, predno so bili ti dodatki sprejeti. Delavski vodja je tudi obdolžil lobiste in korporacijske odvetnike, da so vplivali na kongres v prilog nekaterih delodajalcev, ki mislijo, da je 25 centov na uro preveč Plače. Podpredsedniku Garner ju, katerega je delavski vodja Lewis ž{«erjal s kvartopircem, pijancem "in zlobnim starim možem, so bile pozneje v poslanski zbornici prirejene živahne ovacije. Več kot eno minuto so mu poslanci ploskali in mu vzklikali kot v protest Lewisovega napada. * Podpredsednik Garner je danes ena najbolj popularnih oseb v Zed. državah in ta pobalinski napad od strani delavskega voditelja ne bo delavski stvari popolnoma nič koristil. --o- Stojadinovičeva zvezda je zatemnela Belgrad, Jugoslavija. — Po vsej Jugoslaviji je zbudil veliko zanimanje vladni ukrep, da se postavi nad glasilom dr. Stoja-dinoviča, bivšega jugoslovanskega ministerskega predsednika, vladni komisar, ki bo nadzoroval pisanje tega lista. Včeraj je policija udrla v uredništvo, kjer je Vse prebrskala. Nedavno je iz-vrševalni odbor vladne stranke izločil dr. Stojadinoviča in njegove pristaše in zdaj jim je vzela še glasilo. Stojadinovičevo glasilo "Vreme" je pisalo članke proti prizadevanju premier j a Cvetkoviča, ki se trudi, da doseže sporazum med vlado v Belgra du in med Hrvati. Stojadinovičeva vlada je padla prav radi hrvatskega vprašanja. Tudi dr-Korošec mu je obrnil hrbet, ko je /videl, da bivši ministerski Predsednik nasprotuje Sporazumu s Hrvati. ZADUŠNICE V nedeljo se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca ob 11:15 sv. maša za pokojnim Louis J. Pircem, v Pondeljek ob sedmih pa v cerkvi sv. Vida. V cerkvi sv. Vida se bo brala v nedeljo ob 11:30 sv. maša za Joseph Rus. Sorodniki in Srtjatelji so vabljeni. V cerkvi sv. Kristine se bo brala v nedeljo ob sedmih sv. ^aša za pok. Anton Bogatayem. S°*"odniki in prijatelji so vabljeni. NEDELJA BI I DAN VSEH NARODOV! Če mož nabije ženo M o nt (joinery, Alabama. — Najvišja soclnija v tej drža\vi je mzsodilfr, cla ni dovolj vzroka za razporoko, če moz našešlca ženo. Odločitev je padla v nekem slučaju, ko je žena tožila za razporoko možaf ki jo je del na kolena in jih je nametal kot kakemu otroku. Sodnik je bil mnenja, da je talca kazen jako mila in da ne napravi posebne škode in ne hudih posledic. -o- žegnanje pri sv. Kristini. V nedeljo bo obhajala napredna slovenska fara sv. Kristine v Euclidu god svoje zavetnice sv. Kristine. Ta dan bo češčenje ostankov te svetnice, ki jih ima cerkev, in obenem farno žegnanje. Ta dan bo, kakor pravimo, pela ta velika puta. Rektor Rev. Viktorijan Demšar bo imel slovensko pridigo ob sedmih in potem ob enajstih, ko bo slovesna sv. maša z ofrom. Ta dan naj vsak še posebno gleda, da bo kaj več daroval za cerkev. Seve, kakor kateremu pač razmere dopuščajo. -Q.--- Pa mnogo zabave! Za včeraj so Indijanci v Sono-ri napovedali konec sveta. Kakor vidimo, so se zmotili. Konec sveta naj bi povzročil Mars, ki je bil včeraj tako blizu, da bi ga bil človek lahko potipal, če bi bil dovolj visok. Ampak če bi se bil včeraj svet podrl, bi se ne bil radi bližine planeta Marsa, ampak radi tega, ker se vozita proti Evropi dva največja politična sovražnika na svetu, Jim Farley, vodja ameriških demokratov in John Hamilton, vodja ameriških republikancev. In celo pri isti mizi obedujeta, če sta količkaj politično navdahnjena, jima mora biti vsak grižljaj grenak, ko si gledata iz obličja v obličje. -o——■ Poroka V soboto 29. julija se poroči gdč. Frances Cerkvenik, hčerka družine Mr. in Mrs. .Frank Cerkvenik, 1234 E. 71st St. ženin je Mr. Freddy Blatnik, sin Mr. in Mrs. J. Blatnik, 1110 E. 67th St. Poročna maša se vrši ob osmih v cerkvi sv. Frančiška na Superior Ave. in 71. cesta, h kateri so sorodniki in prijatelji prija zno vabljeni. Naše čestitke novemu paru! Po širni Ameriki Vsem svojim prijateljem in znacem pošilja lepe pozdrave Ann Mišic, 1255 E. 74th St. Nahaja se na turi po deželi in je bila v Washingtonu, Mt. Vernon, Arlington, Annapolis in Gettys burg. Narodne noše, uniformirani krožki, uniformirana društva, godbe in ves slovenski narod je vabljen, da se v nedeljo pokaže na plan, ko se vrši slavnost v kulturnih vrtovih. Kar hitro je prišel dan 30. julija, o katerem smo že toliko pisali, da bo to dan velike narodne manifestacije. Zadnji tak dan se je vršil pred sedmimi leti, ko se je vršil zadnji perutninarski kongres. Da smo ga letos dobili v Cleveland, je zasluga organizacije kulturnih vrtov. Odločen je bil ta kongres za Zed. države, toda v katerem mestu naj zboruje, se dolgo ni moglo določiti. Povsod so ga hoteli imeti. Končno je "nastopila organizacija kulturnih vrtov, kjer je združenih 22 narodnosti, ki je rekla, da radi teh narodnosti mora priti perutninarski kongres v Cleveland, saj se bodo istega udeležile skoro vse narodnosti sveta. In zdaj ga imamo med nami, danes se prične. V zvezi s tem je pa še druga slavnost, ki je prav za prav največjega pomena za nas, to je uradna odprtija kulturnih vrtov in odkritje spomenika "Miru" v kulturnem vrtu Ameriške legije. Za ta dan so napisane te vrstice. Vsi; ki imate narodne noše ali uniforme, se pokažite v nedeljo! Na naš narod zro Amerikanci, ki nas visoko čislajo in priznajo kot enega izmed narodov, ki se pokaže pri vsaki priliki, kadar gre za narodovo čast in čast naše nove domovine. Vse naše štiri godbe naj se pokažejo! Dosluženci, pridružite se vrstam ostalih skupin! Narodne noše in uniformirani krožki, vsi v vrsto ! Sploh vse, kar ima kako posebno uniformo. Tudi če ima kaka skupina samo enake čepice, ali kaj drugega v enaki obliki, se lahko pridruži paradi. Glede časa in prostora zbiranja je že omenil vrhovni maršal jugoslovanske skupine, dr. James W. Mally. Zbiranje je ob 12:30 v nedeljo popoldne, na spodnjem bulevarju, južno od Superior mostu. Povorka se prične točno ob eni. Nedelja bo dan vseh narodov, torej vsi na plan! A. Grdina, predsednik Jug. kult. vrta. Hendaye, Francija. — Iz Španije prihajajo poročila, da se je general Franco uclal, vsaj začasno, pritisku monarhistov, ki so silno nasprotni, da bi Franco imenoval svojega svaka, Ramo-na Serrano Sunerja, minister-skim predsednikom. Suner je trenutno minister notranjih -zadev. Nasprotniki ga dolži j o njegovega velikega prijateljstva z Nemčijo in Italijo. Sunerjevi falangisti ali fašisti propagirajo zvezo z rfmsko-ber- Italijani vidijo v kapitulaciji Anglije v Kitaju napram Japoncem pojemanje angleške in francoske moči v Evropi Rim, Italija. — Dogovor med Anglijo in Japonsko glede kitajske situacije se smatra za popolno predajo Anglije Japonski. Vsi laški časopisi o polni komentarjev o tem in vsak zaključuje s pripombo, da je to začetek konca angleškega stališča na Pacifiku in na drugem azijskem ozemlju. Ta kapitulacija Anglije bo ime-a tudi direkten odsev na francosko in angleško stališče v Evropi, trdijo laški časopisi. Italijansko časopisje pogreva slabotno angleško državno politiko, ki je najprej žrtvovala Eti-jopijo, zatem špansko, zatem Avstrijo in češko in zdaj še Kitajsko. Zdaj, trdi laško časopisje, je konec Kajškove vlade na Kitajskem, enako so pa tudi šte ti dnevi angleško-francoske-ame-riške nadvlade na Kitajskem Splošno se pa sodi, da kaže vse zadržanje Anglije, da hoče storiti vse, tudi mnogo popustiti, samo da ne pride do vojne. Španski monarhisti so zabranili nameravano zvezo z rimsko-berlinskim osiscem linskim osiščem, medtem ko se monarhisti in zmerni Španci na-gibljejo bolj k demokratskim državam. Proti Sunerju so nastopili celo najožji prijatelji generala Franca. Visoki častniki v Francovi armadi so slednjega posvarili, da bo nastala v Španiji splošna rabuka, če da svojemu svaku absolutno moč pri vladi, katero bi dobil, če bi bil imenovan ministerskim predsednikom. Franco se je udal splošnemu pritisku, največ pa radi tega, ker se boji upora v armadi. C. L 0. vodje in 104 drugih obloženih radi izgredov v premogarskem okraju Harlan, Ky. Harlan, Ky. — Na 12. julija je prišlo do spopadov med unij-skimi premogarji in narodno gardo v tem premogarskem okraju. Dva premogarja sta bila ubita in več miličnikov pretepenih in ranjenih. Posebna velika porota y e radi tega obtožila predsednika CIO premogarske unije in 104 drugih. Porota je naročila okrožnemu sodniku Gil-bertu, naj postavi $535,000 varščine za obtožene in potem nadaljuje z preiskavo. Obtoženi so izmed onih 261 mož in žena, ki so bili aretirani pri izgredih. Unijski predsednik Turnblazer iz Jellico, Tenn. je obtožen zarote proti vojaški organizaciji v izvrševanju njene dolžnosti. Franco dobi denar Paris, Francija. — Pariška sodnija je odločila, da se 1,500,-000,000 frankov, ki jih je poslala bivša španska lojalistična vlada v Francijo, da sedanji španski vladi, to je generalu Francu. Ta denar je bil v francoskih bankah kake dve leti. Nova mesnica Naš prijazni rojak, Mr. Matt Križman ml. naznanja, da je odprl novo mesnico na 678 E. 185th St., kjer bo nudil vedno prijazno postrežbo in zmerne cene. Pozdravi iz domovine Jože in Pavlina Birk pošiljata tople pozdrave iz Ljubljane vsem svojim prijateljem. OGROMNA ŠKODA PO SUŠI Senator Boyd nazaj Iz obiska po Jugoslaviji se je vrnil državni senator Wm. M. Boyd. Obiskal je vse važnejše kraje po Jugoslaviji in drugih krajih Evrope. Bil je tudi v Ljubljani in na Bledu, kjer se mu je zelo dopadlo. Iz njegovega opisovanja razmer v naši stari domovini vidimo, da je dobil senator tam najboljše vtise. Kar bi Jugoslavija danes potrebovala, je rekel senator, bi bilo nekaj ameriških ekspertov, ki bi napravili iz Jugoslavije eno najbolj produktivnih dežel. Pogoje ima vse, treba je samo nekaj kapitala in podjetnih Amerikan-cev. V splošnem pa ni videl Mr. Boyd dosti manj svobode v Jugoslaviji, kakor jo imamo v Ameriki. Burtona se lahko premaga Cleveland, O. — Nekateri mislijo, da je župan Burton nepremagljiv pri volitvah jeseni. Temu oporeka kongresnik Martin L. Sweeney, ki pravi, da je potreba samo pravega demokratskega kandidata, pa bo premagal Burtona. Mr. Sweeney je nadalje rekel, da Burtonov tretji termin ni za blagor mesta, ampak samo zato, da se zgradi politična moč Burtonu, ki bo potem kandidiral za senatorja Zed. držav. Nanj se pritiska, je izjavil kongresnik, da prevzame kandidaturo za župana. Danes zvečer se bo glede tega izrazil, če bo kandidat ali ne. Nekateri se boje, da bo spor leta 1933 med Mil-lerjem in Sweeneyem škodil slednjemu, če bi postal kandidat. JAPONCI SO V SKRBEH RADI ODLOČNEGA NASTOPA ZED. DRŽAV Tokio, Japnoska. — Ko so na Japonskem zvedeli, da nameravajo Zed. države v teku šestih mesecev prekiniti trgovinsko pogodbo z Japonsko, je bila vsa dežela pokonci. Japonski vladni krogi mislijo, da je ta akcija Zed. držav bolj političnega kot ekonomskega značaja. Japonska vlada že tudi študira, kako bi povrnila milo za drago ta najnovejši korak Zed. držav s tem, da bi škodovala interesom Ameri-kancev na Kitajskem. Vsa Japonska je začudena nad to namero Zed. držav, najbolj pa narod, ki ni nič vedel, da ameri-šli vladi ni všeč postopanje Japoncev na Kitajskem, ampak so ljudje mislili, da gre vse gladko naprej in da se vse strinja z japonsko invazijo v Kitaj. Japon ska vlada je gledala na to, da ni narod nič zvedel o protestih raznih velesil. Japonska vlada je vedno tolažila narod, da Zed. države podpirajo japonsko akcijo na Kitajskem. Japonska je v svoji kampanji proti angleškim interesom na Kitajskem vedno skrbno pazila, da ne bi s čim zbudila nevolje ameriške vlade, da bi tako ostala Anglija osamljena. Ta načrt se Ja-ponoerh ni posrečil in Japonce zelo skrbi odločno stališče Zed. držav, da brani svoje interese v Kitaju. Washington, D. C. — Korak Zed. držav, da se v teku šestih mesecev prekine trgovinsko in mornariško pogodbo z Japonsko, ki obstoji od leta 1911, je zbudil veliko zanimanje tudi v Angliji, ki je tudi podpisana na dotični pogodbi. Sliši se, da bo Anglija sledila Zed. državam, ker hoče korakati ob strani Amerike kar se tiče politike na D a 1 j nem Vzhodu. Angleški premier nič kaj trdno ne stoji London, Anglija. — Angleški narod ni nič kaj zadovoljen s politiko premierja Chamberl&i-na. Narod se v splošnem ne strinja, da se je Anglija uklonila zahtevam Japoncev. Govorica, da namerava dati Anglija Hitlerju večje posojilo, tudi ni dobila prijaznega odziva med narodom. Narod pravi, da bo zopet slavila svoje orgije fašistična zahrbt-nost, kot lani v Monakovem. Kako narod sodi, so pokazale oni dan volitve v severnem Cornwall^ kjer je bil vladni kandidat poražen, čeprav je njegovo izvolitev urgiral sam Chamberlain. Chamberlain še vedno misli, da je bilo postopanje vlade v Monakovem pravilno. Prepono-sen je ali pretrmast, da bi priznal, da ga je Hitler v Monakovem lani imenitno potegnil. Chamberlain še vedno upa da bo čas pokazal, da je on imel prav, ko se je podal Hitlerju. Njegovi kritiki trdijo, da je še vedno bolj naklonjen Hitlerju kot Stalinu, čeprav dela pogodbo z Rusijo. Pogreb Mary Milatovic Kakor smo že včeraj poročali, je umrla v Huron Ed. bolnišnici dobro poznana Mary Milatovic, rojena Brzin, v starosti 37 let. Stanovala je na 1278 E. 170th St. Doma je bila iz vas j Hrastovca, fara Mokronog na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1920. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna in dve hčeri, Mildred in Lillian. V stari domovini pa zapušča mater, očeta, sestro in dva brata. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Blejsko jezero št. 27 SDZ, podružnice št. 41 SŽZ in Woodman Circle (Waterloo Grove) št. 110. Pogreb se bo vršil jutri zjutraj ob 9:15 iz pogrebnega zavoda August F. Sve-tek, 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Naj bo blagi ranjki ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Na razstavo perutnine Kdor hoče ogledati razstavo perutnine, ki traja enajst dni, lahko kupi vstopnico za en dolar, ki je veljavna za vseh enajst dni. Drugače računajo za vsak ogled po 50 centov. Vstopnice dobite v knjigarni Jos. Grdina in pri drugih slovenskih trgovcih in posameznikih, kot je bilo že objavljeno. Vežbalni krožki v paradi Danes zvečer ob sedmih se vrši ogromna parada v mestu, ki bo prirejena v počast 7. perutni-narskem kongresu, ki je danes otvorjen. V paradi bodo vsi vežbalni krožki Slovenske ženske zveze. Parada se prične na 20. cesti in Euclid Ave. in se vije čez Public square v stadion. Pričakuje se nad 10,00'0 ljudi v povor-ki. K molitvi članice podružnice št. 41 SŽZ so prošene, da pridejo danes zvečer ob osmih molit za pokojno Mary Milatovic v pogrebni zavod Avgust F. Svetek. Bilo srečno! V cerkvi sv. Vida se poročita v soboto ob osmih gdč. Mary Hegler, 1096 E. 72nd St. in g. Frank Primožič, 18815 Arrowhead Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k sv. maši. čestitamo! DOMOVINA t Shaw pravi, da ne bo vojne v Evropi London, Anglija. — George Bernard Shaw, svetovno znani pisatelj in dramatik, je te dni obhajal svoj 83. rojstni dan. Shaw se zelo zanima za svetovna vprašanja in probleme in jih presodi po svoji še vedno jako bistri pameti. Za svoj 83. rojstni dan je dal v javnost svoje mnenje, ki si ga je ustvaril potem, ko je presodil svetovno situacijo, — da vojne v Evropi ne bo! "Sicer se vse lahko zgodi na tem neumnem svetu," je rekel Shaw, "toda v vsej tej evropski krizi se nisem niti enkrat resno bal, da bi izbruhnila kaka vojna. In prav isto čutim tudi sedaj." "če bi se pa slučajno motil in s bi bila vojna, ne bodo zmagali ne : Hitler in ne demokratske drža- - ve. Ob koncu vojne bodo vsi ti . precej na tleh." i -o-- 3 Pozdravi z morja Mrs. Jennie Ožbolt pošilja s - parnika Normandie tople po-l zdrave vsem svojim sorodnikom, \ prijateljem in znancem v Bar- bertonu in drugod. New York. — Po državah Pennsylvaniji, New Jersey in New York silno trpi polje in vrtovi radi suše. Po mnogih krajih se je vnela suha trava in zanetila gozdne požare. Farmarji tožijo, da bo letina silno prizadeta, ako ne bo v teku enega tedna dosti dežja. Vsled silne vročine so jabolka predčasno dozo- rela, predno so imela čas, da bi se odebelila. Zato bo pridelek zanič. Po nekaterih krajih je začelo primanjkovati že pitne vode. Po mnogih krajih v vzhodnih državah so bili poklicani iz CCC taborišč, da so šli gasit v gozdove. Kot pravijo poročila, je bil letošnji julij najbolj suh v zadnjih 100 letih, kar se tiče vzhodnih držav. f v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN BOME - SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sunday« and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »S.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaJalclh: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mill, »7.00 per year. O.8. and Canada, »3.00 for 0 months Cleveland, by mall, »3.50 for S months Cleveland and Euclid, by earrlera, »5.50 per year, »3.00 for 6 months. European subscription, »7.00 per year. _ __Single copies, 3c Entered as second claia matter January 6th, 1809, at the Post Office Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878. at No. 174, Fri., July 28, 1939 Kako lepo je poletne čase na Hubbard Rd., Madison Spomenik miru Da, spomenik miru! Postaviti bi ga morali tako velike' ga, da bi padala njegova senca od severnega do južnega tečaja in okrog vsega sveta. Spomenik miru, pred katerim bi vsak dan narodi sveta poklekovali in vsak dan sproti oblju-bovali, da bodo živeli medsebojno v miru, da ne bodo drug drugemu kradli zemlje, da ne bo brat brata ubijal. Saj je svet dovolj velik, da bi lahko preživel trikrat dve milijardi ljudi, trikrat tolike kot šteje duš današnji svet. Koliko je prazne zemlje, ki kliče: pridite in posejajte me in rodila vam bom, da boste živeli v obilici. Svet pa ne sliši tega klica naše dobre matere zemlje. To hoče imeti, kar je že obdelanega, kar je že obsejanega in pozidanega, da bi živel brez dela in si kupičil bogastvo. Spomenik miru, ki bo klical vsemu svetu: ljudje božji, živite v miru, ljubite se med seboj in spoštujte svobodo svojega bližnjega, bo slavnostno odkrit v nedeljo 30. julija v kulturnem vrtu Ameriške legije v Rockefeller parku. Ameriški legijonarii, junaki svetovne vojne, ki so okusili vso grozoto krvavega bratskega klanja, ti vedo, kaj pomeni mir in kaj pomeni vojna. ^ Tukaj, v svobodni Ameriki bo postavljen ta spomenik, na svobodnih ameriških tleh, katere nam zavidajo narodi sveta, ln vendar bi imel lahko vsak narod enako svobodo, enako prostost, enak mir, če bi hotel. Tudi naše dobre Zed. države niso bile svobodne nekdaj. Kakorhitro je stopil na ameriška tla beli čl.ovek, si je deželo podjarmil in zasužnjil. En sam človek, angleški kralj, je nakladal davke in bil gospodar nad življenjem in smrtjo ljudi, ki so mislili, da si bodo v novem svetu ustvarili svobodno življenje. Za njimi je segal in jih držal v jarmu Dokler se niso otresli jarma, ki jih je žulil. Isto bi lahko storili i drugi narodi in ne bi jim bilo treba zavidati svobode, ki jo uživamo po lastni volji. Pod ta spomenik v kulturnem vrtu bo položena žara, v kateri bo prst ali zemlja, prinešena iz vseh delov sveta. Tukaj pod spomenikom Miru se bo objela zemlja vseh narodov in bo ena sama prst, ena sama zemlja. O, ko bi isto storili ljudje, katere je ta zemlja rodila, ki jim je bila mati in rednica! Globok in resen pomen ima ta spomenik in žara pod njim. Zato pa bo odkrit z vso slovesnostjo, z vso resnobo, pa tudi z vsem zanosom. Slovesen dan bo to za vse nas, ki živimo na tej svobodni zemlji. Velik program je zasnovan. Dospel bo zastopnik same vlade Zed. držav, da bo ta spomenik odkril in položil žaro s prstjo pod njegov temelj. Vse narodnosti, kolikor jih premore naš Cleveland, bodo prisostvovale. Seve, tudi mi Slovenci oziroma Jugoslovani. Naše slikovite narodne noše bodo zastopale naš narod, naše tradicije, našo žilavost in klenost. Naše prelepe narodne noše, edini spomin na naše dede in babice, ki so to narodno nošo ustvarili in jo s ponosom nosili. Pa jo s ponosom nosijo tudi naše slovenske hčere in sinovi, ki se vzhičeno zavedajo, da so sinovi in hčere nesmrtnega slovenskega naroda, ki je najprej Bog, potem je pa takoj za njim naš narod, kakor je poudaril pisatelj Finžgar. Našo drugo'generacijo v tej novi domovini pa bodo zastopali vežbalni krožki v svojih pestrih krojih, ki se bleste v soncu kot prameni sončnih žarkov na steklu. To so naša brhka slovenska dekleta, kri naše krvi, naše bodoče slovenske matere. Prelep bo pogled na našo skupino in Amerikanci se že naprej vesele tega prizora, kajti nadvse jim dopada naša narodna noša in naši vežbalni krožki. Prav je tako, da se pokažete in s tem dvignete ime kulturnega slovenskega naroda do najvišje stopinje. Kar kak posameznik ali skupina doprinese lepega, gre v kredit vsemu narodu in narod kot celota mora biti hvaležen tem posameznikom ali skupinam, ki skrbe, da naš narod ni zadnji, ampak prvi na teh svobodnih tleh. Zato pa, stopite v vrsto vsi in vse, ki imate narodne noše in vsi vežbalni krožki v nedeljo. Čas zbiranja k povorki in drugo je že pojasnil maršal dr. James W. Mally. Bodite točni in postavite se! S ponosom bomo zrli na vas. Zastopnik vlade Zed. držav bo ob tej priliki tudi uradno odprl vse kulturne vrtove in jih izročil mestu Clevelandu v oskrbo. Brez vlade bi ne bilo kulturnih vrtov in zastopnik vlade bo lahko poročal v Washingtonu, da je vlada s tem denarjem ustvarila nekaj lepega, nekaj trajnega, ki ji bo v ponos, kakor je v ponos nam, ki smo pomagali graditi te kulturne vrtove, za trajen spomenik slovenskemu rodu na tujih tleh. ———l Kaj pravite! Nekje baje od časa do časa prikuka na svet "Cankarjev glasnik." Včasih smo o njem debatirali, potem smo ga pa pustili pri miru. In mislili smo, da že v miru počiva, če ne bi videli v "naprednih" listih prekrasno prekljanje radi njega. Drug drugega iilijo za pogrebce. Veste, prisiljeno je samo zelje dobro. K vsemu temu pripomnimo prav skromno z Molkovimi besedami: Prav nič ga ne bomo pogrešali! Sedaj, ko so maline in jagode zrele, so bili sosedje zelo za-posljeni, vse je delalo, staro, mlado, veliko in majhno. Vsak je bil dobrodošel, samo da je bil urnih prstov in dobrih oči, da ni katero zgrešil. Pri tem delu je treba precej natančnosti, da se j a vsaka utrga, ker tista košarica že itak neče in neče biti polna, ker je to tako majhen sad, da eden prav nič ne zaleže. Tudi pri nas smo jih imeli pred leti, pa je bila cena tako majhna, da se jih skoro ni izplačalo obirati. Sedaj je cena malo višja, menda že mora biti, ko jih vsi tako obirajo. Jaz sem zelo veliko prestal radi njih, ker nisem tako urnih prstov, pa mi ni in' ni šlo, eno v košarico in druga na tla. En čas so me opazovali, ko so le videli, da sem za samo napotje, so mi kar na kratko povedali, da je najboljše zame in za jagode, da se zmažem proč od njih in da ne bom za samo število. Veste pa tisto tudi zbada in jaz sem precej mehkih rok in to pa menda zato, ker vedno jajca prekladam in pri takem delu je treba, da so mehke roke, da jih ne zdrobim. Ponavljalo se je to vsako leto in meni je to tako težko dejalo, da sem naposled rekel, da naj tisto robido izkopljejo, pa bo mir besedi, in res so napravili tako. Je že res, da tisti, ki niso urnih prstov, pa sedaj če dobijo kaj več za nje in če jih imajo veliko, dobijo lepega denarja za nje. Jaz sem pa rekel, da naj kar koruze nasadijo tja, kjer so bile prej maline, pa se. mi ni treba nič. vtikati zraven in pa živim veliko bolj v miru, ker jih toliko ne slišim več. Vsaj za tisto ne, čeprav mi jih še vedno naštevajo, kako, da sem neroden in da sploh nisem za nobeno rabo. Pa nekaj se že prenese, a vsega se pa ni dalo, zato so pa šle maline ven! Tako se dela po teh krajih dovolj vse povsod na polju, v tovarnah in na cesti pri grajenju, kajti sedaj širijo cesto št. 20, ki vodi k nam. Pravijo, da kadar bo gotova bo ena najlepših cest. široka pa bo tako, da se bo kar veselje peljati po njej, tam so tudi naših sosedov sinovi zaposljeni. Babičev sin kaj spretno vihti tisto signalno zastavico in nam daje znamenje, kedaj se smemo peljati mimo njega. Zopet drugi delajo pa v tovarnah, kdor noče po njivah motike premetavati, gre lahko drugam delati in še dobro zasluži, do-čim doma ni tega. Ko sem se oni dan sprehajal med tako lepimi cvetlicami in opazoval pridne sosedove čebelice, ko so nabirale med, sem opazil eno, ki ni bila zdravniško preiskana, ker ni imela v ušesu "rinčice," sem jo takoj nagnal in ji povedal, da naj kar odleti odkoder je prišla. Sem namreč tako naklonjen Johnu, da samo njegovo živa-lice smejo nabirati med po naših cvetlicah. Res lepo bi bilo na tem svetu, ko bi nam dala narava dež takrat, ko ga najbolj potrebujemo. Je pa navadno tako, da pada šele potem, ko je že vse prepozno. "Vseeno pa je dobrodošel in če ne za drugo, vsaj drevju pomaga, da ga Pstje ne zapusti. Nekdo je rekel, da je ta svet pravilno ustvarjen, pa mogoče bi še bilo, če bi naravni bogovi držali z njim in ga namakali o pravem času in ogrevali, kadar je gorkote potreben in da bi ne padal dež, kadar ga ,ie že stokrat preveč in pa, da ne bi bila zima devet mesecev dolga namesto polet- nega toplega časa, da ne bi potrebovali toliko ton premoga, kot ga sedaj. Za premog je treba denarja, ki se ga pa tako težko dobi, a premog mora biti ali pa prezebati in veste, da pri mrzli peči, v mrzlih zimskih dneh, ni nič kaj prijetno sedeti in misliti na velikanske sklade premoga pod zemljo, ki bi ga premogarji tako radi izkopali in zaslužili pri tem. Prav bi bilo, da ne bi bilo toliko mrčesa, ki dela škodo, in bi ga ne bilo treba odganjati, in da bi bil krompir vsako leto debel, pa da bi trta rodila tako grozdje, da bi kar samo v sode teklo, namesto toliko dela z njem, in da bi se dobilo po $100 za tono, in da bi kokoš znesla jajce vsaki dan, in da bi jajca imela vedno visoko ceno, ljudje pa, da bi zaslužili toliko, da bi lahko kupovali in jim še denar ostajal. Potem bi bilo pa res prijetno živeti na tem svetu. Včasih so pravili, da bo vera propadla, pa kot se vidi že še ne bo, tukaj pri nas v Madisonu je po pet sv. maš vsako nedeljo in je cerkev vselej polna do zadnjega kotička. Prihajajo starejši, posebno pa mladina. To se vidi, da je naš Father Vi-rant jako priljubljen med vsemi, ki tako radi zahajajo v cerkev. Ne vem pa, ali mladina zahaja v cerkev radi pobožno-sti, ali samo zato, da pokaže svoje lepe obleke in moderne klobuke, ali pa, da obračajo oči eden po drugem, mogoče pride kateri tudi iz firbca. Sicer pa je vera in' upanje vsakemu potrebna, ker brez teh dveh se ne more shajati. Ljubezen je pa tako, pri mladih jo je več in pri starejših pa prav malo ali pa nič. Naš Tone Debevec se prav pridno vrti, ko nam tisto košarico pod nos pomoli, pa se mu tudi prav poda. Oh, prešmentane citre, tak' milo pojo, ko dnevi prelepi h koncu gredo in tako drvi čas naprej z dneva v dan in prav nič ne izbira, ko pobira velike talente, ki bi še veliko dobrega storili za svoj narod. Kakor se je to zgodilo, ko je smrt pobrala Mr. Pirca, ki je bil naš so-brat pri št. 37 JSKJ. Naj mu bo ohranjen blag spomin. Tako je bilo in tako bo tudi, ko nas več ne bo. Ljudje tarnajo, kaj neki bo z našo mladino? To so naši nasledniki! Jaz pa pravim, koliko rodov je že bilo, pa smo še veduo tukaj in še bodo, samo toliko bo boljši za nje, ko so bolj učeni in več znajdb je, da se jim ne bo treba več mučiti kot smo se morali mi, ko smo garali po 16 ur na dan in šc več, za boro življenje in brez vsake modernosti, kot nam je že večkrat Mr. Grdina povedal. Tiste čase se tudi ni nosilo na banke, ko se je komaj spravilo skupaj nikelj za "sup bouns." Sedaj pripovedujejo, kako napredujejo banke, lahko jim je sedaj napredovati. Oni dan sem čital v časopisju, da so »mižali obresti od naloženega denarja z nič še na večji nič, dobivajo pa do pet ali šest procentov od njega. No navadni ljudje ne bomo prizadeti na znižanju obresti, smilijo pa se mi oni, ki imajo veliko, ti bodo prizadeti. Nekdo je i-ekel, da bo prišlo najbrže tako, da če boš hotel, da ti bodo hranili denar, da boš moral še nekaj plačati, za upravne stroške. No, j a, saj to je bolj pametno, kot pa dobivati velike obresti, pa nič nazaj dajati. Da bi pa denar, kdor ga ima, v pesek zakopaval, pa pravijo, da ni varno, da dobi hudoba oblast nad njim. Ha, ha, ha! Mene prav nič ne skrbi in ne briga ne tako, ne tako, ker jaz že davno ne dobivam nobenih obresti. Žal, da se premnogokrat zgodi, da se tista hudoba ume-šava tudi v bančni urad in prepreči vrnitev denarja. Pa bi človek ne verjel, da bi se moglo kaj takega zgoditi, ker so ti ljudje jako prijazni, samo bolj redkih besedi so. Ker se večkrat zatečem tam na vogal 156. ceste, ko mi drobiža zmanjka. Veste, tam gor so ljudje precej pri denarju, dobivam po pet in deset dolarjev bankovce, pa stopim v banko in poprosim Mr. Grdinata, če bi bil tako dober, da bi mi prodal nekaj drobiža za debel denar, pa pravi da, in to je vsa najina govorica, kar jo je. Ko se poslavljam iz urada rečem: "Good-by," pa še z Bogom ne reče. Pa sem mu vseeno zelo hvaležen, ko mi z veseljem stori uslugo, štetje denarja mu pa že tako gre od rok, da jaz še misliti ne morem tako naglo. Ko sem se oni dan ustavil tam doli na St. Clairju, tam na vogalu na desni roki, tam v tisti veliki hiši, ki je menda največja in najslavnejša na tistem mestu, da sem malo obiskal moje znance. Prav prijazni so bili napram meni in potem, ko sem jih spravil v govorico, so se tudi prav vljudno z menoj pogovarjali. Seveda posebne govorance ni bilo, ker menda vedo, da sem podeželski člo vek, si menda mislijo, da kot tak dosti ne ve, kaj bi se z njim pogovarjali, ker mu" gredo samo tiste kokoši po glavi, na ka tere se mi prav nič ne razumemo drugače, kot tedaj, kadar jo imamo na krožniku; no ja, takrat pa že. Enega pa nisem poznal, pa ga za ime tudi nisem vprašal, je pa jako vljuden in postaven človek. Ta drugi mi je pa rekel, da me bo prišel obiskat, sicer mu dosti ne verjamem, ker takih obljub sem že veliko do bil. Rekel mi je, da poletni čas bi še bilo, a pozimi pa za nobeno ceno ne. Že kar vem kako si predstavlja te naše kraje, ker jih najbrž še videl ni. Ko bi jih pa enkrat videl, bi pa gotovo rekel, da bi prišel za vse dni v letu, in niti za en dan se ne bi umaknil od tam. Tako sem zvedel, ko mi je nekdo pravil, da Slovenci precej zahajajo v te kraje, ki so tako lepi in imamo tudi lep park, prav ob jezeru, kjer se lahko kopa ali meče, ali brca "bolo," se lahko drsa ali pleše, se dobi okusno mrzlo pivo, sladoled in pa "pi-naci." V prejšnjem dopisu sem že omenil, da so me bile prišle obiskati prijazna elevelandska dekleta. Mislim, da je bilo nekaj kikanja, pa ne od njih strani, saj tudi nobene še videl nisem od tistega časa. Vse je mogoče, da so se kaj pogovarjale o meni. Gotovo so si mislile: "Poglej ga no, kakšen stradel je, še en glažek tistega preševca si ne upa dati." Pa veste, tole je tako. ,Res si ga nisem upal prinesti, ker so bile vse tako prijaznih in smehl j aj očih obrazkov in dobrega razpoloženja, pa sem si mislil, če jim bom dal mojega preševca, ki že malo cika na kislo, kaj vendar bi potem rekle,'če bi njih obrazke začelo vleči navzkriž in pa ušesa bi se jim potegnila v .zrak. Kako bi pa vendar to izgledalo. No ja, o tem imam skušnje, kadar se ga jaz na-treskam, pa mi potem pripovedujejo kakšen da sem in da mi ušesa zrastejo prav čez klobuk. To je bil. torej vzrok, da jim ni' sem postregel s preševcem. Če bi pa prišel naš urednik ,bi mu ga pa vseeno ponudil, čeravno vem, da ne pije, pa če bi mu tudi ušesa še tako dolga zra-stla. Sicer pa nimam nikakega upanja, da bi se on tako zmotil in me prišel obiskat, češ, si misli, ti se pripelješ vsakokrat mimo mojega urada, kadar te pripeljejo v Cleveland, na to slavno saintelairsko "cesto, pa se ti oglasi. Edino eden urednik je v ce- lem Clevelandu, kjer jih je toliko, to se reče slovenskih je eden, da me obišče, in to je tisti, ki mu je tako ime kakor meni. (Op. ur. Mogoče se vidimo v nedeljo. Frank A. T.) Res je prijazno, ko vidim obraze mojih nekdanjih prijateljev iz raznih držav, ko me pridejo obiskat. Ta dan je bil tukaj moj prijatelj iz Broughtona, Pa., Joe Ucman, pri katerem sem bil na stanovanju in je že 40 let od tedaj, ko smo bili še lepi in mladi, a Joe še danes izgleda dobro in je trdna dolenjska korenina, čeprav je garal dolge ure vsak dan, poleg vsega domačega dela, saj so imeli po 20 "bordarjev." Prav po prijateljsko sva si stisnila desnici in se drug drugemu čudila, da sva še sedaj na tem božjem svetu. Veliko imam še za povedati, pa danes mi čas ne dopušča, se bom pa še prihodnjič kaj oglasil, in vas prav vse lepo pozdravljam, Frank Leskovic. Žene in dekleta od št. 32 SŽZ vas vabijo Prijazno vabimo vse prijatelje in znance, od blizu in daleč, kakor tudi vse sosedne podružnice na "Wiener roast" in sicer v soboto 29. julija. Imeli bomo vsakovrstne zabave, za stare in mlade. Pripraven prostor za balincanje ali pa za "horse shoes," na razpolago bodo tudi karte in muzike tudi ne bo manjkalo. Mr. Grdina nam bo kazal krasne, najnovejše slike in pomislite vse to pa zastonj. Dekleta se skrbno pripravljajo za wiener roast, poleg tega pa bodo imele še vsakovrstnih drugih dobrot za pod zob in tudi za gašenje žeje bo preskrbljeno, da ne bo ničesar manjkalo in vse to, po najnižji ceni. Ker je čisti dobiček namenjen za nove uniforme našim dekletom, vas prosimo, da nam pomagate do uspeha ter vas pričakujemo na "Cherry Orchard" na 225. cesti v Euclidu, 29. julija, to je prihodnjo soboto, pričetek krog petih popoldan. K. F. Velika proslava hrvatskega dne V nedljo 6. avgusta se vrši velika proslava sedmega hrvatskega dne in sicer na vrtu Slovenskega doma, na Recher Ave., v Euclidu. Ne bi smelo biti niti enega Hrvata, ali Hrvatice, ali Slovenca, da bi se ne udeležil tega velikega slavij a. Program se obeta zelo bogat in zanimiv. Dovolj bo godbe, petja itd. Zabave bo za vsakega dovolj. Jedače in pijače bo dovolj in tudi se razume, da na ražnju pe. čene janjetine in prasetine ne bo manjkalo. Sploh pričakujte, da bo vsega dovolj. Tamburaški zbor "Hrvatski sinovi," "Hulji-na Famely" in mnoge druge ra zne godbe bo dovolj. Pevski zbor fare sv. Pavla pod vodstvom Frank Vauters, zbor Ambraše-vič, razni dueti sester Olge in Jelke Tomich, mladi pevski zbor št. 55 pomladka HBZ in drugi Glavni govornik in otvoritelj programa bo Hon. Kenneth Sims, župan mesta Euclid; Hon Harold H. Burton, župan mesta Clevelanda; predsednik HBZ g. Ivan Butkovič; zastopnik A. F. of L. in CIO. Vstopnina prosta vsakemu. Na programu bo še več drugih govornikov kakor: predsednik HKZ g. Grgur Ra-lcich; predsed. hrvatske sljačke stranke g. Paul Radich (nečak Stepana Radiča); dalje č. g. Joseph Mišich, župnik pri sv. Pavlu; Msgr. Rev. Tomislav Feris od fare sv. Nikolaja na 36. cesti. Proslava sedmega Hrvatskega dne se prične običajno, s sv. mašo v obeh cerkvah od 10 do 12 ure dopoldan. Ob pol ene se prične parada od cerkve na 40. cesti po St. Clair Ave. do 200 ceste na St. Clair Ave. Vljudno vabimo vse brate Hrvate, Slovence in Srbe in tudi ostale narodnosti, da se nam pridružite ta dan. Za dobro in prijazno postrežbo vam jamči odbor. S bratskim hrvatskim pozdravom vam kličem! Dobro do-šli! Stjepan Robash, pom. tajnik Hrv. doma. -o- Kam pa v nedeljo? Cenjenim našim rojakom odgovarjam na njihova vprašanja, radi godovanja sv. Jakoba v Ge-nevi sledeče. God sv. Jakoba bomo praznovali, kakor smo ga po stari šegi, snidemo se, kakor smo se še zmenili pri Marie Babuder na County Line Rd., v nedeljo 30. julija. Torej kar nas je iz Rodika bomo plesali prvega, kakor so naši fantje in dekleta. Po tem bodo imeli priliko vsi, ki bodo navzoči. Igrala bo dobra domača godba. Na dvorišču bo prostor za balincanje, pa tudi streljalo se bo, kajti mi Primorci, znamo dobro streljati. Ne bom vam omenjal nagrade, ali bo konj ali krava, to pa vem, da nekaj bo. Jaz sem si že zbral svoj "tim" in samo to naj vam povem, da Mr. Kumel bo igral z menoj. Zmenila sva se tako, da bomo mi odnesli nagrado. Rečem vam, da je Mr. Kumel fajn fant za druščino, pa tudi za delo. Prostor za balinanje je dobro vdelan in se ni treba bati, da ne bi teklo. Tudi za prazne želodce se ni treba nič bati, kajti Babudrova Mici zna prav dobro postreči. Jakob Pekljaj bo šel že v petek, da bo vse uredil in tudi nekaj poklal. Sicer ne vem kaj bo prvo zadel telico, prašiča ali jančka. Torej to prepustimo Ja-katu, kar njemu diši tudi nam ne smrdi. Pri balincanju sem pa jaz kapitan. Za vse tiste, ki ne veste kako priti na ta prostor, naj vam služi sledeče: vozite po cesti št. 20. do meje Madison in Geneva in ravno na meji boste videli napis "County Line," pa zavijte proti jezeru in vozite tako dolgo, da boste videli napis "Babuder," potem pa zaobrnite na dvorišče in se boste počutili, kakor doma. Pripeljite tudi svoje žene s seboj in otroke, kajti prostora je dovolj, saj farma meri 75 akrov. Torej še enkrat vas vabim, da se udeležite te naše domače slavnesti, ker to ni vsak dan, ravno tako so vabljeni tudi vsi naši prijatelji, da nas obiščejo. Vsem čitateljem Ameriške Domovine lepe pozdrave! Za vsako pojasnilo se lahko obrnete na mene in vam bom z veseljem postregel. Louis Opara, 15708 Trafalgar Ave. -o-- IZ DOMOVINE —Hude opekline je dobil, ko se je sončil na Storžiču, 30 letni Koprive I., stanujoč v Delavskem domu v Kranju. Koprive je odšel na Storžič na praznik sv. Petra in Pavla v večji družbi. Ker še letos ni bil skoraj nič na solncu, ga je opoldansko solnce v kratkem času tako opeklo, da je čutil po vsem telesu žgoče bolečine. Še pred večerom je odšel domov in poiskal pomoči pri zdravniku. Koprivcu je skoro po vsem telesu odstopila koža in trpi hude bolečine.' »»mwtmnmtmajMmmimm«««" "Kako ti pa kaj gre, John?" "Zadnje čase prav dobro. 12 gartrož pridobivam visko." "Glej ga šmenta, pa še niseis slišal, da bi se viška pridobivala iz gartrož. O tem pa še i11 pisal France Leskovic tam i0 Hubbard Rd., ki ima tako lepe vrtnice. On vsaj bi moral to vedeti." "Saj ne kuham gartrož, a111' pak jih prodajam v mestu in denar si kupim visko." BESEDA IZ RMODJk WINNETOU Po nemftkem IsrinUka K. M»y« "Dobri dve uri mislim bomo rabili, in če bi tudi naglo jezdili. Pa saj ne bomo jezdili okoli hribovja —!" "Ne. Mislim le čas, ki ga bo-deta rabili obe četi skupaj, da se snideta na drugi strani." "A tako —! Bo več ko dve uri! Konji Apačev niso ravno posebno dobri." "Torej pa odrinimof Mudi se nam." Izbral sem si deset Apačev. Zelo so bili veseli, da bodo smeli loviti morilca. Kajpada so se rajši podili po preriji, ko pa da bi sedeli pri grobeh in peli mrtvaške pesmi. Na grozeče prerokovanje medicin-mana nobeden ni več mislil. Drugih dvajset sem natančno poučil, kod bodo našli pot k Winnetouu, in jih odposlal. Vzeli so tudi Santerjeve tri konje s seboj. Za njimi se je odpravila četa, ki bi naj objezdila hribovje na levi, na zapadu. Zadnji smo odjezdili mi beli. II. Morilcu na sledu. Naj prvo smo jezdili k panterjevemu prenočišču. Ob grmovju sem si poiskal posebno ostro in jasno odtisnjeno sled Santerjevega konja, tistega, ki sem ga jezdil v hribovje in ki mi ga je San-ter ukradel. Vzel sem kos papirja in si sled natančno narisal. * Sam je majal z glavo in se mi smejal. "Ali se učijo zemljemerci tudi konjska kopita risati?" "Ne. Pač pa bi se naj te umetnosti naučil vsak west-man." "Westman — ? Zakaj?" "Ker mu lahko mnogo koristi." "i.vorinii —?" "Da Ce najdem konjsko sled, jo primerjam s svojo risbo. Le počakajte malo! Bode-te že še videli, kako se to naredi!" "Ah —! Hm —! tfi napačna, ta umetnost! Čujte, ali ste se tega iz svojih knjig naučili?" "Ne." "Kje pa?" "Ta misel mi je prišla sama po sebi." "Tako — ? Torej tudi vam pride včasi kaka misel? Bi ne bil verjel, hihihihihi!" "Pshaw —! V mojih možganih se take misli vsekakor bolje počutijo ko pod vašo lasuljo, ljubi Sam!" "Tako je prav! Tako je prav!" se je smejal Stone. "Lc nikar se mu več ne dajte! Saj vidimo na vsak korak in vsak dan, da ste ga prekosili, daleč prekosili, sir!" "Molči" ga je v ponarejeni jezi, pa s smejočim se obrazom nahrul Sam. "Prekosil? Kaj veš ti o košnji vobče in o prekašanju posebej In sploli! Neprestano mi mečeš tisto lasuljo v obraz! Tako govorjenje je žaljivo! Tega ne prenesem!" "Pa se brani, če se moreš!" "Branim —? Čakaj! Vržem ti jo v obraz, svojo lasuljo, podarim ti jo! Boš vsaj zvedel, kake misli prebivajo pod njo. Sicer pa sem čisto pošteno in odkrito priznal, da je misel tegale našega greefthorna zelo dobra. Le da bi bil moral dati tako lepo konjsko kopito za zgled in primero s sa-boj tudi onim desetim rdečim, ki so jezdili na levo!" "Nisem jim dal slike, ker ni treba," sem odgovoril. "Ni treba —•? Zakaj ne?" "Zaman bi nosili tako risbo s seboj." "Kako da zaman?" "Ne znali bi si pomagati z ujo. Divjaki so, pa najsi bo-do še taki dobi'i in pogumni Če matematik ne zna zgodovine bojevniki. Kaj je njim taka risba! Še prav obrniti je ne znajo, še manj bi jo znali primerjali s sledjo. Sicer pa sem čisto prepričan, da Santerjeve sledi ne bodo našli." "Zakaj ne? Jaz pa mislim nasprotno. In pravim, da jo bodo ravno Apači našli!" "Mislite?" . "Da. Razume se namreč samo po sebi, da je Santer jezdil in ne na vzhod." "Mislim, da se to prav nič samo po sebi ne razume." "Ne? — Pač! Ko smo se srečali, je vendar jezdil na zapad. Torej jo je tudi danes ubral na zapad." "Pač ne! Pretkan človek je! Komaj dober dan ga še poznamo — pa kolikokrat nas je že ukanil! Mislite le na sinočiš-nji večer! In danes! Komaj da je ušel, že je znal zabrisati vsak korak za seboj. Izginil je brez sledu. Računati moramo, da nas bo še nekaj krati nabrisal. Zato tudi ne verjamem, da bi se bil vrnil na zapad. Dejal si bo, da ga bomo na zapadu iskali, ker je pravil, da potuje v Kalifornijo. Ako nam torej hoče uiti, mora na vzhod, tam ga, si bo mislil, ne bomo iskali. To je vendar čisto jasno!" "Seveda je čisto jasno, če nam stvar tako jasno poveste! Upajmo le, da je tudi res tako!" Pognali smo konje in podili po ravnini kakor veter. Izbirali smo si pot tako, da smo ostali na mehkih tleh, le tam je bila Santerjeva sled dobro vidna. In čim hitreje smo jezdili, tem skrbneje smo pazili, da bi nam sled ne ušla. Usodno hribovje je bilo seve vedno na naši levici. Ura je minila in še pol ure je minilo. Prijezdili srno že skoraj na severni konec hribovja. Tedaj se je pojavila v travi temna črta. Prihajala je iz hribovja, sekala našo smer in se izgubljala na vzhodu. Bila je sled jezdeca, ki je naglo jezdil. Raz jahali smo. Stopil sem ob sledi, si poiskal oster, razločen vtisk in ga primerjal s svojo risbo. Sled in risba, oboje se je čisto natančno ujemalo. Sled je bila Santerjeva. Sam je pokimaval. "Takale risba je res zelo pametna iznajdba Si bom tole zapomnil!" Parker se je smejal. "Da, le zapomni si! Pa se nekaj druga si zapomni!" "Kaj 1" "Kar ti bom sedaj le povedal. Zgodilo se je namreč, da se učitelj uči od svojega učenca!" "Bi me rad jezil, stari Will, kaj? Ne bo se ti posrečilo, hihihihihi! Saj je vendar častno za učitelja, če se je učenec že toliko naučil, da je končno pametnejši in bolj učen ko učitelj sam! S teboj seve nikdar ne bom doživel takih uspehov, to sem vedel že vnaprej. Koliko dolgih dolgih let se že mučim s teboj, da bi napravil iz tebe dobrega westmana! Pa vos je zaman. Na svoja stara leta ne boš ničesar pozabil, ker se v svojih mladih letih nisi ničesar naučil!" "Že vem, kako je! Bi me rad za greenhorna kregal, ker brez greenhorna živeti ne moreš. Tale naš Old Shatterhand pa ti je že črez glavo zrastel in ne smeš mu več takega imena dajati!" j "Saj s^ tudi greenhorn, pa še kak! Seveda star greenhorn, ki se naj pred temle mladim greenhornom skrije! Kajti daleč te je že prekosil, hihihihi!" IZ PRIMORJA Dan za dnem slišimo o raznih ponarejevalskih aferah. Po vojni rastejo kakor gobe po dežju. Ljudje so se pač razvadili in ne ljubi se jim več trdo delati za ljubi kruhek kakor njihovim očetom. Živeti hočejo dobro na lahek način, zato ni čuda, če marsikoga omami misel, da bi s ponarejanjem prišel do denarja. Ponarediti se da prav vse, samo dovolj sposobnosti in spretnosti je treba. Eni ponarejajo bankovce in kovance, drugi vrednostne papirje, tretji u-metnine starih mojstrov, četrti potne liste in razne akte, peti kratkomalo kradejo misli pa tudi slog slavnih pisateljev in jih prodajajo za svoje, šesti ponarejajo zgodovino, sedmi pustijo, da si slaven znanstvenik beli glavo s svojo novo iznajdbo, pa mu jo potem izmaknejo izpred nosa, malo spopolnijo in nato str-„ mečemu svetu razglasijo za svojo itd. itd. itd. Našteli bi lahko še celo vrsto takih ponarejanj in še ne bi prišli do konca. Ljudje ponarejajo pač /se, kar jim pride pod roke, razlika je samo v tem, da niso izberi snovi vsi enako duhoviti. Zato ni čuda, da je bil največji ponarejevalec svetovne zgodovine Francoz. Francozi so namreč znani po svoji duhovitosti. Leta 1861 je k 68-letnemu matematiku Michelu Chales v Parizu, ki je bil v tedanjih časih znan po vsem učenja. škem svetu, prišel reven in na videz neizobražen mož. Pripovedoval mu je, da je po na- ključju dobil v roke številne spise in papirje, ki so bili last predrevolucionarne plemiške rodovine Boisjourdain. Tedaj so jih zaradi varnosti prepeljali v Ameriko. Ko so jih hoteli prepeljati nazaj v Evropo, je ladjo zadela nesreča in tako so zdaj papirji poškodovani in deloma celo nečitljivi. Mož je učenjaku rekel, da mu je pripravljen počasi prinesti vse papirje, če se za najdbo zanima. Zaenkrat je prinesel samo nekaj papirjev s seboj, ker noče vzbujati prevelike pozornosti. Matematik si je začel ogledovati papirje in njegovo začudenje je raslo. V rokah je držal pismo filozofa Pascala, iz katerega je bilo razvidno, da je prav za prav Pascal in ne Newton odkril gravitacijske zakone. Drugo pismo a'e nosilo podpis filozofa Leibniza. Vsi spisi so bili podpisani od slavnih mož. Chales je v svojem presrečnem razburjenju rotil moža, ki se. je izdajal za Vrain-Lucasa, naj za božjo voljo nikomur nič ne pove in samo njemu prinese še ostale papirje. Obljubil mu je bogato plačilo. Papirji in pisma, ki mu jih je možakar počasi znašal skupaj, so bila nenavadna in kaj :udna. Tako je bilo med njimi "pismo" Aleksandra Veli-cega Aristotelu, Nerona At'-limedu (!), nekaj vrstic Lazarja po njegovem obujenju >d mrtvih, odlomki spominov ;alskega vojvode Vercingeto-•ixa itd. itd. Chales je obdr-al "zaklade" ljubosumno za-<,e in jih ni nikomur izdal, ker A bila sicer ogromna goljufija že prej odkrita. Vsekakor Rev. Joe Carpenter, baptistovski pastor iz Nutter Fort, W. Va. je bil imenovan za policijskega načelnika. Posestvo umrlega Otto Kalina v Woodbury, L. I., ki je bilo cenjeno na en milijon dolarjev, so prevzeli newyorski sanitarsni uslužbenci za $100,000. je zadostovalo tistih par izvlečkov iz "del" fizikov, katere mu je tudi znosil skupaj Vrain-Lucas in katere je v svejih spisih omenjal zdaj Chales, da je svet postal nanj pozoren. Nič čudnega, ko je pa matematik v svojih delih iznašal trditve, ki bi postavile na glavo vsa trudapolna raz-iskavanja dolgih stoletij. Tedaj so se prvič zaslišali glasovi o ponaredbi.' Toda zadeva se je razrešila na drug, popolnoma nepričakovan način : Chales je namreč dal svojega dobavitelja, ki je bil v zaostanku s 3000 obljubljenimi papirji, policijsko zastra-žiti, ker se je bal, da mu njegovih dragocenosti ne bi prodal kje v tujini. Tako je policija prišla na sled Vrain-Lucasovi pretkanosti. Mož ni dobavil svojih papirjev učenjaku zgolj iz vzroka, ker jih še ni — izdelal. Dan in noč je naporno delal, sestavljal tekste, risal starinske črke itd. Proces je bil predmet smeha vsega Pariza zadnjih šest tednov drugega cesarstva. Vsa Francija se je zvijala od smeha, ko se je zvedelo, da je bilo med papirji na primer francosko (!) napisano pismo Aleksandra Velikega svojemu učitelju Aristotelu, v katerem ga Aleksander roti, naj za božjo voljo čim prej započne "raziskovalno ekspedicijo v Gali-eo"! Sploh so bila vsa pisma, tako tudi kralja Heroda Kleopatri in spokornice Marije Magdalene napisana v francoskem jeziku. Ker se Chales za to zanimivo dejstvo ni preveč zanimal, je bil goljuf tako nesramen, da je dejal, da so originali po nesreči pri nekem požaru zgoreli, da pa to nič ne de, ker so bili prevedeni in prepisani od samega Rabelai-sa, kar njihovo vrednost pač še bolj dviga. Chales je bil pri razpravi deležen takega zasmeha, da se ni nikoli več upal nastopiti v javnosti, kajti gorje mu, kdor se pred francosko javnostjo osmeši. Tega mu Francoz nikoli ne odpusti! Grozovitega udarca, ki ga je zadel, je bila kriva pač njegova prevelika lahkovernost in popolna nevednost na področju zgodovine. Vrain-Lucas, ki je od Cha-lesa dobil v osmih letih za 27,-000 "papirjev" lepo vsoto 140,-000 fr., je bil obsojen na dve leti ječe. Ker je takoj po tem senzacij skem procesu izbruhnila nemško - francoska vojna, so ljudje kmalu pozabili to ponarejevalsko afero, ki je vsekakor ena največjih v zgodovini. IZ DOMOVINE —V Ljubljani je umrla Terezija Novak, rojena Pevec, soproga strojevodje državne železnice. — V splošni bolnišnici je umrl Franc Roječ, državni izvrševalec v pokoju. —V Preski pri Medvodah .je umrla gdč. Katarina Marinko, stara 84 let. Pokojnica je bila sestra pokojnega prof. dr. Josipa Marinka in je dolgo let vodila dijaško kuhinjo v Novem mestu. —Žetev v vsej državi v polnem teku, zlasti pa v Banatu in Bački. Kakor so napovedovalci dejali, je letošnja žetev nekoliko slabša kot lani, vendar pa še zmerom bogata. Tudi zrnje je zdravo. Donos koruze bo rekorden. Pač pa so kmetovalci letos rabili mnogo manj sezonskih delavcev kakor prejšnja leta zaradi tega, ker so si nabavili stroje. Delo gre tako hitreje od rok. —Presenečenje je pripravil srečnim dedičem sarajevski milijonar Moni Salom. Lansko spomlad je mož nenadoma izginil. Pripeljal se je bil, kakor že večkrat, v Belgrad in v za baviščih na debelo trosil svoj denar v družbi deklet. Pri tem pa se je zagledal v neko dekle, ki mu pa ljubezni ni vračalo. Nekega dne je Moni Salom izginil. Na savski obali so našli njegov suknjič in čepico, iz česar so sklepali, da je skočil v reko in utonil. Iskali so več mesecev njegovo truplo, pa ga voda ni vrgla na obrežje. Po enem letu, ko o Salomu ni bilo ne duha ne sluha, je sodišče na zahtevo dedičev proglasilo Šaloma za mrtvega in izročilo njegovo imetje dedičem. Nedavno pa se je Salom oglasil iz tujine. Pisal je več pisem, v katerih je povedal, da je razočaran pobegnil iz Belgrada in da srečno živi v tujini. Seveda je to sporočilo povzročilo med dediči, ki že uživajo milijone, veliko razburjenje, če bo hotel Salom priti spet do svojega imetja, bo moral pred sodiščem s pričami dokazati, da je res živ. MALI OGLASI Naprodaj je velika električna ledenica za samo $55.00. Vprašajte na 15702 Waterloo Rd. Tel. KE-0031. Dodatna zahvala V zahvali za -indur 8 tri j skem kraju, kjer se ustavljajo busi. Proda se poceni radi družinskih razmer, ker gre last-ink iz mesta. Podjetje je dobro vpeljano in se nahaja na deželni cesti št. 6, v Sheffield, Pa. Piši-te za podrobnosti, ali pridite sami pogledat, Kupec dobi vso opremo za gostilno, restavracijo in hotelske sobe. Vincent Marold 12 Main Street Sheffield, Pa. (July 12, 21, 28. August 4.) Clean Cut Meat Market 664 E. 185th St. Kadar želite boljše vrste meso, pridite k nam. Poskusite enkrat pri nas. Anton Novak (Fri — X) A SOUND PARTNERSHIP /C/^C and the WMBBBBBSMM SUN LIFE OF CANADA šal storiti kaj zalega! se bodo plazile okrog tvc Boril se bom s kačami, pre- libe! magal bom divje zverine, ki (Dalje prihodnjič) la neka druga deklica v Nem-"čijo. —Druga? Kako naj to razumem ? — Druga deklica, približno moje postave, — oblečena v moje obleke. —Nihče mi ne bo mogel braniti, da si zakrijem obraz z gostim pajčolanom, ko potujem v Nemčijo, kaj ne? Nihče me ne bo spoznal in tako bo prišla tuja deklica mesto mene v Berlin. Razočaranje bo veliko. Toda predno bodo odkrili to prevaro se bova midva nahajala že na varnem mestu, Vladimir ! —Na varnem mestu? — vzklikne mladi častnik. Ali si se naposled odločila, da pobegneš z menoj ? Ali hočeš pobegniti z menoj v dalnji pragozd, kjer ti bom zgradil z lastnimi rokami hišico, — novi dom? Delal bom tam s sekiro in svojimi pestmi, spal bom pred • tvojimi vrati v burji in nevihti, gorje onemu, ki bi ti'posku- Upam, da mi ne bo nikdar treba klečati in zaklinjati Bo- 1 ga, da vas reši, Veličanstvo, da vas osvobodi iz rok zločincev, ako vas napadejo, kot so vašega _ pokojnega očeta! Car prebledi. Vgrizne se v ustnico. —Dobro je, — odgovori on, — pojdi sedaj, Vera, moli v kapelici predvsem za sebe, da ne izzoveš jeze svojega vladarja ! Vera se prikloni pred carjem Aleksandrom III. ter pohiti k vratom in odide. Ko se je povrnila v palačo svojega očeta, je naj preje poiskala velikega kneza Konstantina. Hotela bi naj preje oditi k Vladimiru, ki se je še nahajal v Petrogradu, tako hudo ji je bilo pri srcu. Konstantin je pohitel svoji hčerki nasproti. —Vem, kaj ti je reklo Njegovo Veličanstvo, — reče on. — Vera, otrok moj, bodi močna, prenašati moraš mirno in dostojanstveno svojo usodo. —Oče, prenašala jo bom. Veliki knez pogleda žalostno svojo hčerko. —Otrok moj, — reče mehko in blago, — dokler je živel moj brat Aleksander II., sem lahko s svojim vplivom spremenil marsikatero njegovo odločitev. Toda novi car me ne posluša! On je tiran, ki dela to, kar hoče! On je kamen, ni človeka v Rusiji, ki bi mogel delovati na njega. Vsi moramo prenašati in molčati in naj se zgodi karkoli. Videla je, da ne bo kaznoval okrutni car samo nje, temveč tudi njenega očeta, ako se bo proti vila. —Torej, Vera, ali si že podpisala? — zasliši ona carjev glas. Mladenka globoko vzdihne, nato pomoči pero v črnilo in se podpiše z drhtečo roko. Nato hitro vstane in hoče pobegniti iz carjevega kabineta. —Kam? — reče car. — Ne odhajaj tako hitro od mene! —Ali želite še kaj od mene, Veličanstvo? Ukazujete li še kaj? Ali nisem že dovolj storila za vas? Žrtvovala sem svoje srce — kaj morem še storiti? —Lepa sestrična Vera, — odgovori Aleksander III., — kakor vidim, sem te žejo raz-žalostil. —Iztrgal sem iz tvojega srca sliko tvojega ljubljenega, — kaj ne, —• nisem se motil! Vera pogleda carja. Nato dvigne ponosno svojo glavo. —Veličanstvo, — reče, — so tajnosti, katerih se ne sme niti sam car dotakniti! —Toda jaz sem bil vendar tako svoboden in sem se dotaknil te tvoje tajnosti, — reče car ter se nasmehne. — Ako hočeš, bom ublažil tvojo bol! —Nisem ti še povedal, Vera, kaj ti bom poklonil, ko se boš poročila ! —Vem, da ti je vedno ugajal nek mali gradič v Gačini, ki stoji sredi perivoja. Kot otrok si se tam naj raj še igrala. gr ajo»"VT°'"'V"YS&1" ve s^1 ,3. Dvakrat na leto napravimo od s v o j i h nizkih cen, še večje znižanje, da se izne-bimo zaloge na rokah. Nič rezerviranega. Izberite si pohištvo in prihranite najmanj 25% Poslušajte naš radio program slovenske godbe vsako soboto zjutraj od 9:05 do 9:30 na postaji WCLE. Pošljite priporočila. Steve Trebeč _ Jr. pravi: Kar prosim prijatelje je to, da mi dajo priliko dokazati, da jim prihranim dosti na pohištvu in posteljnini. Lahka odplačila! Zastonj spravimo! Odprto zvečer, razen ob sredah THE FURNITURE MART, INC. 15428 Waterloo Rd. KE-1405 Nasproti Slov. Del. Doma —Da, — odvrne Vera, — tam je bilo vedno tako mirno! —Pa dobro, — odgovori car Aleksander III. — ta gradič ti poklanjam! V kapelici lahko moliš za onega, ki si ga ljubila, toda ki ga nisi smela poročiti! Veri udari kri v glavo. Te besede so jo užalile. Zdelo se ji je, da je užalil car ste mi besedami tudi njega, njenega Vladimira! —Da, — vzklikne ona drhteč, — molila bom v oni mali kapelici v starem perivoju. Toda upam, da mi ne bo treba moliti za Riisijo, dokler bodete vi vladali tej državi. THE FINEST VACATION RESORT ON THE GREAT LAKES Zxiendi/ g&aevs MUeis (udMriaMter God tiiateU 4lake ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott 3113 • You'll ihrill over its superb sandy beach. fi |1| \ClWt^m On© thousand comfortable, outside looms al Itt m jdHI HOTEL BREAKERS. Moderate rates. Excellent meals. JH^jL All Sports, including Tennis, Boating, Fishing, Golf. Many new attractions. ' Endless Fan for Hie entire family for-a (^^^k^K^^^Kj^^jjl^p^^C^^^P^^^^^^^^pii day. a week-end or entire vacation. • Ideal T^llllj^ for Conventions and Organization Outings. • • Free parking for 6,000 cars. Garage facilities. —-' jjwjf ?■ * , Easy to Beech via U. S. Route 6, Ohio 2. Midway *_. y between Toledo and Cleveland, In She center of X^ ^ * ' l^f* Ohio'« Lake Erie Vacafionland. Convenient rail or ~ bui connections at Sandusky. Steamer from Detroit. ^ y _. OPEN JUNE 10th to SEPTEMBER 4th. Ask for FOLDER. oance nightly m beautiful nem Ballroom to such famous Bands as Don Bettor CEDAR P0INT-0N-LAKE ERIE • SANDUSKY, OHIO .. .Shep Fields, Russ Morgan and others. SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog: in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. V SPOMIN dnigp obletnice smrti našega dragega soproga in očeta —a partnership with you for life and with your loved ones after death. ANTON TURK AMERICAN RADIA T O R PR O D U C T S WOLFF HEATING CO. ^OjJ^, GRELNI INŽENIRJI —, Gorak zrak, para, vroča voda, plin. MltfFir olje, air conditioning. — Poprav- nllmS^fl Ijamo vse vrste furneze in boiierje. uUfegj 'Iff'WllIB NOBENE GOTOVINE TAKOJ, , ,jp8»: lIBEii. plačate v treh letih \ -|g Urad in razstava vseh predmetov iKrSg kateri nas je za vedno zapustil dne 28. julija 1937 Ved ne čuje Tvoj se glas v hladni spavaš tam gomili; prosi pri Bogu m nas, da bi enkrat se združili. žalujoči < Frances, soproga Anton, Francete, Mary, Josephine, Dorothy, otroci Cleveland, Ohio, 28. julija 1939. Consult MICHAEL TELICH 1IH0 Terminal Tower CHerry 7877 Local SUN LIFE Representative 715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN govega objema. —Vladimir, — reče ona, — i sedaj si razburjen, ker je novica, ki sem ti jo prinesla, nova. Uvidel boš, da se ne da s silo nič storiti. —Kako? — vzklikne Vladimir. Mar naj mirno gledam, kako te bom izgubil? —Morda je vendar način,— odvrne Vera, — da ubežim svoji usodi. —Kako? — Govori, Vera — Morda z zvijačo, Vladimir ! —Zvijačo? Kako boš prekanila carja? Kako boš preprečila poroko z nemškim princem? —Vse sem že premislila, — odvrne Vera, — ako si pogumen, se nama bo posrečil moj načrt! —Ako sem pogumen, ljubljena? Za tebe sem pripravljen boriti se proti celemu svetu! Za tebe grem tudi v smrt, ako mora biti, — vse bi storil-za te, edina moja Vera! Vera ga pogleda s svojimi krasnimi očmi. Približa se njemu ter ga potegne k sebi na divan. Nato začne šepetati: —Vladimir, prekanila bova carja, — ne bo mogel izvršiti svojega namena. On zahteva, da jutri odpotujem. Poroka se mora namreč čim preje izvršiti v Berlinu! Kočija me bo odpeljala na kolodvor, kjer me bo čakal salonski voz brzovlaka za Nemčijo. —Ali veš, kaj sem sklenila, ljubi moj? Vladimir jo je napeto poslušal. —Torej? — Kaj si sklenila? —Mesto mene bo odpotova- Avgustova razprodaja pohištva! Prihranite najmanj 25% on