Ameriška Don fc ’SU 'A"N ‘P00/ <5 t A S > IMA NO. 91 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, November 27, 1 984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Človek z umetnim srcem še živi - Prvotne zdravstvene komplikacije premagane - LOUISVILLE, Ky. - Preteklo nedeljo Je Postal 52 let stari upokojeni vladni uslu-benec William J. Schroeder iz Jasper, Ind. fugi človek, ki je dobil umetno srce. Kmalu P° operaciji so nastale komplikacije, ker je krvavela glavna žila, in je bil Schroeder ponovno operiran. Kljub temu so njegovi zdravniki dokaj optimistični in menijo, da bo la-ko živel Schroeder še dalj časa. Prvi človek 2 umetnim srcem je bil utahski zobozdravnik arney Clark, ki je umrl 112 dni po operaci-J1- Schroeder ima prednost, ker je bil druga-e zdrav, Clark pa je imel tudi druge zdravstvene težave, pripominjajo zdravniki. Kirurška ekipa v bolnišnici Humana udobon je izbrala Schroederja po dolgem ts anju. Intervjuvanih je bilo veliko kandi-atov za umetno srce. Vsi prosilci so bili v a Snem stanju radi srčnih obolenj, da jim ne morejo več zdravniki dosti pomagati z 0rmalnim zdravljenjem. Schroederjeva ^rednost je bila v tem, da je bil drugače av. lahko računa na podporo in razume-^nJe svoje družine, ter je bil psihološko pri-ravtjen za sprejem umetnega srca. Nakladno tajništvo pripravilo obsežen načrt 28 spremembo zveznega davčnega sistema Podrobnosti bodo objavljene danes { Washington, d.c. - po večmese- ^e*u je skupina uradnikov v zakladne-tajništvu pripravila obsežen načrt, ki bi veno spremenil davčni sistem v ZDA. p. Vinami uavv^iii aiai^iu v nes bodo objavljene podrobnosti načrta, Padeva za tiste z nižjimi osebnimi k . 0c^t manjšo davčno obremenjenost, ne-^ J Več pa za privatne firme in osebe z viso-ttu dohodki. Dohodki zvezne vlade bi osta- (m>HtVen° nesPremenjen' P° novem načrtu ohf- .^d^dniško kampanjo je bil Reagan °bIjubil nia ’ ne bo sPrejel nobenega poviša-^ davkov), le da bi nekateri posa- niki plačali več v davkih, drugi pa manj. nJe 2^amen novega načrta je poenostavlje-klj. ezne8a davčnega sistema, pravijo v za-Keanem tainištvu in Beli hiši. Predsednik su v®!? na^ft predložil zveznemu kongre- •iko ° °^r’.tev v januarju, o njem bo tudi ve-stan-8°^0r^ v svojem poročilu kongresu o ^dan*' k* ga bo prav tako podal po za-mesecJU novotzvoljenega kongresa januarja zaklaHrU^a s*(uPtna uradnikov v Beli hiši in tek , nemu tajništvu pa je pripravila _ -----r,- j. r..,_______osnu- 1986 'le.Zne^a Proračuna za fiskalno leto kaže’ kl SC bo začel° l- oktobra 1985- Kot ok°[j 2^edvideva Proračun primanjkljaj tovai ■ W milijard dolarjev, Reaganovi sve-thanii,VPa narneravajo do 1. 1988 znižati pri- uJMj3 sem z ^ milijard dolarjev, to predv-^ omejevanjem izdatkov zvezne vlade. Šajo ^1Vatn' ‘n tudi vladni ekonomisti sogla-kljaj’ n a Je 0gromen proračunski primanj-ri5kPo.ajneVarnei5i dolgoročni problem ame- Prav8 sp°darstva. V skrbeh so tudi zara-ntetrBo •tak° re*CC)rdnega ameriškega zuna-Znašal Vlas*r'bezn*k govoril o svojem pobegu PatJV«ne Koreje - V streljanju v p Unj°mu so bili ubiti štirje vojaki seja korn^^^kl’ ^°‘ ~ ^eraj Je bila vern0 ■ *^c 24 varovanje premirja med Se-^26. jJŽno Korejo. Na seji, ki je bila ^^^>^***fofe.premirja 1. 1953, je severno- korejski predstavnik trdil, da so ZDA odgovorne za incident pretekli petek, v katerem je prišlo do streljanja med vojaki Severne Koreje, Južne Koreje in ZDA. Padli so tri vojaki Severne Koreje, eden iz Južne Koreje, ameriški vojak pa je bil laže ranjen. Do incidenta je prišlo, ker je pribežal čez mejo med obema Korejama 22-letni sovjetski državljan Vasilij Ja. Matuzok, sicer turistični vodja, ki je povedal v intervjuju, da se je odločil izkoristiti priliko za pobeg. Ko je Matuzok prekoračil mejo, so ga skušali ustaviti Severni Korejci, od katerih je eden prišel do 150 metrov v Južno Korejo. Severni Korejci so začeli streljati, ameriški in južnokorejski vojaki so odgovorili z ognjem. Končno je Severna Koreja prosila za premirje. Matuzok želi priti v ZDA. ZDA in Irak vzpostavile uradne diplomatske odnose - Stiki so bili prekinjini 1967. leta WASHINGTON, D.C. - Včeraj so ZDA in Irak uradno vzpostavile diplomatske odnose. Predsednik Reagan je sprejel v Beli hiši iraškega zunanjega ministra Tariqa M. Aziza. Iračani so se zanimali za obnovitev odnosov z ZDA predvsem zaradi vojne z Iranom. ZDA namreč podpirajo, čeprav neuradno, Irak zoper Iran. Dalje, Iračani naj bi ne hoteli več biti tako odvisni od ZSSR, so tudi pripominjali v Beli hiši. Izjave predstavnikov Bele hiše in State Departmenta so poudarile, da obnovitev odnosov z Irakom nikakor ne bo škodovala ali negativno vplivala na tesne odnose med ZDA in Izraelom. Irak je namreč med tistimi arabskimi državami, ki so najbolj sovražne do Izraela. Nekateri opazovalci razmer na Srednjem vzhodu menijo, da se bodo sedaj Iranci zanimali za boljše odnose z ZSSR. V iraško-iranski vojni je Sovjetska zveza doslej več podpirala Irak. Iraška vojska je opremljena predvsem s sovjetskim orožjem, veliko vojaške opreme in orožja pa kupujejo Iračani tudi od Francije. / . * - Kratke vesti - Na letališču v Adis Abebi, Etiopija so se danes predali ugrabitelji somalijskega potniškega letala, na katerem je bilo 103 potnikov in članov posadke. Ugrabitelji, bilo jih je pet, so bili zahtevali, naj somalijska vlada ne izvrši smrtne kazni nad 7 mladimi študenti, naj pa izpusti na svobodo 14 drugih političnih zapornikov. Somalija je menda obljubila, da 7 študentov ne bo usmrtila, ne bo pa izpustila zapornikov. Etiopija je dejala, da lahko ostanejo ugrabitelji v Etiopiji. Včeraj je eksplodirala bomba, ki je bila nastavljena v avtomobilu, parkiranem pri ameriškem poslaništvu v Bogoti, Kolumbija. Storilci so bajf povezani z lokalnim podzemljem, ki trguje z mamili, predvsem kokainom. ZDA pritiskajo na Kolumbijo, naj ukrepa zopet* trgovce z mamili, le-ti pa so grozili, da bodo začeli ubijati ameriške državljane, ako bo izročenih ZDA Kolumbijcev, obtoženih trgovanja z mamili. Včeraj so vodilne newyorške banke zni- žnale obrestno mero na 11.5 odstotka od 11.75 odstotka. Gre za že peto takšno znižanje od septembra. Ekonomisti soglašajo, da so ZDA sorazmerno blizu manjšega gospodarskega zastoja. Zvezna rezervna banka se pa zanima predvsem za kljubovanje možnosti porastka inflacijske stopnje, pripominjajo gospodarstveniki. Iz Clevelanda in okolice Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo fare sv. Vida ima skupno sv. obhajilo to nedeljo pri sv. maši ob 8. zj., ob 1.30 pop. bo seja, pobiranje asesmenta in božičnica, v društveni sobi farnega avditorija. Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete prav tako ima skupno sv. obhajilo to nedeljo pri sv. maši ob 8. zj., ob 1.30 pop. bo ura molitve, kateri bo sledila seja. Članice se zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali pri prodaji peciva na farnem festivalu. Častno priznanje— Catholic Big Brothers organizacija je v soboto, 17. nov. tega leta podelila slovenskemu zdravniku dr. Anthonyju Spechu priznalno plaketo za njegovo dolgoletno človekoljubno delo v okviru te organizacije. Je to že drugo tako priznanje. Čestitamo! Novi grobovi John A. Fakult V petek, 23. novembra, je na svojem domu na 22701 Lake Shore Blvd. umrl 76 let stari John A. Fakult, rojen v Clevelandu, može Helen, roj. Popp, očim Georgea W. Siguier (McLean, Va.), brat Mary Hrvatin ter že pok. Helen Mersek, Josepha in Franka, stric. Pokojni je bil odvetnik po poklicu, v letih 1950-1963 je bil član mestnega sveta za nekdanjo 32. vardo (Collin-wood), od 1963 do 1969 pa načelnik mestne elektrarne (Muny Light) pod županom Ralphom Locherjem. Od 1969 do 1983 je bil odvetnik v privatni praksi ter imel pisarno na E. 185. cesti. Bil je član številnih slovenskih in neslovenskih organizacij, med njimi ADZ št. 45, KSKJ št. 169 in Kluba slovenskih upokojencev v Eu-clidu. Pogreb je bil iz Želeto-vega zavoda na E. 152. cesti v ponedeljek, 26. novembra, v cerkev sv. Roberta in od tam na pokopališče sv. Pavla na Chardon cesti. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele. Edward J. Zimperman V soboto, 24. novembra, je v Euclid General bolnišnici nenadno umrl 81 let stari Edward J. Zimperman, mož Anne, roj. Peskar, oče Donalda, Eleanor Lonchar in Richarda, 13-krat stara mati, 3-krat prastara mati, zaposlen 50 let pri NYC železnici, vse do svoje upokojitve, član ADZ št. 6 in SNPJ št. 53. Pogreb je bil iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. v ponedeljek, 26. novembra, v cerkev sv. Kristine in od tam na pokopališče Vernih duš. LILIJA ima sestanek— Dramatsko društvo Lilija ima svoj redni mesečni sestanek v ponedeljek, 3. decembra, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zahvaljujemo se— Zahvaljujemo se vsem prijateljem, ki so žrtvovali čas preteklo soboto ter zložili posebno izdajo AD v 12.000 izvode KSKJ glasila. Sodelovali so: Rudi Kolarič, Feliks Gaser, Mario Perčič, Tanja in Martin Lončar, Vicky Kolarič, Timmy Perčič, Joe Lah, Maria Lah, Mark Rus, Steven Rus, Michael Chauby, Cilka, Paul in Mike Košir. Pridružite se KRESU— KRES vabi slovensko mladino, ki že obiskuje srednje šole in se zanima za slovenske plese in folkloro, na sestanek to nedeljo od 7. do 8. zv. v Baragovem domu na St. Clairju. Za več informacije, lahko pokličete tel. 481-1871, 381-2602 ali 391-8036. Korotanovo silvestrovanje— Pevski zbor Korotan prireja silvestrovanje letos v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. J—»J-,1 1 -J -J ~f~~ —T - Mary Mervar V ponedeljek, 26. novembra, zjutraj je v Euclid General bolnišnici umrla 89 let stara Mary Mervar, rojena Bruder v Novem mestu, Slovenija, odkoder je prišla v ZDA 1. 1910, vdova po 1. 1960 umrlem Franku, mati Olge Keck (pok.), Franka J., Emme (pok.) in Walterja E., 5-krat stara mati, 1-krat prastara mati, vsi bratje in sestre so že pokojni, članica SNPJ št. 53. Pogreb bo iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek, 29. novembra, v cerkev Marije Vne-bovzete dop. ob 9. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Elizabeth T. Schauer V petek, 23. novembra, je umrla 70 let stara Elizabeth T. Schauer (Schaver) z 1097 E. 77. ceste, rojena Eckert v Ae-tni, Pa., odkoder je prišla v Cleveland 1. 1920, žena Carla, sestra Johna, teta Christine Diamond. Pogreb je bil iz Že-letovega zavoda na 6502 St. Clair Ave. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Filipa Nerija in od tam na Kalvarijo. VREME Spremenljivo oblačno in vetrovno, z verjetnostjo dežja v popoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 63° F. Pretežno oblačno jutri z možnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 52° F. V četrtek spremenljivo oblačno in precej hladneje. Najvišja temperatura okoli 41° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 83---------------:-------- Slovensko miklavževanje pri Sv. Vidu AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103____ No. 91 Tuesday November 27, 1984 Bakrene strehe Ljubezen do rodnega kraja je v človeku silno močno čustvovanje. Pa ni samo v človeku, celo v živalih to lahko opazimo. Ko smo se v minulih časih vozili v bližnjo in daljno okolico s konjsko vprego, je moral voznik kar večkrat priganjati konje, da je šlo hitreje, včasih je moral rabiti tudi bič, ko smo se vozili od doma v drug kraj s konji, ki so bili zlasti na kmetih dolgo pri hiši. Ko smo se pa vračali, so šli v tek kar sami od sebe, čutili so, da gredo domov, na bič se je lahko kar pozabilo. O lastovkah je znano, da se na spomlad vsako leto vršcajo v kraj in celo pod streho, pod katero so se izvalile. Nagnjenje do domačega kraja je torej živim bitjem po naravi prirojena, od Stvarnika dano. Koliko je lepih povesti in čudovitih pesmi, ki govorijo in pojejo o ljubezni do domovine, o hrepenenju po rodnem kraju, o domotožju v tujem svetu! Tako tudi slovenski izseljenec v samotnih urah sanja o »hišici očetovi«, o domači vasi ali mestu in se najbolj živo spominja tudi domače cerkve, v kateri je bil krščen, kamor je nekoč redno zahajal in v njenem okrilju vse običaje cerkvenega leta doživljal. Če se v takšnem čustvenem razpoloženju pojavi od doma glas, da je cerkev njegove mladosti v slabem stanju, da nujno potrebuje popravila, sta njegovo srce in njegov um takoj pripravljena priskočiti z dolarji na pomoč, da se zamakanje na strehi ustavi, ali da se prenovi oltar ali reno-vira celotna stavba. In tam, kjer v bližini doslej ni bilo farne cerkve, pa sporočajo, da je sedaj nujno potrebna ob ustanovitvi nove fare v njegovem kraju, takoj poseže v žep in prispeva po svoji možnosti. Tega mu veli ne samo verska zavest, ampak tudi, in morda še v večji meri, njegov ali njen čut navezanosti na domači kraj. Vse to je razumljivo in povsem v redu, ko bi bile javne razmere v domovini - recimo - normalne. Takšnega stanja pa ni v republiki Sloveniji. List slovenske cerkvene metropolije Družina v Ljubljani je nedavno tega (5. avgusta 1984, 84/3) poročala o seji Komisije socialistične republike Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi, na kateri so obširno razpravljali o gradbeni delavnosti verskih skupnosti v Sloveniji. List navaja dobesedno poročilo o razpravi, kakor ga je objavil režimski list Delo, in ki se glasi: »Precej članov komisije je ugotavljalo, da verske skupnosti, predvsem pa rimsko-katoliška cerkev množično gradijo kultne objekte. V zvezi s tem so se vprašali, ali je to v duhu stabilizacijskih prizadevanj v naši družbi, ki ne dopuščajo naložb v negospodarstvo. Verske skupnosti so namreč del naše družbe, in zato bi bilo smotrno, če bi investicije prestavili za toliko časa, dokler se ne izkupljemo iz gospodarskih zagat, ne glede na to, kako so bila zbrana sredstva za vlaganje te vrste.« (Podčrtal pis.) Besede verske komisije pri marksistični vladi so čisto jasne in razločno povedo, kaj je v načrtu brezbožnih oblastnikov: zaseči po bankah denarne naložbe, v prvi vrsti in posebno dolarske, ki so kot devizna valuta izredno dragocene, ter jih porabiti za odplačevanje ogromnih dolgov. Ves svet ve in o tem piše, kako so pod Titovim vodstvom najemali draga posojila, potem jih pa trošili za ekonomsko zgrešene investicije v gospodarsko nedonosno objekte in podjetja, pri tem pa polnili žepe komunističnih veličin, da so bogateli in uganjali luksus s Titom vred. Sedaj je treba denar z obrestmi vračati večidel v ti.jih devizah, država je za-(Dalje na str. 4) CLEVELAND, O. - Samo nekaj dni nas še loči, pa bomo praznovali god sv. Miklavža. V naših slovenskih cerkvenih koledarjih ga imenujejo sv. Nikolaj; v »Pratiki«, tj. v našem najbolj razširjenem ljudskem koledarju pa ga ne najdemo pod tem imenom, marveč pod imenom sv. Miklavž. Na Slovenskem je sv. Nikolaju posvečenih več cerkva, med drugimi tudi ljubljanska nadškofijska stolnica; po deželi pa je kar precej cerkva, ki so posvečene sv. Miklavžu. Praznik sv. Miklavža spada na Slovenskem med najbolj stare slovenske ljudske mladinske družinske praznike. Ni bilo in tudi še danes ni namreč naše družine, kjer je bilo ali pa jih je več otrok, da je ne bi na predvečer svojega godu obiskal sv. Miklavž. Preden je otroke obdaril ali pa tudi kaznoval, je vsakega posebej vprašal to ali ono molitvico (katero je moral ta na glas pred njim odmoliti), dalje ali uboga svoje starše in učitelje, kako se uči, kako se vede v šolo in iz šole grede, ali spoštuje stare ljudi, ali pomaga revežem itd. Pridne otroke je pohvalil in obdaril, poredne pa je kaznoval s šibo miklavževko in jih samo redkokdaj tudi obdaril. Vselej pa jim je naročil, da se morajo do prihodnjega mi-klavževanja gotovo poboljšati in popraviti. Miklavž se je seveda vselej pred svojim obiskom posvetoval z otrokovimi starši. Takšno je bilo miklavževanje na Slovenskem nekako do prve svetovne vojske 1. 1914. Ko pa so se začela po naši domovini po deželi ustanavljati kulturna društva in postavljati prosvetni domovi po župnijah, se je družinsko miklavževanje na splošno preneslo v te nove prosvetne domove. Po opisanem našem starem slovenskem izročilu so miklav-ževali, v kolikor jim je bilo seveda to mogoče, tudi naši bratje in sestre, katere je usoda iz tega ali drugega razloga pognala v svet, v zdomstvo. Med temi tudi naši rojaki v ZDA, seveda tudi v naši clevelandski slovenski naselbini, kjer so v zadnjih letih prevzele družinsko miklavževanje v svoje roke sobotne slovenske šole. Postalo je zborno, skupinsko. Letos sta nam obe clevelandski slovenski šoli pripravili slovensko miklavževanje, collinwoodska za prihodnjo nedeljo, 2. decembra, vidov-ska pa za naslednjo nedeljo, 9. decembra, ob treh popoldne v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Narodno zavedni rojaki in rojakinje smo dolžni, da se teh miklavževanj udeležimo in tako obe šoli nravno in gmotno podpremo. Na obeh krajih lep in privlačen spored! Pri Mariji Vnebovzeti (Collin-wood) ima letos vodstvo g. Knez, pri Sv. Vidu pa gdč. Košnikova. Na svidenje na miklavževanje! Janez Sever Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. - Vsak letni čas ima svoje lepote, pa tudi svoje muhaste dni. Po izredno lepem vremenu letošnje jeseni smo morali za več kot teden dni skozi gosto, »londonsko« meglo in veliko dežja. Bilo je veliko avtomobilskih nesreč v tem času, v Coloradu pa so imeli veliko snega. Takšna je bila tudi predzadnja nedelja meseca oktobra, ko smo namenili imeti v Parku občni zbor Triglava. Ob takem vremenu na pot, je vsak premišljal. Vendar se je vreme poti poldnevu začelo jasniti, megla je odšla in jesensko sonce je obsijalo mesto in pokrajino v vsej lepoti zlatorumenega listja dreves celega kraja in našega Parka. Ob določeni uri smo se v polnem številu zbrali v novi dvorani Doma. Predsednik Jože Kunaver prične zborovanje in pozdravi navzoče. Duhovni vodja društva Rev. dr. Jože Gole zmoli, skupno z navzočimi, molitev za uspeh dneva, zapisnikarica Marija Kadunc prebere zelo lepo sestavljen zapisnik zadnjega občnega zbora (bil je odobren), nakar sledijo poročila odbornikov in referentov. Tajnik Frank Menčak poda izredno lepo poročilo o uspe- hih društva, kar je seveda zasluga nesebičnega dela odbornikov, ki so vzajemno in zvesto delali za korist skupnosti, čast društva in v ponos slovenstva v ameriški javnosti. Vsem se je s pohvalo zahvalil! Blagajniške posle je vodila Milka Modic, ki je kot bančna uradnica v svoji službi vodila odlično tudi društveno blagajno. Podpredsednik John Bambič ml. ni bil navzoč in se je opravičil. Poročilo prosvetnega referenta Vladota Kralja bomo v celoti podali po drugih poročilih. Kratka poročila podajo še »šefinja« kuhinje, ki se lepo zahvali vsem za pomoč v kuhinji ob piknikih in prireditvah, tako se zahvali tudi »šef« bare vsem, ki so pomagali ob prireditvah streči žejnim. Športni vodja Janez Mejač poroča kratko o športnih tekmah v odbojki s Chicagom, balincarskih tekmah, ko so naši zmagali, ter posebnih tekmah v plavanju, teku in kolesarjenju - vendar smo o tem že pisali. Gotovo je važno poročilo upravnika Parka Franja Mejača. Vse delo v Parku, ki ga navaja, smo Triglavani in gostje videli. Vendar navaja glavna dela, ki so bila opravljena pre-(Dalje na str. 7) Poslovilni večer CLEVELAND, O. - Preteklo nedeljo zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju sta Ameriško slovenski odbor za kulturne izmenjave, ki mu načeljuje ga. Jennie Zarnan> ter organizacija Progresivne Slovenke Amerike, katere predsednica je gdč. Florence Unetich, priredila poslovilni večer na čast odhajajočemu konzulu SFRJ v Clevelandu ge. Zofki Klemen-Krek in nje nemu možu Stanislavu. a> Krek je končala štiriletno s u žbo v našem mestu in se vrne v Slovenijo. Ga. Zaman in gdč. Unetich, ki je zelo aktivna tudi pri pej skem zboru Jadran, neka neuradno delita vlogo, ki jo J do svoje smrti pred 5 leti igrala Josephine Zakrajšek. P°z vili sta navzoče - bilo je me da kakih 400 gostov -, v(S^e' jem nagovoru pa je gdč. tich, ki je spretna govorni (predava angleščino na nc clevelandski višji šoli), dej ’ da govori v imenu vseh vencev, kar seveda nikakor bilo res. Glasbeni program P je vodil Joe Valenčič m ^ brat znane pevke Cnice čič Dolgan, ki je tudi sode vala v programu. Po obilni večerji (kuharica je bila ga. Mary Šter), s° stopili pevci, ki so predstavil li razna pevska društva v velandu, med njimi P a Jadran, West Park Smg ’ Zarja, Mladinski zbor ,• SNPJ in Glasbena Ma ; vsako z eno pesmijo. v 6 ti nem so nastopili solisti, za Glasbeno Matico pa Price-Kenik-Mihelich. V zadnjem delu pr«n; ivo in njen ^ n'sem, cv ki S° S “opoj ^ kar ima Sr - iStvo v mestu- ^ verjeti, dab z3 * v te" tične namene ^ la, kot je ‘ jVo 'en naS!Cf v mes^' * ni pnš ,L0mal' ^^freknajP^ /ilu ga. Kre* erzizjemonaM^v Ha-Hec-Hi' Ho-Humor! J L Skuha l/E/ ali pogrel »i MEGAN DRŽAVLJAN Damjan Damjanovič je bil doma iz Damjanovca, nekje na Hrvaškem in je prišel v Ameriko leta 1951 z isto ladjo jaz. Zelo je bil zgovoren in vsi smo ga imeli radi, ker je 1 Poštenjak in nikdar ni bil vsiljiv. S h ^eta ie sedmič poskušal dobiti državljanstvo. ° nik ga je takoj prepoznal in v dno duše se mu je zasmilil. ^ aj govoril je še kar za silo angleško, le ko je treble kaj napi-atl' tarn ie Damjan popolnoma odpovedal. I »Mr. Demdženovik, zadnjič sem vam obljubil držav-JSnstvo, če pravilno napišete le eno angleško besedo in e o obžalujem, da se vam to ni posrečilo. Danes mi napiši-. esedo COFFEE. Če bo le ena črka pravilna, vam bom ISn,l roko že kot novemu državljanu. Good luck.« Damjan Damjanovič je dobro poznal to besedo, vedel če ^ tUC^' Se vsaka angleška beseda napiše čisto druga-I ot se izgovori. Dolgo je grizel svinčnik, zatopljen v °ke misli. Slednjič se opogumi in s tresočo se roko naPiše: KAUPHY. - KRIŽANKA -yODORAVNO: 1) Manjši P's ah skladba. 4) Slo-enska Pristava. 6) Jugo-°vanska letalska družba. I Cas brez vojne. 8) Zelo ano slovensko ime v isvelandu. 11) Tibetan- to. kot govedo. 12) Bolje biti , Prepozen. 1 5) Veli-Pasovno obdobje. 1 6) °s celote. 1 7) Nevestino premoženje. NAVPIČNO: 1) Vzklik. pr u90slovanski otok. 3) naro^H^ 0c* STRDIT.. 4) Moški potomec. 5) Če ni jev o' Je —---------------^ Naslov japonskih cesar- ft/lre. * Darilo. 10) Zopet. 13) Oborožena tatvina. 14) |3 4 s A 7 p* ♦ r ^ 11 O pi n 14 C h d 16 n 17 y Rešitev zadnje križanke Mira0r^Vno: Spoved, Mina, Lopov, Karat, Ogel, Runo, Vat, av • 6 ^ac*a' ^at *3a'a< Hudi» Erato, Malik, Cene, Kolera. ka,V£'Čn0: Slovenec, Pogan, Opet, Vol, Mana, Iro, Ati Ura, Rida, Malo, Nadir, Nate, Mule Pan, Ral, Mo. u§pj|a|?^' tudi danes priden v šoli, ali pa si spet kaj klečal ^ Pa na^ u^Pilal/ ^e sem vseh pet ur v kotu pre- Vzeli so mi vozniško dovoljenje. " ^akaj pa? ^er sem imel premalo krvi v alkoholu. °p0 . Uraga moja, preden se vzameva, te moram jetra '' C*a revmo, ishias, srčno napako in obolela ^esa pa potem nimaš? ~ Zob. Vesolir ^ ° sliki, s katero sem skušal prikazati ‘^potop? vpraša slikar kritika. e*° dobro, zelo. Slika je zares prava katastrofa. Suje kai^0i potredujem, da bom znala šofirati? spra- __ voznico svojega inštruktorja. " tri ure? I^e. Še tri avtomobile. Pije; Ribič se vrne domov pozno ponoči in že na pragu zav- " Že _ ena- ves mesec ne bomo kupovali mesa. _ ^ai' si mar ujel tako veliko ribo? 'sto ne, ampak mesečno plačo sem zapil. CELOVEC, Avstrija - Tisti koroški Slovenci, ki se srečavamo in shajamo v Mohorjevi hiši v Celovcu, smo kar ostrmeli, ko smo brali članek »Čudna zvestoba nauku škofa Rožmana«, ki ga je napisal M. Javornik in ga priobčil v Ameriški Domovini 9. oktobra t.l. Članek je neutemeljeno natolcevanje in nezaslužena moralna klofuta Mohorjevi družbi - izpod peresa slovenska pisatelja Mirka Javornika! V prvi polovici svojega članka navaja Javornik nekatere stavke iz msgr. Hornbockove poslanice Slovencem po svetu za letošnjo Veliko noč. Navaja jih zato, da bi v drugi polovici članka bralca prepričal, da ravnanje Mohorjeve družbe ni v skladu s temi stavki. Najprej oponese ravnatelju Mohorjeve dr. Hornbocku, da v velikonočni poslanici ne omenja »Besede lektorja«, ki je bila pristavljena na konec domobranske razprave »Očitek bratomora - neutemeljen« v koledarju za 1. 1983. »Beseda lektorja« res ni bila na mestu, toda pri pisanju svojega članka Javornik ni pomislil, da je msgr. Hornbock sam ovrgel to »Besedo« s tem, da je v poslanici javno priznal pred bralci Ameriške Domovine, da je obtožba bratomora in vpreganja v nacistični voz v Polanškovi povesti »Križ s križi« neresnična. Dokaz za to Hornbockovo prepričanje je tudi ta, da v koledarju za 1. 1984 ni na koncu domobranske razprave »Odpor proti okupatorju - partijski monopol« nobene besede lektorja. In nov dokaz bodo naročniki Mohorjeve kmalu dobili v koledarju za 1. 1985, ker bodo v njem videli, da za domobranskim sestavkom »Zarota v Celovcu« ni nobene besede lektorja. Nato navede Javornik telegramski citat iz revije Celovški zvon: »Ob slovenskem kulturnem prazniku podelitev nagrad literarnega natečaja Mohorjeve v Celovcu. Nagrajenci Januš, Polanšek, Gallob in Turk.« S tem citatom hoče Javornik dokazati bralcem, da je Mohorjeva dvolična v svojem ravnanju, da kaže dva obraza. Po eni strani ravnatelj Mohorjeve msgr. Hornbock obžaluje, da je družba sprejela v knjižni dar za 1. 1983 Polan-škovo povest »Križ s križi«, v kateri je obtožba bratomora in vpreganje v nacistični voz, kar velja domobrancem - po drugi strani pa ista družba daje piscu te povesti Polanšku nagrado. Da podkrepi to, pristavlja Javornik k navedenemu citatu: »Ker ni znano, da bi Polanšek po Križu s križi objavil še katero knjigo, je treba sklepati, da je mohorjevsko literarno nagrado prejel prav za to svojo judeževsko pisarijo.« Javornik torej sam pove, da niu ni' znano, da bi bil Polanšek po tej povesti še kaj izdal. Pa kljub temu nepoznanju sklepa - le sklepa! —, daje dobil Polanšek nagrado prav Resnici na ljubo za to povest. Nato pa na podlagi tega sklepanja vprašuje: »Je tudi pri tej odločitvi družbe sv. Mohorja bil prisoten nauk škofa Rožmana, da je komunizem največja nesreča za slovenski narod?« Za tem na podlagi istega sklepanja izstreli Javornik svojo glavno puščico proti Mohorjevi: »Kakor vse kaže - le kaže! -, ta .prisotnost* nič ne moti mohorjevskega vodstva, da ne bi z desnico beračilo in prejemalo denar od politične emigracije, hkratu pa z levico, tudi iz njenega denarja, plačevalo in odlikovalo največjega koroškega zasra-movalca njenega nekdanjega tragičnega boja proti najhujšemu sovražniku slovenskega naroda.« To je zelo hud očitek, za nas na Koroškem je to pravo natolcevanje. Isti očitek je Javornik zapisal že prej v Vestniku slovenskih domobrancev za maj, junij, julij 1984. (Podoben očitek dvoličnosti je bil na kratko nakazan tudi v Slovenski državi za maj 1984 v stolpcu »Kaj pišejo drugi«.) Kaj je torej resnica glede nagrade, dane tudi Polanšku letos spomladi? V febrarju 1. 1982 je urednik mesečnika Družina in dom, ki ga izdaja Mohorjeva, razpisal literarni natečaj ob priliki 80-letnice koroške pesnice Milke Hartman in 130-letnice Mohorjeve družbe - za izvirno črtico, novelo ali ciklus pesmi poljudne vsebine. Rokopise je bilo treba poslati do določenega datuma v dveh izvodih na naslov omenjene revije. Opremljeni so morali biti z geslom ali šifro. Podatke o sebi in svoj naslov pa je moral vsak avtor poslati v posebnem pismu in v njem isto geslo. Za ta natečaj si bile namenjene tri denarne nagrade: 5.000, 3.000 in 2.000 šilingov. Denar zanje je daroval splošno spoštovani prof. Jožko Hutter, ki živi v Globasnici pod Peco. Proti pričakovanju je urednik Družine in dom-a prejel čez 30 prispevkov. Zato ga je nato čakala huda naloga, najti prave ljudi, ki so sposobni oceniti te prispevke in ki so seveda pripravljeni najprej jih zbrano prebrati. To nalogo literarnega razsodišča (žirije) so sprejeli univ. docent v Gradcu slavist dr. Reginald Vospernik, prejšnji ravnatelj te gimnazije narodopisec dr. Pavle Zablatnik in časnikar Horst Ogris. Imenovani ocenjevalci niso nič vedeli, čigav je posamezen prispevek. Šele ko so se zedinili, kateri prispevki so najboljši in zaslužijo priznanje in nagrado, jim je urednik Družine in dom vpričo drugih izročil spremna pisma. Na podlagi teh se je izkazalo, da so bili avtorji najboljših prispevkov Januš, Polanšek, Gallob in Turk. Zato so jim bile podeljene omenjene nagrade (ena je bila deljena). Te nagrade bi prav za prav morale biti imenovane »Hutterjeve nagrade«. Denarja Mohorjeve v teh ni bilo. Le natečaj se je izvršil v Mohorjevi hiši. Taka je resnica, ki naj razloži, zakaj je tudi Polanšek prejel nagrado. Tej resnici na ljubo sem napisal to pojasnilo. Verjetno večina bralcev Ameriške Domovine ve, da ima vsakdo pravico poslati prispevek natečaju, ki je javno razglašen. Bilo bi absurdno in povsem nemogoče, če bi tak natečaj že vnaprej nekoga izključil. Iz vseh mojih dosedanjih odstavkov bo bralcem Ameriške Domovine razvidno in jasno - tako upam -, da se Mohorjeva družba ni nič pregrešila ob tej nagradi Polanšku zoper zvestobo nauku škofa Rožmana in nič zoper slovensko politično emigracijo, kot zmotno sklepa M. Javornik. Najbrž bo bralce Ameriške Domovine zanimalo, zakaj pravzaprav so člani žirije prisodili Polanšku nagrado. Polanšek je prispeval v natečaj cikel šestih pesmi z naslovom »Leporečje«. V njih ima pred očmi koroške Slovence, ki sicer pri raznih slovenskih prireditvah navdušeno ploskajo, na poti v Celovec, predvsem pa na delovnih mestih si ni upajo govoriti po slovensko. Zato pravi na koncu zadnje pesmi: »Notranjost poglobiti srce dvigniti voljo krepiti za težaško delo na delovnem mestu: da ne boste da ne bomo Slovenci slovenski pogrebci na pogrebu vaše in naše slovenske materinščine.« Tudi tale citat naj služi resnici glede nagrade Polanšku. Za konec naj mi bo dovoljeno povedati tole: Mohorjeva deluje med dvema hudima pritiskoma. Od severa dol je hudi nemški pritisk, od juga gor pa pljuska čez Karavanke komunistični idejni in politični pritisk. Obema je Mohorjeva družba trn v peti. Oba bi rada videla, da bi je ne bilo. Tega se je zavedal pok. pisatelj Karel Mauser. Da bi iz daljne Amerike pomagal koroškim Slovencem v boju za obstanek, je izročal vse svoje povesti Mohorjevi. Nekateri Slovenci po svetu pa so prispevali krajša pisanja za koledarje. Žal, da med sodelavci Mohorjeve slovenskega pisatelja Mirka Javornika ni. To je vsa resnica. Sedaj je pa gospod M. Javornik na vrsti, da se javno opraviči Mohorjevi družbi in msgr. Horn-bdeku za vse neutemeljene napade. Videli bomo, kakšnega kova je mož. - Koroški Slovence (ki se že nad 50 let bori za pravice in obstoj koroških Slovencev.) Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte o rojakih v svojih naselbinah! FARNA TRTA LETOS KAR DOBRO OBRODILA... NEW YORK, N.Y. - Kroničar življenja slovenskega sv. Cirila na Osmi se spet oglaša. Zaenkrat še kar tedensko, kot je začel svojo zgodbo: Po treh letih in nialce čez... Že kar tri mesece in malce čez se mi ta moja pripoved vleče v tisti sunkovi-tosti, v kakršni naše resnično življenje poteka. Pa bi rad bralcem Ameriške Domovine povedal tole: nikakor ni lahko to moje delo, ki sem se ga spet lotil po tako dolgem presledku. V času svojega molčanja se bistveno nisem prav nič spremenil. Že kot mlad sem se zapisal med častilce RESNICE. To pripadništvo me je prečesto pripeljalo v zapor, pregnanstvo, pa spet v zapor in končno tudi nazaj v rojstno deželo Ameriko, v katero sem se v novembrskih dneh pred osemintridesetimi leti vračal z vso svetostjo in pobožnostjo pravega pilgrima tristopetdesetimi leti. In v čem imam zdaj težave kot kroničar slovenskega nju-jorškega sv. Cirila? Težave so ravno v tem: v resnici. Ali pisati naše življenje takšno, kot je, ali pa zamolčati vse tisto, kar ni prijetnega videti ali slišati o njem. Ravno pred tedni sem prebral sila zanimivo knjigo pisatelja Vitomila Zupana, ki je v letih pred vojno 1938-40 začel objavljati svoje prve črtice v dijaškem listu »Naša volja«, ko sem bil jaz urednik tega nacionalnega mladiškega dvote- dnika. Njegova predzadnja knjiga nosi naslov »Levitan«. Je njegova ^svojevrstna življenjska zgodba zaporov bivšega partizana, ki je nekaj let po vojni prišel v zapor, ker je v duhoviti obliki v raznih družbah pripovedoval resnico medvojnega in povojnega življenja na Slovenskem in Jugoslovanskem. Pa Vito proti koncu svojega (ne)romana na svoj tipičen način govori, od kod izhaja njegov rod in pravi: Moj rod izhaja iz slovenske pokrajine -Gorenjske. To je pravzaprav od tam, koder se kar skoraj pri vsaki hiši pravi: pri »Bahaču«. Tudi jaz, čeprav rojen v Clevelandu, sem čisto iz slovenske in gorenjske krvi. Oče izpod domžalskega cerkvenega griča iz bajtarskega doma. Mati iz komenske fare - Moste - iz četrtgruntarske domačije. Pa smo šli vsi skozi trdo, toda lepo življenje. V nas ni bilo ba-haštva, kot ga nima zdaj naj-plodovitejši slovenski pisatelj Vito Zupan. Kar srečen sem bil ob tem branju, ko sem ugotavljal, da je tisti mladostni ideal pripadništva RESNICI ostal tako v njem kot v meni, čeprav sva v vojnem času k temu idealu vsak od naju na drugi poti. Verjetno, da se nisem umaknil po enoletnem zaporu v rojstno Ameriko, bi se pozneje morda srečala v zaporih. To srečanje bi bilo za oba izredno koristno in zanimivo. Dolg uvod k farni vinski tr- gatvi! Pa smo dva dni pred Zahvalnim dnevom in doživljam spet nekaj v časovnih preskokih. Zdaj ne vem, kaj bi napravil s svojo kroniko slovenskega sv. Cirila na Osmi? Menda sem pri tretji in četrti oktobrski nedelji končal. Tretja sončna in četrta kar lepa v naši domači cerkvici. Ali naj prvo novembrsko nedeljo iz svoje kronike črtam, da ne bo opažen madež »pas-josti« v ohlajenem njujorškem ozračju? Bila je spet obhajilna farnega društva Najsvetejšega Imena. Udeležba? Oprostite - pasja! Vendar po maši o farni vinski trgatvi na naslednjo soboto dejansko ničesar rečenega, še ničesar storjenega. Vendar sem prišel do prijav 4 omizij. Pa je med nami Rev. Alojzij Jenko in po Vseh svetih ter po Vernih duš dnevu smo, pa se na vprašanje predsednika Jožeta Simiča razvije razgovor o veri v posmrtnost in o strahu pred smrtjo. Kot zmerom, časa za razgovor zmanjka in obtičimo v nejasnosti, v kateri smo bili ob začetku pogovora. Vsi odhite na svoje domove. Le Klezina gresta na kor k deseti maši. Jaz pa v cerkev, kjer so bili le naši Primorci in pa Čretnikova dva iz New Jersey-ja ter Cerjakovi. V to cerkveno praznino čez nekaj trenutkov vstopi dr. Jože Velikonja iz ameriškega severozahoda. Že nekaj let ga nisem srečal. Mislil sem, da se bova kaj pogovorila, pa mi je po maši kar izginil, odšel je v farovž, ko sem se z drugimi razgovarjal o popoldanskem nastopu slovanskih plesnih skupin v Hunter College Playhouse-u na Park Ave. Pa tod sem spet ugledal Joža Velikonja in v odmoru sva malo pokramljala o Slovencih na Ameriškem in mi je dejal: Taki, kot si ti, morajo pisati v Ameriško Domovino o slovenskem življenju, kar ga še je! Nekako obljubil sem mu! Na ing. Kregarjevo povabilo je prišel tudi on na ta nastop njujorških slovanskih skupin, ki so že nekaj let ne preveč učinkovito povezane v Slavic Heritage Council of America, Inc. Slovenci smo vključeni, toda nismo dejavna skupnost v tej vseslovanski. Močno aktivna v njej pa sta Judita Prelog in ing. Simon Kregar, ki je glavni tajnik te organizacije. Vendar slovenska prisotnost je tu, kar je zasluga slovenskega okteta ZVON iz Fairfielda, Conn., in pa Makedonca Georgea Tomowa, ki je nas Slovence že parkrat na mnogih krajih predstavil s svojo jugoslovansko plesno skupino, ki obvlada vrsto narodnih plesov od Triglava pa tja dol do Djev-djelije. Tako nas v gorenjski noši ta skupina predstavi s plesno kompozicijo »Mlin«. Tako je bilo tudi tokrat v drugem delu skoraj triurnega lepega programa. Nastopili so Tomowovi »Slovenci«, potem pa ko je oktet Zvon odpel sigurno in učinkovito šest slovenskih narodnih pesmi, da so dali poslušalcem, ki so bili v glavnem intelektualci, okusiti lepoto in zvočnost, otožnost in veselost, ki zvočno gradi našo narodno pesem. Zvonovci so tem zbranim, nekaj okoli polovico zasedene dvorane zapeli: Visoke planine, Luna sije, Sijaj sončece, Pisana polja, Zelenica, in Vinski hram. MALI OGLASI APARTMENT FOR RENT 2 bedrooms. Near St. Clair. Call after 6 p.m. - 361-6858. (91-94) EUCLID RANCH 5 Rms. Brick and alum. Top of Chardon Rd. $69,900. George Knaus Real Estate 819 E. 185 St. 481-9300 (91-93) FOR SALE Homemade POTICA - Nut or nut and raisin. Call 944-8134. (91-94) FOR RENT E. 74 St. 5 rooms dn. Newly papered and carpeted. Hot water heat. Garage. Prefer mature couple-Reasonable price. Tel. 881-3479. For Rent 6 rooms, up. Carpeted. St. Clair area. Call bet. 6 & 11 p.m. 946-8714. (87-92) Looking for Work Housecleaning or office cleaning in the E. 185 *• area. Call 481-9806. (89-92) * 1 For Rent i 1 bdrm. apt. Appliances carpeting. Close to Slov-Home for Aged. 261-0430. (89-92) Bakrene strehe (nadaljevanje z 2. str.) šla v ogromno gospodarsko krizo in išče deviz povsod, kjer jih je mogoče najti. Kazno je, in zelo verjetno, da bodo šli prihranjeni dolarji, čeprav jih je naložila najvišja cerkvena oblast, namenjeni bakrenim streham po zvonikih, popravilom in novogradnjam cerkva in drugim verskim namenom, v sklad za odplačevanje državnega dolga. Vsaj tako je mogoče logično sklepati iz razprave verske komisije, ki ji je dana vsa oblast avtoritativno sklepati o vseh zadevah verskih skupnosti v Sloveniji. Pritožba ali protest nadškofije na pride v poštev. Tak korak bi komunistična partija razglasila za protidržavno dejanje, ker da odreka državi pomoč v veliki stiski, in bi to utegnilo povzročiti nedogledne kvarne posledice za poslanstvo Cerkve pod marksističnim režimom. Kdor zasleduje ganljiva pisma raznih župnikov iz Slovenije, ki beračijo za dolarje, pa hkrati ocenjuje darove rojakov, bo priznal, da gredo lepi zneski v staro domovino. Kaže, da bodo šli, če že ne gredo, v globoke žepe brezbožnih režimskih veljakov in je veliko vprašanje, da-li bodo kdaj dosegli namen, za katerega so bili darovani. Če kdo, potem gotovo ta pisec iz srca želi, da bi preganjane sestre reda Karmeličank mogle zgraditi nov samostan, v katerem bi opravljale veliko socialno delo neprestanih molitev, žrtvovanja in zadoščevanja za grehe sveta. Veliko dolarjev je bilo v ta namen že nabranih. Po dolgih letih so sestre dobile gradbeno dovoljenje in menda že gradijo svoje novo domovanje. Naj mi bo dovoljeno izraziti dvom, ali bodo dosegle svoj cilj. Če sem prav bral, morajo ves gradbeni material plačevati z dolarji. Tudi če bodo dolarji na razpolago, jim oblast lahko dela velike zavlačevalne ovire. In tudi če bodo uspele spraviti stavbo pod streho in jo urediti za prebivanje, je verjetno, da jo bo režim vsaj deloma uporabil za kako marksistično šolo in s tem razdiral kontemplativno življenje tega strogega reda. Daj Bog, da bi do tega nikoli ne prišlo, a bojim se, da je velika nevarnost. Zgled imamo v škofijskem zavodu sv. Stanislava - kraju kjer se jaz likal -, ki ga oblast noče vrniti Cerkvi pač pa ga uporablja za kasarno. To je napisano v premislek. L. P. T.K. General Contractors, Inc. Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe. - Vprašajte za brezplačen predračun! - - 831-6430 - Tone Arko: - MED DVEMA OGNJEMA - Tako smo rekli nogometn lgn z žogo, ki je bila podobm °ni v nogometu, ki smo jo m antički radi igrali okrog Mia “'^kega Doma v špitalskeir ^bonšCu v Avstriji. Igralci sc e ali žogo z ene strani igrišče a fugo in obenem skušali za e 'nasprotnike v delu igrišče nJima- Vsakokrat, ko j( ateri zadet, je moral iz igr- u’ieTvl’ Seveda’ če je žog° -Vtem slučaju pa je mora '8re tisti. ki je žogo vrgel. 50 se v to več al: tuH J otro^0 *gro vključil: > malo starejši. Ti so metal nekatlVS° Si,° tak0’ dajePre‘ odn Z683 0d nas otrok kai j. ^Sv0’ 't® ga je zadela pogo-u. ZOga- Seveda, če se je pa žogo" °trok le opogumil in ujel t enega teh starejših obdrži Se obenem Se vseenc Da m ?3 no8ah» tedaj se jc Sn° ponižad0t‘Čni Starejši’ ja' Sčinr, ^an pred celotno dru- T ’ Umakniti iz igre. semtel1", podobne občutkc leiniko ’ k° Sem Preb'ral Po- nesla ' j'eprav sta oba imel oKxkaj pozitivnege arKLbČUtek> da t pa 0u ent‘b tiaij naraze *»8i ^e'kU' Tak0 ed zkega izhodišča. resS b0rn Poklati Pa reke, h JC Vmes’ drUg daje b'ižja e bii0 ^u> ker misiini, Subjekdvm°jem mi 0dPosat n°’ t0rej’ posameznika. dr. bil uvodnišk b°m kronoloŠk 5iV m?! 2 njegovi v r*2 "jogo !c'ja« bN3mesto bese »UstvJ*. Uporabli da jetije«, ker fenu", 1 bo|J redko ° SV- PIŠU r«m0Prdv‘ knji8' S\ in ze:?.a JO Bog u Pasta in°' >>Zeml-stvariai prazna. del0 Jal dalJo in •iss" C ^v. p: J ntoram & ter If0 ni zna ProCes a nam p ' U žarjen I. zlaga. Ne vemo, na primer, ali je bilo res šest dni ali šest tisoč ali celo šest milijonov let. Možno je celo, da vse te šeste dobe niti niso bile druga drugi enake. Nekateri na podlagi Sv. Pisma, na primer, sklepajo, da je svet star okoli šest tisoč let ter se, zatorej, ne strinjajo z znanstvenimi dognanji, ki ga ocenjujejo na nekaj milijard (bilijonov) let. Kot sem trdil. Sv. Pismo ni znanstvena knjiga, torej bi se iz njene vsebine ne smeli sklepati znanstveni zaključki. Sv. Pismo nam tudi našteva celoten rodovnik od Adama do Jezusa. Tudi na osnovi tega rodovnika marsikateri sklepajo razna nekaterim znanstvenim tezam nasprotna dognanja. Prav ta rodovnik, npr., največkrat citirajo kot protju-tež teoriji evolucije. Pozneje bom pokazal, da ta zaključek, nujno ne sledi. Kakor Sv. Pismo ni znanstvena knjiga, tudi ni izrecno zgodovinski dokument, čeprav je, po mojem, precej več, kot znanstveni. Postavimo Sv. Pismo torej na tisto mesto, kamor spada, in sicer kot božje razodetje, v katerem se predvsem razpravlja o nadnaravnih vprašanjih, kot so npr. o neumrjoči duši v človeku, torej o človeški duhovnosti. Kot božje razodetje smo seveda kot verniki obvezani, da to razodetje sprejemamo kot resnico. Paziti pa moramo, da ne bomo Sv. Pisma tolmačili v vseh njegovih podrobnostih in odtenkih preveč analitično in dobesedno, ker ni pisano v preciznem jeziku, na kakršnega naletimo v znanstveno-filozofskih razpravah in metodologiji. Tukaj pa pridemo do ene iz-'med točk, kjer se dr. Puš in dr. Bratina zelo ločita. Dr. Puš trdi, da bi moral biti pojem božjega ustvarjenja človeka nekako vsaj enakovreden teoriji človeške evolucije. Dr. Bratina pa to trdovratno odbija, sklicujoč se na znanstveni podlagi, predvsem na Darwi-novo teorijo o evoluciji. Ne eden ne drugi pa ne zadene žeblja na glavo. Oba streljata drugi mimo drugega. Jedro problema je sledeče! Božje ustvarjenje in teorija evolucije obstojata vsak na svojem področju in nimata prav nič skupnega. Zato ju v eni sapi ne moremo in ne smemo primerjati, ker nikakor nista ekvivalentna. V šoli smo temu rekli »apples and oranges«. Zakaj « vF:RErr - OPRA PIČILO - in rjL-?n[ ~ ^ članku »Oktoberfest v Slovenskem lov-j|r'0bčeneni 1 keni klubu pri Allistonu v Ontariju, Kanada«, ^a5 str. s V ^em cenjenem časopisu dne 16. oktobra t.l., pC° pomotoma izpustili omeniti in pohvaliti sodelo-p0red s Sve..skuP'ne »Mladi glas«, ki je tudi obogatila naš Op^1"* *eP'm' Plesi simpatičnih fantov in deklet. 3t1ku m , . Ujerno se, da ta prijetna skupina v omenjenem Islcrena l lmenovana. Vala in lep pozdrav. ZA. S.H.A.C. Janez Weibl NAROČITE AMERIŠKO DOMOVINO! Verjetno se že pripravljate za nakup božičnih daril za svoje drage in prijatelje. Upamo, da letos poleg drugih daril predvidevate tudi naročnino Ameriške Domovine kot božično darilo. Vi, ki ta oglas čitate, ste gotovo že naročniki Ameriške Domovine, in to verjetno že dolga leta. Za Vašo podporo in zvestobo časopisu se Vam iskreno zahvaljujemo. Vemo, da Vam je ta časopis dragocen in pri srcu. Upamo, da razumete, če Vas naprošamo, da letos podarite za božič naročnino Ameriške Domovine. Pomislite, če bi vsak sedanji naročnik podaril naročnino za Ameriško Domovino svojim dragim ali prijatelju, bi podvojili naložbo časopisa v zelo kratkem času. S tem dejanjem bi pa zagotovili in podaljšali življenje tega časopisa še v bodoče. Za Vaše razumevanje in uvidevnost potrebe novih naročnikov, in za Vašo pomoč pri tej akciji se Vam že v naprej zahvaljujemo. PRIJATELJI AMERIŠKE DOMOVINE je to tako, bom razložil pozneje. S tem pa preidemo k dr. Bratinovi strani argumenta. Dr. Bratina je, med drugim, v svojih dveh člankih zelo izčrpno podal znanstveni pogled v tej polemiki. Ker je po mojem mnenju večina bralcev AD manj seznanjena z znanostjo in znanstveno metodologijo, sta oba članka dr. Bratine vsekakor dopolnila to pomanjkljivost od strani bralcev, za kar moramo biti dr. Bratini hvaležni. Ker sem tudi jaz poklicni znanstvenik (z dr. Bratino celo proučujeva isto znanstveno področje - fizikalno metalurgijo), se bom nekoliko več ustavil na tem aspektu diskusije. KAJ JE »TEORIJA« Začel bom s pojmom teorije, predvsem fizikalne teorije. O tem je že precej v svojem pisanju obravnaval dr. Bratina; da ne bom tega ponavljal, se bom tu omejil le na tiste vidike problema, ki jih dr. Bratina ni obdelal. Beseda teorija ima, v prvi vrsti za laika in včasih tudi za kakšnega intelektualca, neko implicitno veljavnost, ki bi je ne smela imeti. V znanosti namreč obstoja na stotine in stotine teorij, zato ena več ali manj nikoga v znanosti bogve-kaj ne vznemirja. Tisti, ki berejo znanstvene revije, vedo, da vsebuje skoraj vsaka znanstvena razprava vsaj eno svojo teorijo, če ne celo več. Da bi znanstveniki tu v Ameriki in tudi ponekod drugod nekoliko to veljavnost besede teorija omilili, večkrat uporabljajo namesto »teorije« besedo »model«, in namesto »teoretiziranja« pa »modeliranje«. Pojem ali beseda »model« vsebuje neko implicitno aproksimacijo. Beseda model nam takoj predeči nekako omejenost, namreč to, da model točno ne predstavlja nekega naravnega pojava, marveč samo nekak približni opis tega pojava. Model in -torej - teorija imata, če že ne več vsaj neko omejenost ali celo pomanjkljivost. Seveda pa mora vsaka teorija sloniti na eksperimentalnih podatkih ali izkustvih. Brez tega še tako dobra teorija propade. Primer »Kvantne teorije« Dal bom temu (pomanjlji-vosti teorije) primer. Kvantni teoriji pravijo krona moderne fizike in kemije. Brez nje bi ne bilo jedrske bombe in compju-terjev (računalnikov), niti ne televizije ter mnogih drugih modernih izumov, na katere smo se že tako navadili, da jih smatramo za vsakdanje. S kvantno teorijo je uspelo znanstvenikom razložiti in razčleniti ter razumevati atome in atomsko strukturo, s tem strukturo materije, ki je iz atomov sestavljena, to je plinov, tekočin in trdnih snovi. Toda celo ta »kronska teorija« ni popolna. V kalkulacijah v tej teoriji namreč včasih pridemo do zaključka, da ima neki fizikalni sistem neskončno energijo. Verna pa, da v naravi takega sistema ni in da ne tudi ne more obstojati. S kvantno teorijo torej nekaj ni v redu. Seveda, s tem pa še ni rečeno, da je teorija neuporabna. Nikakor ne. Znanstveniku, ki kvantno teorijo uporablja, je treba vedeti le, da ima ta teorija dotične pomanjkljivosti in omejenosti ter da mu je potrebno te pomanjkljivosti in omejenosti upoštevati pri svojem računanju. Rezultate tega računanja mora torej sprejemati vsaj z neko, čeprav rezervirano, skeptičnostjo. Da bi se znanstveniki nekako izognili temu nenaravnemu zaključku (o neskončni energiji), uporabljajo nek matematični postopek, ki mu v angleški znanstveni literaturi pravijo »renormalization«, ka pa ni nič drugega kakor to, kar smo na univerzi označili z besedo »fudging«. Pomen besede fudging bi se v slovenščini glasil nekako tako kot - domače rečeno - »flikanje« ali krpanje. Torej znanstveniki to vrzel v kvantni teoriji matematično nekako zasilno zamašijo. Zgornja razlaga kaže, da ima svoje probleme tudi ena najboljših, najbolj razširjenih in najbolj priznanih teorij, da o manj pomembnih, uspešnih in tudi manj sprejemljivih teorijah celo ne govorimo. Even-tuelno bo treba kvantno teorijo ali dopolniti ali nadomestiti s popolnejšo, ki bo imela manj pomanjkljivosti. Osebno poznam samo eno teorijo izmed stotin in tisočev teorij, ki je, vsaj kolikor je meni do sedaj znano, brez poznanih hib. To je teorija simetrije, ki se uporablja predvsem v kristalografiji. Kristalografi so seveda nauk o simetriji že več ali manj izpopolnili, še preden so teorijo o simetriji sploh razvili. Bili so seveda zelo zadovoljni, ko je novi teoriji uspelo matematično dokazati njihove prejšnje izsledke. Teoriji moramo torej reči to, kar so že rekli stari Rimljani: scapham, scapham dicere, reči čolnu čoln ali, v našem slučaju, reči teoriji le teorija ( = model) vključno z vsemi njenimi pomanjkljivostmi -in nič več. Omenil sem zgoraj, da bom objasnil, zakaj nista ustvarjenje in evolucija ekvivalentna ali enakovredna tfer zakaj nimata nič skupnega. To je že skušal pojasniti dr. Bratina v svojem pisanju, vendar se mi zdi, da v tem ni bil povsem uspešen. Njegove argumente bom vsaj delno ponovil in razširil, da bo stvar bolj razumljiva širšemu krogu bralcev, kajti, ako bralec teh argumentov ne razume, tudi ne bo razumel tega, kar hočem povedati. Dr. Bratina je poudaril, da znanost lahko proučuje samo to, kar lahko izkusi z našimi čutili ali pa s podaljški čutil, z našimi instrumenti. Česar se pa se temi pripomočki ne da izkusiti, o tem pa znanost nič ne ve. Jasno je, da nadnarav-(dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. DECEMBER 6. - Slovensko ameriški kulturni svet priredi večer s škofom Pevcem v Borromeo semenišču. Pričetek ob 6.30 zv., sv. maša ob 7., potem kratek program. Vstopnine ni. 9. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3h pop. 23. - Društvo SPB Cleveland prireja božičnico ob 3. uri popoldne v avditoriju Sv. Vida. 31. - Baragov dom in Klub priredita silvestrovanje z večerjo in godbo v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave. 31. - Pevski zbor Korotan prireja silvestrovanje z večerjo in godbo v Slovenskem domu na Holmes Ave. MAREC 8., 9. in 10. - Slovenske duhovne vaje za žene in dekleta v Sv. Jožefa domu duhovnih vaj 15., 16. in 17. - Slovenske duhovne vaje za može in fante v Sv. Jožefa domu duhovnih vaj. 23. - Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. APRIL 13. - Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj pomladni družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 11. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. JUNIJ 15. in 16. - Tabor DSPB, Cleveland poda spominsko proslavo 40-letnice umora slovenskih domobrancev, četnikov in civilistov. 23. - Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 1985 JANUAR 27. - Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti postreže s kosilom v šolski dvorani od 11.30 do 1.30 ure pop. FEBRUAR 17. - Fara Marija Vnebovze- ta priredi srnjakovo kosilo v podporo Slovenskega doma na ostarele. Kosilo bo v SND na St. Clair Ave. 17. — Slov. šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 pop. JULIJ 28. - Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 22. - Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju. OKTOBER 19. - Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. DECEMBER 24. - Misijonska znamkarska akcija priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. 8. — Slovenska sola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri pop. Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 — V družinski lasti že 82 let. — N.......... ... ................... “SLOVENIA RADIO PROGRAM9 ’ HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 - MED DVEMA OGNJEMA - nosti ne moremo ne občutiti z našimi čutili in ne izkusiti, niti ne z našimi instrumenti. Zaradi tega znanost o nadna-ravnosti nič ne ve in tudi ne more vedeti. Ker je ustvarjenje nadnaravnega izvora, ga znanost ne pozna in ne more poznati. Jasno je torej, da znanost in nadna-ravnost drug drugega ne dosegata in se nikjer ne dotikata ter je, torej, nemogoče, da bi jih kjerkoli ali na kakršenkoli način primerjali. Druga z drugo nimata enostavno nič skupnega- Ali sedaj vemo, kaj teorija je in kaj ni in kako moramo z njo postopati? Gornje pripombe sedaj aplicirajmo na problem teorije o evoluciji kot jo je predlagal Charles Darwin pred več kot sto leti. O TEORIJI EVOLUCIJE Podrobnosti o tej teoriji je že več ali manj podal dr. Bratina v svojih dveh člankih. Glavna teza te teorije je, da so se vse živali, vključno človek, razvili iz nižjih zvrsti živalstva, mogoče celo iz posameznih celic. Druga plat te teorije je, da preživijo le tiste živali in ljudje, ki so najbolj trdni in odporni. Temu pravi Darwin: »Survival of the fittest«. V skoraj vsaki teoriji je vsaj nekaj veljavnega. To velja tudi za teorijo o evoluciji, ki je sicer stara še več kot sto let. Znanstveniki so v teh sto letih odkrili mnogo novih podatkov in jih še odkrivajo. Od Darwi-nove originalne teorije je bilo precej spremenjenega in, delno, enostavno zavrženega. Dočim evolucija obstoja, ta ni nujno v taki obliki kot je to predvideval Darwin in tudi ne nujno v takem obsegu. Krčevito braniti sto let staro teorijo, posebno v današnjem času, ko znanost skokoma napreduje, je torej zelo tvegana stvar. Toda pojdimo začasno korak nazaj. Vzemimo npr., da Darwinova teorija o evoluciji drži in naj bi bila torej v konfliktu z ustvarjenjem. Skušal bom pokazati, da to ni nujen zaključek. Kot sem že poudaril, nam Sv. Pismo fizikalni proces ustvarjenja ne opiše ter o tem nič ne vemo. Po Darwi-novi teoriji naj bi se človek razvil iz neke nižje vrste živali, npr. opice. Bog bi bil lahko posegel v ta proces razvoja kjerkoli bi hotel in vdihnil eni od teh živali (opici) na razvojni lestvici neumrjočo dušo in bi bil s tem ustvaril prvega človeka, Adama. Torej teorija evolucije človeka (kol jo je predložil Darwin) ni nujno nasprotna Sv. Pismu in krščanskemu tolmačenju nastanka človeka. Toda vrnimo se v današnji čas in k sodobni znanosti. Tako dr. Puš kot dr. Bratina govorita o razvoju človeka iz neke opici podobne živali. Če bi bila oba, dr. Puš in dr. Bratina, vsaj nekoliko pogledala sodobno literaturo na tem polju, bi kmalu spoznala, da je bila ta teza (razvoj človeka iz (nadaljevanje s 5. str.) opice) že več let nazaj završena in je že zastarela. V tem oziru, Darwinova teorija več ne drži. Polje znanosti, ki se ukvarja s tem proučevanjem, se imenuje paleontologija, ki je sicer veja geologije. Paleontologija študira živalske in človeške fosile, ki so v glavnem ostanki kosti teh nekdanjih živih bitij. Kljub nenehnemu meteoroške-mu spreminjanju vrhnje skorje našega planeta so se ohranile v stanju, ki nam še vedno dovoljuje njih proučevanje. Paleontologi so preko let na osnovi anatomijskega proučevanja človeških fosilov dognali, da se človek ni razvil iz opice, vsaj v dobi, za katero podatki obstojajo, in to je za zadnjih 35 milijonov let. Podatki torej nam kažejo, da je bil človek v zadnjih 35 milijonih let vedno le - človek, ne pa opica. Kaj je bilo v dobi, ki je še starejša od 35 milijonov let, nič ne vemo, ker podatki ne obstojajo. Teorije, ki hočejo razlagati procese v tem starejšem obdobju, bodo ostale nepotrjene in tako le poskusne vse dokler ne dobimo nove, eksperimentalne evidence za to starejše obdobje. Eden izmed vodečih sodobnih paleontologov na tem polju je Finec, prof. Bjorn Kur-ten, ki poučuje na vseučilišču v Helsinkiju. (Ne boste mi verjeli, kje sem prvič zasledil ime in delo tega znanstvenika« Bral sem o njem v Amerikanskem Srbobranu, ki izhaja v Pittsburghu kot uradno glasilo Srbske Narodne Zveze (Srpski Narodni Savez), ki je pri Srbih nekako to, kar je pri Slovencih KSKJ. Čeprav mi cirilica ne teče tako gladko kot latinica, se od časa do časa vseeno opogumim in malo preberem, kaj se dogaja drugje. Op. pis.) ČLOVEK RES IZ OPICE? letih se je mnogo novega odkrilo in dognalo. Prav bi bilo, da bi vsaj znanstveniki temu vsaj površno sledili in ne pona vljali stvari, ki so že davno za starele. Sedaj pa se vrnimo k origi nalnemu uvodniku dr. Po On je predvsem razglablja vprašanju, kaj bi se mor o šolah v ZDA poučevati o nastanku človeka. Po m0Je mnenju bi se moralo Poučeva ustvarjenje iz istih vzrokov se npr. poučuje matemaU ? > literatura ali filozofija. Sv-smo je namreč nekaka osn židovsko-krščanske za o kulture, o kateri bi moral vs otrok v zahodnem svetu. : glede na njegovo vero ne vedeti. Nikakor pa ne SP /arjenje v biologijo-ilede poučevanja ev0‘uC‘^ ‘ajbi se poučevala v ^ ,bi pa dodal sledeče. Ve ; treba točno, o čem se 8 i. Učencem je Potrebn0riie titi,-da znanstvene teorU ) resnice ter da bodo la^ jutri ovržene in zavrZ. ia. telji jim morajo pa 0 J i, da ima vsakateorlja 'Oinanjkljivosti in omej ter, da se morajo celo žalno sprejete teorije ve« 'va podvreči najnovejs., latkom in odkritjem, ^ teorije lahko sprav^ »m. S drugo besedo rec uanosti ni nobena te na, tudi Darwinova ne-^ ^ >alje, potrebno je, da s^y ičevanju uporabljajo j sodobna dognanja m 'ejši podatki. Škrat a>^ ^ ija se mora Poueeva‘dnih io sliko inizvsehsoro - , drugače P* b° jn tanje PomanjK L-aicU :tnr> in - kot pO*1^. Prof. Kurten je pred leti vse te znanstvene podatke in proučevanja zbral in napisal poljudno napisano knjigo »Not From the Apes«, ki je izšla v angleščini leta 1972 tu v ZDA. To knjigo bi zelo priporočil bralcem AD, posebno pa še dr. Pušu in dr. Bratini. Mislim, da se bosta oba iz te knjige nekaj naučila. Prof. Kurten v svoji knjigi ne samo, da dokazuje, da se človek ni razvil iz opice, ampak tudi predpostavlja, da je bilo mogoče celo obratno, to je, da se je opica mogoče razvila iz človeka. Ta teza bi vsekakor potrdila sodobno dognano dejstvo, da je človeški organizem biološko najbolj soroden opičjemu. Proti koncu svoje knjige prof. Kurten poudari, da so nam potrebne nove teorije. Pravtako on iz vidika paleontologije doda svoje razglabljanje ne samo o človekovi preteklosti, ampak tudi o njegovi sedanjosti in prihodnosti. Sodobni znanstveniki o Darwinovi teoriji pravijo, da je le še začetna točka (starting point) v sedanjem raziskovanju biološke evolucije. V sto (V drugem in zad”J uSt3' tega razmišljanja se pri- vil malo dalj pri raznljiner0v’ jah in dal nekaj ^ jjijaj0 kako se te teorije UP . koše', in kam privedejo v ^ t>o nih rokah. Ta dlUfe‘ jejnikf nekoliko oddaljil od P ^ dr. Puš-dr. Bratina- ^ bom podal bolj svoj poglede. T.A.) O Medugoriu „ GORICA, It. - v objavili dokument jug® jeli skih škofov, ki so ga1 ■ jO- na svoji zadnji kon in 11. oktobra in fe X\Y^°' domnevna Marijm ' elTi i° vanja v Medugorju- Jii kumentu škofje na^^o hovnikom, naj ne 0 jer # l romanj v ta ' katerim sam prednjači, s° bila opravljena večja dela: Jesensko in spomladansko 8rabljenje, lepo oskrbovana eesta, trebljenje, podiranje su-dreves in kopanje štorov, e o pri ograji terase pri jeze-f0udaril je še posebej veli-0 m mojstrsko delo Tončke utinarjeve s pomočjo moža °2eta (pa tudi Franj ota same-tf’ 0^* P^s-) za krasitev kapele fli ,Ce*e njene okolice kakor 1 Marijinega kipa ob njej, ob VSC m™° Pavilj°na dalje r stoPnicah in terasi ob jeze-p0’S alnjak pod in nad teraso. Poletje^ ^ Samo cvetje vse Dr^Hdne^e c*e^° Pa je bilo vsem nova dvorana - ! Te?!°trajna želia mnogih, bet« ° .del° Priprava za - tr°Prr£° ^ - - vodn i PnPrave za to delo je e oslrrk ^le-*ač- Stavbeni les je j niM ? ^unovar, ki je bil Do o [U^mi gonilna sila dela . nes es U: ^ar lahko storiš da-ob šou6 0cPašaj na jutri. Delo aik0m l53 tucli med delav-soa|aT Je nagl0 rastlo v lepem vsem JU starejših in mlajših, se jp V Veselje in ponos. Vsem uPravnik lepo zahvalil. čal drllstenSkem tisku ie poro' riJko n VCni dopisnik za Ame-NaJtei • °vino’ F- Rozina. ste. kal)6 nekatere slovenske li-v An,- °r Svobodno Slovenijo Škem Našo luč na Koro-skein’ gnji^e na Primor- glavnen, ^ .Korotana. te v venCj ’ kl jil1 izdajajo Slojen svo^oclnem svetu, ie tedn tVOb°dne sl°venije, ki ftiiki p80 drugi Usti mese-k°t en, ln' list» ki izhaja več ška nn^at na teden, je Ameri- KjerkorVma V Clevelandu-treseniD * Sm° Slovenci raz- ^^am0 SVo^odnem svetu, se besedV°je8a.POrekla in ^edi5čine ^ svo-ie kulturne beseda n ^Cpa -ie slovenska sada . tit01 in melodija- Pi-0stanev!Jana beseda pa je in tovorim Ž1Va’In tuka-l naj °Stane Am °*, ~ ali naj še naJo Don lška D°movina z sti PodP0ro živa, ali naj pu- 7 ,da ugasne? žato in . p°letju amo zato so se v r‘^ke Dn bral1 >>Prijatelji Ame-^amen^Vlne<0 1 >ko 0. C-0' D' j«’ f d' lj< Iti' i' r«' df v‘Pa ^ob, tiova m bogatejši i po or8anizacija oz. iSk1<‘Ck°"obs,oialivre I 's« da- ^vednih članov. u- z Je Ameriška Domo-, -a pridobila. dnem svetu, kakor smo že rekli; na nas je, da bo povezovala vse še dolgo let. To želimo vsi, ki se zavedamo nujnosti našega tiska! Poročilo o kulturnem delu društva je izčrpno in zelo lepo podal referent Vlado Kralj, in je objavljeno takoj po tem dopisu. Kot zadnji je izrekel svoje misli duhovni vodja dr. Jože Gole. Z veseljem je povedal svoje priznanje celotnemu delu društva in za primer vzel besede iz evangelija tiste nedelje, ko pravi med drugim; ...ko farizeji skušajo Jezusa: Ali je treba cesarju davek dajati? Kristus odgovori: čigava podoba je na denarju? Cesarjeva, odgovorijo. Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega. Tako ste tudi vi dali skupnosti, kar ji gre, pa tudi Bogu s tem, da ste v Parku postavili kapelo in malo cerkvico kot znak svoje vernosti, kjer se ob večjih prilikah pri kapeli bere sv. maša in sliši lepo cerkveno petje. Iz obiska v Sloveniji pa je dr. Gole prinesel lepe pozdrave p. provinciala Vovka in poletnega gosta tukaj, bogoslovca Mirana. V krogu svojih sobratov, kjer je bil navzoč tudi on, sta govorila o veliki prijaznosti in gostoljubnosti, ki sta je bila deležna med rojaki pri Sv. Janezu in na misijonskem in Triglavskem pikniku v Parku. Hvaležni smo duhovnemu vodju za prijazne, prijateljske besede. Vsem poročevalcem pa se je na koncu zahvalil tudi predsednik. Sledilo je poročilo nadzornega odbora, v imenu katerega je podal izjavo razrešnice Janko Limoni. Za častnega predsednika in voditelja sklicanja volitev novega odbora je prevzel Ludvik Kolman. Sam je na svojem mestu predlagal stari odbor, ki je sprejel nadaljnje delo za leto naprej in bil z navdušenjem sprejet. Po zborovanju smo imeli lep večer in z »oktobrovci« slavili njih rojstne dneve. 23 jih je bilo, najstarejši je bil Jože Butinar (80 let), drugi pa po vrsti nazaj uC teden dni stare punčke Andreje Budde-Rozina. Vsakega po vrsti je s prijetnim humorjem pozdravil Ludvik Kolman, ki je ustvaril lepo razpoloženje. Postreženi smo bili, kakor da smo bili na svatbi. Praznovanje je tako lepa navada, da bi bilo prav vsem, da bi postala tradicija. Hvala in vse dobro vsem roj-stnikom in drugim, ki so prispevali k lepemu večeru. ^ Valeriji. "A' iskana bese- “ omovine p°v'- Ce Po vsem svobo- Imamo še nekaj prijetnih novic. V soboto, 27. oktobra, sta se poročila hčerka Mary Ann iz poznane družine Jožeta in Tončke Cimermančič z Mihaelom Shermanom - oba zobozdravnika. Poroka je bila v cerkvi sv. Janeza. Poročil ju je župnik p. Lovrenc Grom ob asistenci prof. dr. Jožeta Gole-ta. Slovesnosti poroke v cerkvi je prisostvovalo veliko število sorodnikov in prijateljev obeh novoporočencev. Mary Ann je bila več let članica pevskega zbora sv. Janeza in tudi članica folklorne plesne skupine Triglava. Poročno slavje je bilo ob velikem številu gostov v Imperial Ballroomu Pfister hotela na Wisconsin Ave. Res lepo! Dne 3. novembra pa sta stopila pred oltar Anastasia C. Beznik, hčerka zelo poznane družine Jakoba in Martine, in James Frieseke. Poroka je bila v cerkvi sv. Sebastijana tu v Milwaukeeju. Anastasiji in Jamesu izrekamo na tem mestu iskrene čestitke in vso srečo na skupni življenjski poti ter božji blagoslov. Čestitke tudi staršem! Še dvoje veselih novic: Družini dr. Janezu Grumu seje rodila hčerkica in sicer že četrta, druga punčka - Andreja -pa je bila rojena 14. oktobra družini Metke in Ricka Budde-Rozina. Obema družinama iskrene čestitke! Še nekaj za smeh: »Dragica, ali so golobi res najbolj neumne živali?« »Res, golobček moj.« In pa: »Zakaj si Janeza udaril?« »Zato, ker me je on nazaj.« France Rozina Poročilo prosvetnega referenta Vladislava in Bibe Kralj-Bambičeve za poslovno leto 1983-1984 Leto je spet naokoli, ko mora vsak odbornik podati obračun o svojem delovanju. Je pa res, da je to delo za prosvetnega referenta zelo težavno — ko društvo nima iger, nima koncertov, niti predavanj! Smo slovensko kulturno društvo; moje poročilo bi moralo biti najbolj zanimivo in bogato. Žal na dramskem polju ni bilo ničesar storjenega, a najlažje je bilo prosvetariti pri igrah. Doba odrskih nastopov je daleč za nami. Smo pa lahko zadovoljni, da imamo folklorno plesno skupino, ki naše društvo v javnosti častno zastopa na mnogih slovenskih in drugih prireditvah. Ko v mislih pregledujem delo, ki ga je plesna skupina izvršila v preteklem letu, in če se postavim na stališče, da so bili plesi, ki jih je skupina naštudirala, lepi in na neki višini, potem je mnogo lažje poročati. Plesalci pa za ves trud in čas, ki ga žrtvujejo, zaslužijo vso priznanje in veliko pohvalo. Prav gotovo imajo koreografinja Biba Kralj, plesalke in V BLAG SPOMIN OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI MOJEGA MOŽA JOHN PEŠEC umrl 28. novembra 1980. V božjem miru zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih večno srečo uživaj, do svidenje na vekomaj. Žalujoča: žena - Albina Pešec s sorodniki. Cleveland. O., 27. nov. T984. plesalci največ zadoščenja takrat, ko na nastopih opažajo nasmeh in radostno razpoloženje še tako preprostega gledalca. Ta vtis sem imel, ko sem pri gostovanju naše plesne skupine v Sheboyganu opazoval vesele obraze gledalcev, kako so z velikim veseljem sledili izvajanju številnih plesov. V novembru smo, naši plesalci kot vsako leto nastopajo na mednarodni Folks Fairi. Zraven je skupina oskrbela razstavo. Razstavljena je bila Bambičeva umetnina, ki je vzbujala med tisoči in tisoči obiskovalci Folks Fair veliko pozornost, kar je pričal intervju novinarke Milwauskega Jour-nala z Bambičem. MilwauSke Journal je 28. decembra priobčil velik članek in lepo sliko našega mojstra Ivana. V nedeljo, 4. decembra popoldne smo slovesno sprejeli v dvorani sv. Janeza evangelista sv. Miklavža. Za to priliko je plesna skupina uredila oder; bil je ves v zvezdah. Plesalci so prevzeli vlogo angeljnov in peklenščkov. Ti so spremljali nebeščana (Franca Rozino) -rojenega za Miklavža! - ki ga je mladina nestrpno pričakovala in se ga veselila, z njo starši in mnogi drugi. Malčke, kot nekatere odrasle, je sv. Miklavž obdaril. Po obdarovanju pa je društvo pogostilo vse navzoče s sendviči, pecivom in kavo. Imeli smo res lep obisk, imamo že veliko naraščaja, obdržimo ta lepi slovenski običaj. Prav tako obdržimo tudi maškarauC. Iineli smo jo 25. februarja. Prinaša društveni blagajni denar, zabave pa smo tudi vsi potrebni. V soboto, 7. aprila, smo se v posebnem avtobusu odpeljali k Sv. Štefanu v Chicago na koncert Slovenske pesmi pod vodstvom Rev. dr. Vendelina Špendova. Zbor je kvaliteten in njega petje dovršeno. Dne 4. maja je plesna skupina plesala na banketu konvencije zobozdravnikov. Nedelja, 20. maja, je bila posvečena našim materam. Ob lepem številu Triglavanov, prijateljev in znancev se je pred kipom Matere božje začel ma- terinski praznik z litanijami pod vodstvom p. Lovrenca Groma, v spremljavi pevcev Rudija Koterja in Darka Berginca. Odpeve zbora pa je vodila Mara Kolman. Ostali spored, pred domom, pa je pripravila Biba. Predsednik Jože Kunovar je pozdravil matere. Helenca Coffelt je imela primerno recitacijo v slovenščini, v angleščini pa Milka Modic. Plesna skupina je mamicam urno in živo zaplesala dva narodna plesa. Po končanem sporedu so plesalci razdelili navzočim materam sveže rdeče nageljne in jih hkrati povabili v Dom na kavo in okusen prigrizek. Pika! Kot vsako leto smo se tudi letos dostojno oddolžili žrtvam, ki so padle v boju za svobodo. Komemoracija se je pričela ob 11. uri dopoldne, 28. maja, s pozdravom predsednika Jožeta Kunovarja. Mašo za padle žrtve je daroval duhovni vodja Rev. dr. Jože Gole. Petje je vodila Mara Kolman. Po maši, ki je bila zaradi slabega vremena v Domu, je Dimitri Kralj podal poročilo o Celovški aferi in preskrbel televizijsko oddajo britanske BBC o vračanju Jugoslovanov. V tej oddaji, ki je med Triglavani vzbujala veliko zanimanje, so sodelovali britanski častniki, ki so poročali o resničnosti prevare, s katero je britansko vojaško vodstvo predalo borce Titu in s tem pripomoglo strašnemu pokolu 12.000 slovenskih fantov, cvet našega malega naroda. Anthony Crosland, kapetan polka velških strelcev, je dejal: Predaja je bila najstrašnejši trenutek, ki sem ga kdaj doživel. Žalno manifestacijo so zaključili pevci pod vodstvom Mare Kolman s pesmijo Vigred se povrne. Dvanajstega julija je plesna skupina nastopila v Sheboyganu na povabilo fare sv. Cirila in Metoda. 25. julija pa je pod pokroviteljstvom mihvauškega simfoničnega orkestra v zoološkem vrtu nastopilo več narodnostnih plesnih skupin, med njimi tudi Triglavanska. Četrtega in petega avgusta so naši plesalci nastopili na festivalu fare sv. Janeza Ev. Začelo se je pravo poletje in z njim društveni pikniki, ki so vselej dobro obiskani. Letos, 30. septembra, je bila še posebno lepo obiskana Vinska trgatev. To pot nas je počastila televizijska ekipa kanala št. 10. Pridno je snemala lepote našega Parka. Vse bomo lahko videli na polurnem filmu januarja prihodnjega leta. S tem zaključim poročile prosvetnega referenta. Novoizvoljenemu odboru želim vso srečo in veliko uspeha! Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 VHIaview Road at Neff 692-1172 SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE ANDREJ KOBAL (nadaljevanje) »Zakaj niste teh navedli?« je zmagoslavno vprašal vodilni carinik in postavil zavojčka na stran. Rekel sem, da zavojčka nista stala več kot kvoder v Ameriki in da takih malenkosti ni bilo treba navajati. Ugovor je bil zaman, carinik je na polo napisal, da sta bila dva predmeta utajena. V drugi odprti prtljagi so našli nove robce, nekaj rjuh in podobno. Tudi to je uniformirani uradnik označil kot nejav-Ijeno blago ter deval na stran, da komisar oceni vrednost in naloži pristojbino. Komedija se je začela z dolgim lesenim zabojem, ki je bil precej težak. Na polo sem zapisal, da je v njem samo en predmet, doma napravljen spektroskop. Carinarnica v Delhiju je zaposlovala na stotine uradnikov, med njimi gotovo tudi strokovnjake, a nobeden med njimi ni nikoli poprej slišal o aparatu takega imena. »Kaj pomeni spektroskop?« so izpraševali. Pojasnjeval sem po svojem znanju, kajti Mihael, ki je aparat naredil, se je že odpeljal v šolo; mislim pa, da bi tudi njega prav tako malo razumeli kot mene. Nič ni pomagalo, odprli so in zijali. Čuden instrument z električno napeljavo žic in oglenih kontaktov za razblinjanje trdih tvarin v plin; na drugem koncu pa fotografski aparat za posnemanje barvno-sti in ureditve trakov in črt na filmu. Pojasnjeval sem številni skupini, ki se je zbrala. O čem takem niso nikdar čitali ali slišali. Ubogali so me in kakor da bi se aparata bali, se niso dotaknili delikatnih delov, da bi jih pregledali. Imeli pa so sto vprašanj o napravi in njenih namenih; potem pa o njeni trgovski vrednosti, kje je bila kupljena, po kakšni ceni, po delih ali v celoti. Niso marali verjeti, da je spektroskop izdelal moj 17-letni sin po svojem načrtu v srednješolski letni tekmi za iznajditelje v razredu elektrofi-zike. Kaj takega res ni bilo vsakdanje, a fant, sem jim povedal, se je že od rane mladosti ukvarjal s tehniko. »Ne, to je kot fabriški izdelek,« je ugovarjal eden med njimi. »Za kaj pravzaprav služi?« Neumno je pripomnil, da se skriti fotografski aparati uporabljajo za dokumente in ponarejevanje. Pojasnjeval sem, da je spektroskop skoraj nova iznajdba in da se največ uporablja v laboratorijah za kriminalna raziskovanja. »Čemu bi ga vaš sin potreboval v šoli v Mussouri, ki je le srednja in kot taka ne more imeti laboratorija?« je izpraševal drugi. Povedal sem jim, da je izdelovanje instrumentov Mihaelov hobby že od rane mladosti in da bo napravo rabil v Indiji za nadaljnje preizkuševanje in izpopolnjenje; ko odpotuje nazaj v Ameriko, pa jo bo prepustil šoli za uporabo drugih učencev. Izpraševanje je bilo brezkončno, ker niso verjeli, da naprava ni trgovski izdelek; hoteli so naložiti carino, ne da bi poznali vrednosti. Pokazal sem jim zveze za električni tok., vdelanje aparata in filmskih kaset v lesene predale, vse, kar je očitno kazalo ročno in ne strojno delo. Da jih nisem prepričal, so razodevala vprašanja eksperta, katerega so pozvali. Ta se je končno vdal, a še vedno so hoteli vedeti, koliko je naprava vredna, da bi naložili carino. »Nobene vrednosti nima za trgovino, mogoče kaj malega za znanstvenika; za mojega sina pa veliko, ker je vse delo njegovih rok in se zanj zanima. Vrednosti in carine torej niso določili, dovolili pa tudi ne, da bi napravo s prtljago vred odpeljal. Komisija bo razsodila, so rekli in mi naročili priti naslednjega dne. Zjutraj, ko sem prišel na urad z Nado, se še niso sporazumeli; rekli pa so, da bo vse rešeno predpoldne. Tedaj pa ravnatelja carinarnice, ki bi imel zadevo rešiti, ni bilo v uradu. Popoldne je Nada sama šla na urad in zahtevala, da jo ravnatelj sprejme. V raziskovalnem oddelku so ji z obotav-Ijenjem izročili nepodpisane formularje in s temi je šla od oddelka do oddelka do ravnateljeve predsobe. Prezrla je stražnike in morali so jo spustiti skozi dvokrilna vrata, kajti njej se ni dalo oporekati, ko se je pri takih zadevah odločila. Povedali mi je, kako je rešitev dosegla. »Včeraj sem videla na ulici dve nagi ženski. Rekli so mi, da sta znoreli. Zdaj pa mislim, da ni tako. Biti sta morala na vašem carinskem uradu in zato sta se odločili, da je bolj enostavno biti brez vsega kot pa imeti opravke v teh vaših dvoranah. Ali naj jaz in moja družina storimo isto?« Ravnatelj je bil zbegan. Nadinemu zbadljivemu nastopu ni odgovoril. Po birokratskih kanalih skozi celo vrsto podložnikov je izvedel o Mihaelovi znanstveni napravi. »Bo instrument vašega sina ostal v Indiji za šolo?« je vprašal in ne da bi čakal na odgovor, je vse papirje hitro podpisal, naj se nam prtljaga pusti brez carine. Ta prva preizkušnja z indijskim uradništvom nam je bila v pouk. Kakršen koli opilek smo pozn^jg jmeii z indijskimi in ravno tako pakistanskimi uradi, smo se brez ozira na birokratske uredbe obrnili naravnost na najvišjega predstojnika. Moderni hotel »Imperial« je imel na stotine sob, a edina ohlajena nama je bila na razpolago samo za eno noč. Nado je bilo itak strah, če bi morala v njej prenočiti dalje. Bala se je kuščarjev, ki v Indiji niso majhne rasti. Ko je stopila v kopalnico, je zakričala. Iz banje sta jo gledala dva, iz umivalnika pa eden. Poklical sem strežnika, da jih odpravi. Možakar se je smejal nad preplašenostjo in govoril, da so kuščarji naši UP TO DATE: S/epatice JOSEF'S New Look's 85 We Listen 5235 Wilson Mills Road Richmond Hts. .Ohio 44143 461-8544 461-8545 prijatelji, ker prežijo na komarje in iztrebijo drugi mrčes. Nada vendar ni hotela več v kopalnico, strežnik je prinesel posodo za umivanje v spalno sobo. Jaz sem si privoščil banjo in medtem sta brez pre-stanka s stene opazovala dva manjša, kako se kopljem. Daši utrujena od potovanja nisva dolgo zatisnila oči; spala sva malo. S kuščarji v sobi se ni bilo lahko udomačiti, tudi če bi pojedli vse komarje, a jih niso. Zaradi stalnega kašljanja v sosednji sobi sem se prebujal, vsakikrat z občutkom, da se mi kuščar plazi okoli vratu. Poleg takih neprijetnosti v najboljšem in ne poceni hotelu je bila postelja vlažna. Vesel, da hotel ni imel več sob za naju, sem zjutraj pred odhodom v carinarnico poklical ameriško poslaništvo. Mr. Richards me je okregal, zakaj ga nisem takoj po prihodu poklical. Hoteli v Delhiju, pa naj bodo še tako moderni, je rekel, niso za Amerikance primerni. Zgradili so jih res Angleži po svojem stilu, toda pod vodstvom domačinov so zadostni le za Indijce. Richards je kot samec živel v majhnem apartmanu in obžaloval, da bi bilo pri njem neudobno za naju, toda preskrbel nama je izvrstno prenočišče. Na robu mesta je bil lep, zelo obsežen park, v njem razkošen staromoden hotel, svoje vrste penzion za Angleže, edini, ki ni prišel v roke indijske vlade ali privatnikov in je bil še pod angleškim upraviteljem. Richardsovo posredovanje je bilo potrebno, ker se je hotel zaradi varstva, da bi se ga Indijci ne polastili, spremenil v nekakšen klub, rezerviran le za Angleže in njih zasebne goste. Tu sva se torej nastanila za preostale dni v Delhiju in se zadostno sprijaznila s postar-no škotsko upraviteljico, da je imela za naju in sinova sobe za časa obiskov mesta v naslednjih letih. Preden sta sinova odpotovala, sem jima naročil, naj uživata na poti do Mussourija samo hrano in čaj iz košare, katero jima je mati pripravila. V kupeju z njima je bil gospod z dolgimi v kito povezanimi lasmi, znak, da pripada plemenu Sikov, ki se je peljal z njima do Dehra Duna, zadnje železniške postaje v dolini me himalajskim predgorjem. Po celonočni vožnji jima je pomagal pri prelaganju prtlja ge v avtobus za nadaljnje po tovanje v gore. Za osvežitev Jima je kupil porciji sladoleda. Mihael mi je pozneje v bolnišnici rekel, da ni pozabil svarila glede hrane ter je sladoe pojedel le iz vljudnosti do pri jaznega Sika. Danilo je deja , da je dal sladoled indij s em 3ku. ot do Woodstock šole J« _____________vredno 'Ol UU VV UV/UJ----- je vrste romanje, vre sa. Iz mesteca Dehra Dun, r Indija vzdržuje vojn idemijo za oficirje -h so jo ustanovili pred s m - gre avtobus po se do slemena pr«0 i. opično rastlinstvo ob v u gričev nadomestijo P njanju gozdovi borovce -ptic v nižinah pa zamenj •ede opic. Brez prestanita kale za počasnim vozi 10 vrha. Te živali smo P zadaj, ko je avtobus P 11 do prvih hiš poletnega išča z imenom Mussou ^ | •aj staromodnih in noveJ il in elegantnih dvorce ili angleški kolonisti za rilo in okrevanje sv , potrebnih oddiha o a v tropičnih ravninan sem sobo v šče, predno se pnP po,doSolemi„Woo<|- Mussounjem m oio je bil tedaj m ni kraj Landower. vodila cesta, nap ek kolovoz ob s preozek in preve^, )rno vozilo ah P flC). . zadosten samo z NaJtdaj- j - NAROČILNICA - Želim postati naročnik časopisa »Ameriška Domovin3 I Zdnjžer.s države: _____Za eno leto - $28.00. I Za pol leta - $14.00. _____Za tri mesece - 8.00. Kanada in druge dežele izven ZDA: _____Za eno leto - $40.00. _____Za pol leta - $25.00. _____Za tri mesece - $ 1 5.00. Petkova izdaja: _____$1 5.00 na leto v ZDA. .gp, _____$20.00 na leto v Kanadi in družih dez IME____ NASLOV PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO!