ŽELEZAR LETO XXVII 1990 MAREC ŠT. 2 GLASILO DELAVCEV ŽELEZARNE ŠTORE Poizkusno obratovanje Reverzirnega duo ogrodja v OE Valjarne II Reverzimo duo ogrodje s posamičnimi pogoni lineali in obračalniki Investicija je praktično končana. Tu in tam je potrebno še kaj postoriti in dopolniti, tehnologijo, to pa je čas, ki ga imenujemo poizkusno obratovanje in traja že od začetka meseca januarja - več ali manj uspešno. Naj navedem, kdo opravlja dela pri poizkusnem obratovanju. To so delavci-vzdrževalci, tisti, ki so gradili in vgrajevali opremo, valjarji, ki so vgrajevali opremo in ki bodo v bodoče proizvajali na RDO in delavci RADE KONČARJA, ki opravljajo še določena dela na računalniški opremi in programih. Nenazadnje pa imajo polne roke dela tudi tehnologi, kalibrerji, progra-merji-terminerji, obratovodstvo, vodstvo PTE - proizvodnje jekla, komercialisti, vodstvo podjetja in še kdo. Poizkusno obratovanje angažira vso spremljajočo dejavnost v tovarni, to je od vzdrževanja, prometa, energetike, izobraževanja itd. Ta večja aktivnost, kije nastala po novem letu, se bo sicer umirila, vendar pa RDO v veliki meri spreminja način dela - predvsem v OE jeklarne, določene pristope pri vzdrževanju, v prodaji, v nabavi itd. Po poizkusnem obratovanju enega meseca so tu že izdelki. V mesecu januarju smo proizvedli v eni izmeni 705,50 ton kvalitetnega jekla z izplenom 92 %. V februarju smo slavili proizvodnjo prvih 1000 ton. Osvojili smo proizvodnjo 0 80, 0 90 in 0 100 mm, gredice kv. 100 mm in 140 cm. Valjanje je kvalitetno in prepričani smo, da bo sprejemljivo za tržišče - Evropa 1992. Kratek opis, kaj pomeni obratovanje in proizvodnja na reverzir-nem duo ogrodju v OE valjarne II, ki je sestavni del obeh valjarn v železarni. 1. Valjarstvo v Štorah je z dograditvijo RDO postalo neodvisno od dobav kvalitetnih gredic iz zunanjega tržišča. Tudi najbolj zahtevna kvalitetna jekla bo možno izde- lati preko jeklarne: z RDO direktno in indirektno preko ostalih prog. 2. Omogočena nam je razširitev dimenzijskega asortimenta od 0 60 mm in enakih ostalih presekov do gredic kv. 140 mm. 3. Produktivnost v valjarnah se bo povečala. 4. Povečala se bo prodajna količina, odvisno seveda od kvalitete in asortimenta jekla. Možno bo povečati izvoz v omenjenem asortimentu. Že v poizkusnem obratovanju smo ugotovili, da bo valjarski izplen ugoden in bo preko 93 %. 5. Delovni pogoji so ugodni in tudi zelo kritični pogledi ekologov ne bodo mogli oporekati dosežkom. 6. Obstoji možnost, da se RDO organizira kot oddelek, ki bo imel samostojno preventivno vzdrževanje. 7. V naprave na RDO je vgrajeno veliko vrhunske tehnologije, kar zahteva delavce, ki to tehnologijo obvladajo, tako v proizvodnji kot pri vzdrževanju. Zelo zahtevno področje pri teh napravah je pri vzdrževanju in razvoju računalniških sistemov. Nič manj pa ni zahtevno vzdrževanje hidravličnih in mehanskih postrojenj. Znanje, ki smo si ga že pridobili in ki ga bomo v bodoče še dopolnili, bomo lahko prenašali na druga področja v železarni in izven nje. Ob znanju smo v železarno s to investicijo dobili še povsem nove tehnologije, kijih bo možno direktno koristiti tudi drugod v železarni. 8. Pri vsem tem pa je zelo pomembno to, da smo delavci v Železarni Štore dokazali sami sebi in drugim, da obvladujemo pri gradnji in pri eksploataciji - proizvodnji - najbolj zahtevne tehnologije. (V železarni smo investicijo sami načrtovali, sami smo vodili izgradnjo, del opreme izdelali v železarni v vzdrževanju, opravili smo celotno vgrajevanje opreme - montažo in spustili v pogon kompletno opremo). Pomemben delež pri vsem opravilu nosi podjetje RADE KONČAR: opravilo je sicer z nekoliko zamude, veliko in kvalitetno delo na računalniško vodenem procesu od peči do adjustaže. V teh dneh še zaključuje programe na hladnem razrezu v adjustaži. Vendar to ne pomeni, da bi lahko s tem razvrednotili opravljeno skupno delo, kije gotovo prvo v takšnem obsegu in kvaliteti v Jugoslaviji. V teh dneh je RADE KONČAR uvedel še tretji in zadnji program na vodenju vložka. Ta program ne bo samo prihranil težave v tehnologiji, ampak bo zahteval večjo disciplino od komerciale preko priprave dela, priprave vložka in preko tehnologije do adjustaže in prodaje. Program sicer ne bo zajel kompletnega poslovnega dela, vendar pa bo omogočal navezavo in dograjevanje takšnega sistema. Torej v Železarni Štore bomo na RDO programirali proizvodnjo neposredno preko računalnika iz priprave dela za uporabo v pripravi vložka in peči ter na progi in v adjustaži. Reverzimo duo ogrodje obratuje od 29. januarja 1990 že na dve izmeni. Obratovanje je seveda še vedno poizkusno, kot predvideno pa program proizv. dobaviteljev opreme med obratovanjem odstranjujemo določene tehnološke in tehnične ovire. Pridobivamo si še vedno nove izkušnje na napravah, pa tudi same naprave postajajo si-gumejše-manj okvar. Tretjo izmeno predvidevamo v mesecu aprilu ali maju, odvisno od tega, kako bomo v stanju uskladiti poslovne, tehnične in tehnološke funkcije in če bomo uspeli v tem času pridobiti dovolj sposobnih delavcev, da bi jih lahko vključili v proces dela. Občasno bo seveda potrebno proizvodnjo še ustaviti, da bi mogli dodelati tehnologijo in tudi odpraviti ostale pomanjkljivosti. Kot odgovorni vodja se vsem, ki so kakorkoli prispevali k dobremu delu, k skrajšanju rokov in pri zmanjševanju stroškov na tej investiciji, lepo zahvaljujem. F. Haler, ing. org. Odločite se, postanite naš dopisnik GOSPODARSKI NAČRT - NAŠA OBVEZA Gospodarski načrt podjetja lahko za leto 1990 prvič oblikujemo na elementih tržnega gospodarjenja, ki jih omogoča sprejeta ekonomska politika v državi. Družbeno-ekonomska moč podjetja narekuje brezpogojno pozitivno poslovanje. Zato postavljamo med poslovnimi cilji, kijih moramo doseči, na prvo mesto akumulacijo ali čisti dobiček. V podjetju moramo doseči 4,3 % akumulacije. Kako lahko dosežemo ta cilj? Težko, je pa dosegljiv z doslednim obvladovanjem strukture stroškov, ki nastajajo v podjetju in izpolnitvijo ostalih poslovnih ciljev. Kot priloga h gospodarskemu načrtuje detaljno izdelana struktura stroškov, ki jo lahko dosegajo posamezne proizvodno-tržne enote, tehnične službe in skupne službe. S tem letom se namreč poslavljamo od proračunskega sistema financiranja skupnih in tehničnih služb, saj bodo PTE lahko pokrile in priznale le dejansko nastale stroške v okviru sprejete strukture stroškov, izražene v % in ne v nominalnih zneskih. Doseganje poslovnih ciljev ima v strukturi stroškov vkalkuliran poprečni neto OD podjetja v višini 4.410 K din (630 DEM). Tistim PTE, ki bodo presegle poslovne cilje in službam, ki bodo delale z manjšimi stroš- Sanacija slovenskih železarn 1. Zadnje mesece lanskega leta je črna metalurgija poslovala s tako velikimi izgubami, da zaradi njih ni več sposobna likvidno poslovati. Skupna vrednost izgub v Železarnah Jesenice in Štore (Železarno Ravne v tem gradivu ne upoštevamo) sicer še ni ugotovljena, ocene pa kažejo, daje znašala okoli 60 milijonov DEM. Vzroki zanjo so predvsem v naslednjem: a) prenizko administrativno določene cene. V zadnjem četrtletju so bile domače cene jekla v povprečju do 20 % nižje od proizvodnih stroškov; b) inflacijske izgube zaradi časovnih zamikov med dobavo jekla in njegovim plačilom. Od oktobra naprej so železarne na ta račun pri domači prodaji v povprečju izgubile približno polovico tistega, kar so kupcem za prodano blago zaračunale. Te izgube so izjemno porastle zaradi visoke inflacije, ukinitve zakona o zavarovanju plačil, vse slabšega delovanja sodnega sistema in tudi poslabšane prodaje. Črno metalurgijo so izjemno prizadele predvsem zato, ker jih ni smela vkalkulirati v svoje prodajne cene, tako kot je to počela večina drugih dejavnosti; c) zmanjšana prodaja in proizvodnja. Povzročili sojo nekateri ukrepi zvezne vlade (prepoved vgrajevanja stroškov kreditiranja kupcev v cene), splošno zmanjšana gospodarska aktivnost, še predvsem pa srbska blokada, ki je začela delovati veliko prej, kot je bila formalno napovedana. 2. Slovenske železarne so bile še pred pol leta stabilen posloven sistem s primerno urejeno finančno strukturo, kije bila celo nekoliko ugodnejša kot v gospodarstvu v povprečju. Zaradi izgub zadnjih mesecev pa so sedaj potrebne temeljite sanacije. Le-to je smiselno razdeliti v naslednje tri faze: a) kratkoročna sanacija likvidnosti. Z njo naj bi se železarnam omogočila deblokada žiro računov, plačilo večjih zapadlih obveznosti ter likvidno poslovanje v naslednjih mesecih; b) kapitalska sanacija. Njen namen je, da se železarnam nadomesti trajne oziroma dolgoročne vire financiranja, ki so jih izgubile v zadnjih mesecih. Le tako bodo namreč lahko vnaprej likvidno in rentabilno poslovale. c) razvojna sanacija. Po študiji, ki jo je pripravila znana tuja kon-zultantska firma Me Kinsey, ima slovenska črna metalurgija tudi po zahtevnih zahodnih kriterijih obetavne možnosti za dolgoročno učinkovito poslovno življenje. Zaradi njihove uresničitve pa bi železarne morale v svojem poslovanju izvesti večje kvalitetne spremembe, ki jih kaže opredeliti kot razvojno sanacijo. Ta naj bi zajela predvsem tri področja: 1) preoblikovanje organizacijske strukture posameznih železarn in celotnega ki kot je planirano v strukturi stroškov, se bo neto OD ustrezno povečeval, nedoseganje poslovnih ciljev pa bo ogrožalo planirano izplačilo. Na investicijsko-razvojnem področju v poslovnih ciljih opredeljujemo prioriteto v okviru razvojnih programov, do leta 1995 pa imamo v strokovni pripravi v različnih fazah 14 projektov. Sprejem in realizacija teh programov pa je odvisna predvsem od dveh ključnih kriterijev, in sicer: 1. da je za proizvode ali storitve zagotovljeno tržišče, ' 2. da so ti proizvodi ali storitve konkurenčni in da se s prodajo ustvarja dobiček. Pri vseh programih sledimo osnovnemu cilju: ohraniti ali pa zagotoviti nova delovna mesta. Na področju zunanje-trgovinske menjave moramo bistveno povečati naš delež izvoza zaradi znanih omejenih možnosti plasmana v jugoslovanskem prostoru. Zaradi zmanjšanja proizvodnje v valjarni I, zmanjšanja obsega proizvodnje v PTE valji in večje konkurenčne sposobnosti PTE litina in PTE jeklo, moramo do konca leta zmanjšati število zaposlenih v podjetju na 3.100 delavcev. Za doseganje poslovnih ciljev, predvsem pa za obvladovanje vseh stroškov, je potrebno angažiranje vseh zaposlenih, predvsem pa morajo neposredno odgovorni organizirati delo tako v proizvodnji kot v službah, aktivirati vse svoje znanje za visoko kvaliteto dela, ki nam zagotavlja delo. Inovacije in inovativnost morajo postati sestavni del našega razmišljanja pri vsakdanjem delu. Prepričani smo, da so poslovni cilji realno postavljeni in dosegljivi, če bomo sledili geslu ZNAMO, ZMOREMO, HOČEMO! Srečko Senčic, dipl. ing. poslovnega sistema SŽ; 2) proizvodni program, to je njegove spremembe v korist bolj donosnih proizvodov ter večje specializacije; 3) ekonomičnost poslovanja, ki bi se zagotovila z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanjem zaposlenih ter zmanjšanjem materialnih in energetskih potroškov. Razvojno sanacijo bo treba podpreti tudi s precejšnjimi investicijskimi sredstvi, ki pa vsaj v metalurgiji ne bodo opazneje presegli zneskov akumulacije, ki jo je ta dejavnost sposobna sama tekoče ustvariti. Kako naj bi se izvedla likvidnostna in kapitalska sanacija železarn, v nadaljevanju še dodatno razčlenjujemo. 3. Sanacija kratkoročne likvidnosti. Ta naj bi zajela naslednje: a) odlog plačila glavnic za večje kreditne obveznosti, ki zapadejo železarnam v letošnjem letu. Gre predvsem za kredite, ki jih je Železarna Jesenice najela v zvezi z izgradnjo jeklarne 2 in projekta »Kapela«, ter za kredite, ki jih je Železarna Štore najela za rekonstrukcijo valjarne; b) oskrba dodatnih sredstev na podlagi kratkoročnih zadolžitev v tujini v skupni vrednosti 30 milijonov DEM. Za možne oblike zadolžitve štejemo: 1) zadolžitve preko LB; 2) zadolžitve pri kupcih v tujini v obliki avansov za izvoz; 3) zadolžitve pri SMI (podjetje SŽ v ZRN) na podlagi kreditov, pridobljenih pri LHB; 4) kreditiranje uvoza s strani tujih dobaviteljev. Ža realizacijo naštetih zadolžitev bodo v znatnem delu potrebne devizne garancije Ljubljanske banke; c) dodatni kratkoročni dinarski krediti iz domačih virov (banke, republiška sredstva). Ti krediti naj bi se v primerjavi s povprečnim stanjem v zadnjih treh mesecih lanskega leta povečali vsaj za 20 %. Zaradi njihove realizacije bo potrebno v LB Kranj ter LB Celje razrešiti tudi problem »velikega kredita« železarnam; možna rešitev tega problema je, da se (1) del kreditov konzorcija, kijih je prejela Železarna Jesenice (jeklarna 2, Kapela) iz LB Kranj prenese na Ljubljansko banko, da se (2) v kreditiranje železarn neposredno vključi Ljubljanska banka, ter da se (3) del kreditov železarnam naloži preko Slovenskih železarn - Interne banke; d) interni ukrepi železarn. Železarne morajo ob relativno manjših nakupih povečati svojo prodajo, zmanjšati morajo terjatve do kupcev, dodatne kratkoročne vire financiranja pa si morajo zagotoviti tudi pri svojih dobaviteljih in drugih poslovnih partnerjih. Sanacijo kratkoročne likvidnosti je potrebno izvesti hitro, da se bodo železarne lahko izognile sankcijam, kijih zakonodaja predvideva za primer nelikvidnosti. Izjemno pomembno je namreč, da ne izgubijo zaupanja, ki so ga za sedaj še vedno deležne pri svojih poslovnih partnerjih. 4. Kapitalska sanacija. Železarne naj bi se čimprej preoblikovale v delniške družbe, tako da bi se njihova kapitalska sanacija lahko pretežno izvedla v obliki delniškega kapitala. Taka njihova preobrazba je tudi eden temeljnih pogojev za to, da se bo lahko izboljšalo njihovo upravljanje, s tem pa tudi splošna poslovna učinkovitost. Sicer pa računamo pri tej sanaciji z naslednjimi viri: a) delniški kapital. Računa se z naslednjimi potencialnimi delničarji: - republika. Pomemben del sredstev, ki jih bo republika zbrala na podlagi že napovedane emisije obveznic, naj bi se vložil v železarne v obliki delniškega kapitala (vsaj 40 milijonov DEM). V delniške vloge naj bi Poslovni cilji Železarne Štore za leto 1990 1) PLANIRANA AKUMULACIJA ZA LETO 1990 JE 4,3 % OD PRIHODKA PODJETJA. 2) EKSTERNA REALIZACIJA PROIZVODOV IN STORITEV v konv. din PTE SKUPAJ JEKLO 1.275,165.837 VALJI 130,818.860 LITINA 147,951.176 INDUSTRIJ. OPREMA 77,773.091 TEHNIČNE SLUŽBE 42,579.253 SKUPNE SLUŽBE 6,695.433 OSTALI PRIHODKI 92,557.547 PODJETJE 1.773,541.197 2) PROIZVODNJA V TONAH FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE BOMO POVEČALI ZA 17 % V PRI- MERJAVI Z LETOM 1989. Doseženo Doseženo Posl. cilji 1988 1989 1990 Indeks 1 2 3 3:2 PTE JEKLO 305.911 309.008 364.500 118,0 - JEKLARNA 137.641 144.521 170.000 117,6 - VAUARNA I 34.744 36.300 22.000 60,6 - VAUARNA II 111.748 106.523 100.000 93,9 - RDO - - 50.000 - - JEKLOVLEK 21.778 21.664 22.500 103,9 PTE VALJI 9.352 7.983 5.797 72,6 PTE LITINA 8.639 7.499 9.647 128,6 PTE IND. OPREMA 978 1.238 1.130 91,3 PODJETJE 324.880 325.728 381.074 117,0 3) PRODAJA PROIZVODOV V TONAH FIZIČNI OBSEG PRODAJE BOMO POVEČALI ZA 21,8 % v PRIMERJAVI Z LETOM 1989. Doseženo 1988 1 Doseženo 1989 2 Posl. cilji 1990 3 Indeks 3:2 PTE JEKLO 144.868 138.366 171.631 124,0 - JEKLARNA - - - - - VAUARNA I 29.644 30.129 18.496 61,4 - VAUARNA II 93.181 86.668 80.635 93,0 -RDO - .. - 50.000 ' - - JEKLOVLEK 22.043 21.569 22.500 104,3 PTE VAUI 7.500 6.584 4.881 74,1 PTE LITINA 7.991 6.659 8.543 128,3 PTE IND. OPREMA 976 1.217 1.130 92,9 PODJETJE 161.335 152.826 186.185 121,8 4) PRODUKTIVNOST (KG/EFEKT. URO) BOMO POVEČALI ZA 22,2 % V PRIMERJAVI Z LETOM 1989. Doseženo Doseženo Posl. cilji 1988 1989 1990 Indeks 1 2 3 3:2 PTE JEKLO 176,1 175,2 212,2 121,1 - JEKLARNA 284,5 308,8 380,9 123,3 - VAUARNA I 81,2 94,3 81,9 86,9 - VAUARNA II 214,8 197,1 196,5 99,7 - RDO - - 793,1 - -JEKLOVLEK 71,4 74,6 72,4 97,1 PTE VAUI 17,0 14,2 10,3 72,5 PTE LITINA 14,2 13,1 15,8 120,6 PTE IND. OPREMA 5,8 4,1 3,7 90,2 PODJETJE 52,0 54,4 66,5 122,2 5) VREDNOST POVPREČNEGA NETO OD NA ZAPOSLENEGA V LETU 1990 BO 4.410 KONVERTIBILNIH DINARJEV OZ. DINARSKA PROTIVREDNOST 630 DEM. 6) a) IZVOZ V MIO USD Povečanje izvoza za 60,32 % v primerjavi z letom 1989. Doseženo 1988 Doseženo 1989 Plan 1990 Indeks 90/89 25 24,7 39,6 160,32 b) UVOZ V MIO USD Doseženo 1988 Doseženo 1989 Plan 1990 Indeks 90/89 28 26 33,9 130 Pokritje uvoza z izvozom za leto 1990 je 1,18. 7) INVESTICIJE - aktiviranje stroja za centrifugalno vlivanje valjev v PTE Valji, - investicije v ekologijo v Jeklarni, - oprema za sist. zagotavljanje kakovosti. 8) ORGANIZIRANJE NOVIH PODJETU Poslovni cilj ŽS v letu 1990je, da organiziramo najmanj dve novi podjetji. 9) KVALITETA PROIZVODOV Vrednost reklamacij v letu 1990 se mora realno zmanjšati za 10 % v primerjavi z letom 1989, iz 1,3 % v prihodku podjetja v letu 1989 na 1,17 % v prihodku podjetja v letu 1990. 10) ZVIŠANJE POVPREČNEGA IZPLENA ZA 3,62 ODSTOTNE TOČKE OZ. ZA 4,13 %, IZ 87,58 % V LETU 1989 NA 91,2 % V LETU 1990. 11) CILJ RAZVOJNO RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V LETU 1990: - modernizacija Jeklarne, - programske opredelitve v valjarstvu, - posodobitve v valjarstvu, - tehnološke posodobitve pri proizvodnji valjev, - doseganje vseh postavljenih pogojev, ki so opredeljeni za doseganje poslovne uspešnosti PTE Litina, - diferencija in realizacija novih programov v PTE Industrijska oprema, - racionalizacija rabe energetskih medijev, - urejanje vprašanj ekologije. 12) INOVACIJE: - povečanje koristnih predlogov za 2-krat, - dvig strokovne ravni inovacij in povečanje števila za 1,5-krat, - povečanje ekonomskega efekta v primerjavi z letom 1989 za 1,5-krat. 13) ORGANIZACIJSKI RAZVOJ: Vzpostavitev optimalne strukture organizacije Železarne Štore in tudi skupnega podjetja Slovenske železarne; - organiziranost proizvodnje in predelava jekla, - organiziranost ostalih PTE, - organiziranost storitev in spremljajočih dejavnosti, ki so direktno vezane na posamezne proizvodne programe, - organiziranost centralnih spremljajočih dejavnosti v skupnih in tehničnih službah, - ustanavljanje novih podjetij in družb: proizvodnja hrane, hidro-statika, hidravlična litina, storitvene dejavnosti itd. 14) KADROVSKA POLITIKA: - ustrezno razporejanje že zaposlenih delavcev v smislu produktivne zaposlenosti, - pridobivanje strokovnega kadra (VI. in VII. stopnja izobrazbe), ki bo delal na razvojno intenzivni in tehnološko zahtevni proizvodnji, - izboljšanje kvalifikacijske strukture proizvodnih delavcev, - s štipendiranjem bomo zagotavljali delavce višjih in visokoh šol tehnične usmeritve, delavce IV. in V. stopnje za izboljšanje strukture v procesu reševanja viškov in V. stopnje za usmerjanje v nadaljevanje študija na tehničnih fakultetah, - z dodatnim usposabljanjem bomo omogočali delavcem, ki so opredeljeni kot višek prezaposlitev, - motiviranost za delo strokovnega kadra bomo ohranjali s stanovanjsko politiko in s povečanimi možnostmi izobraževanja in izpopolnjevanja doma in v tujini, - sistem nagrajevanja bomo prilagajali trgu kadrov in tako omogočali višje osebne dohodke določenim poklicnim skupinam, - usposabljanje vodilnih kadrov za uspešno vodenje v pogojih nove organiziranosti. Povzeto iz GOSPODARSKEGA NAČRTA 1990. KAKO SMO POSLOVALI V PRETEKLEM LETU Železarna Štore je poslovno leto 1989 zaključila z izgubo v višini 110 mio K dinarjev. Pri tem se največji del ugotovljene izgube pojavlja zaradi izredno visokih stroškov financiranja v višini 87 mio K din in 23,56 mio K din zaradi razlike med poslovnimi prihodki in odhodki. V prvih 9 mesecih je podjetje tekoče poslovalo pozitivno in poravnavalo svoje obveznosti do dobaviteljev in bank. Gospodarske razmere pa so se izrazito zaostrile zadnje mesece preteklega leta, ko je pričela poslovati z velikimi izgubami celotna črna metalurgija v Jugoslaviji. Tem vplivom se niso mogle izogniti PTE jeklo, PTE valji in PTE litina. Prevladujoči vzroki za izgubo so predvsem naslednji: a) prenizko administrativno določene cene V zadnjem četrtletju so bile cene jekla v povprečju do 20 % nižje od proizvodnih stroškov. b) inflacijske izgube zaradi časovnih zamikov med dobavo jekla, valjev in litine in njihovim plačilom Od oktobra dalje smo pri domači prodaji izgubili približno polovico tistega, kar smo kupcem za prodano blago zaračunali. Te izgube so izjemno porastle zaradi visoke inflacije, ukinitve zakona o zavarovanju plačil in vse slabšega delovanja sodnega sistema pri izterjavah. Celotno črno metalurgijo in s tem seveda tudi naše podjetje, so izjemno prizadele predvsem zato, ker jih nismo smeli vkalkulirati v svoje prodajne cene, tako kot je to počela večina drugih dejavnosti. c) zmanjšanje prodaje in proizvodnje Povzročili sojo nekateri ukrepi zvezne vlade (prepoved vgrajevanja stroškov kreditiranja kupcev v cene), splošno zmanjšana gospodarska aktivnost, predvsem pa srbska blokada, ki smo jo zaznali že od oktobra dalje. V zadnjih treh mesecih je Železarna Štore zabeležila izpad enomesečne realizacije v višini 110 mio K din zaradi neustrezne politike cen in srbske blokade. d) neuspešno izvajanje sanacijskega programa v PTE litina Kriza v avtomobilski industriji in v proizvodnji kmetijske mehanizacije se je pri nas odražala v manjšem obsegu naročil, ki pa jih nismo bili sposobni v potrebni količini nadomestiti z proizvodnjo za izvoz. Proizvajali smo z bistveno previsokimi stroški ob sorazmerno slabih tehnično tehnoloških parametrih (previsok izmeček, slab izplen, slaba produktivnost itd.). V poslovnem poročilu za leto 1989 so v nadaljevanju zelo detaljno podani podatki, kako smo realizirali oz. izpolnjevali poslovne cilje in s kakšno problematiko so se soočale posamezne PTE in službe. Da bomo lahko lažje ocenili vrednost doseženega in dimenzijo neuspeha, ki se manifestira v izgubi, navajam za primerjavo nekaj karakterističnih dosežkov Železarne Štore v letih 1988 in 1989 v primerjavi z najuspešnejšo železarno v Jugoslaviji, Železarno Ravne. Železarna Ravne Železarna Štore 1988 1989 indeks 1988 1989 indeks proizvodnja sur. jekla (t) proizvod, končnih 221.807 201.114 91 144.523 151.764 105 proizv. (t) prodaja končnih 159.191 149.627 94 168.841 143.482 97 proizv. (t) realizacija (din/zaposl. 160.305 150.007 94 166.320 157.620 95 del) 73 mio 1005 mio - 79 mio 939 mio - število zaposlenih 6.902 6.805 99 3.488 3.369 97 izvoz USD/zaposl. del. 6.125 6.366 104 7.245 7.329 101 produktivnost t/zaposl. 23.06 21.98 95 48,4 48,5 100 finančni rezultat mala izguba velika izguba Višina izgube v Železarni Štore je 110 mio K din. Višina izgube v Železarni Ravne je ca. 25 mio K din. Železarna Ravne izgube iz naslova stroškov financiranja nima, ampak ima iz tega naslova pozitiven rezultat (razpolaga z lastnim kapitalom). Ob značilnih karakterističnih podatkih je potrebno še poudariti uresničevanje nekaterih ciljev, ki smo jih opredelili v okviru strategije kratkoročnih in dolgoročnih aktivnosti. Trženje Opredelitev, da se mora povečati delež prihodka, ustvarjenega z izvozom, se ni uresničila. Zelo razveseljivo pa je, da seje zmanjšal delež izvoza v PTE jeklo in se je povečal delež izvoza tako pri PTE valji kot pri PTE litina. Prisoten trend izvoza livarskih proizvodov odpira nove možnosti razvoja. Investicije Večina dejavnosti iz naslova investicij je bila vezana na dokončanje II. faze investicije v valjarni II. Pri realizaciji investicije, ki ni bila pokrita z ustreznimi viri, smo v tem letu uspeli pridobiti za del virov dolgoročni kredit pri LB Celje in zagotoviti smo morali 45 mio K din lastnih sredstev. Kot poseben uspeh smatram, da smo uspeli z argumenti zavrniti plačilo zahtevka Rade Končarja v višini 21 mio K din. Zaradi pomanjkanja lastnih sredstev in izredno težke likvidnostne situacije nismo uspeli startati z investicijo centrifugalnega vlivanja v PTE valji. Kadri Že tretje leto sledimo programu zmanjšanja zaposlenih. V tem letu je bila intenziteta manjša, ker smo del delavcev zaposlili v valjarni II na novi investiciji, zaradi kasno sprejetega novega zakona o delovnih razmerjih pa nismo mogli pospeševati upokojitev pod normalnimi pogoji. Izboljšala se je kvalifikacijska struktura, ki pa še vedno zahteva intenzivno izobraževanje in nadaljnje prekvalifikacije. Izobraževalo se je 65 % vseh zaposlenih. Na delo področja za motiviranje kadrov je na eni strani zelo možno vplivala nova zvezna zakonodaja, na drugi strani pa razmere izredno visoke inflacije. Te razmere in razlogi za izgubo so krojili naše možnosti pri vodenju tekoče politike osebnih dohodkov. Raziskovalna dejavnost Samostojne raziskave, inovativnost in delo z zunanjimi institucijami so omogočile proizvodnjo vrste novih proizvodov v vseh štirih proizvod-no-tržnih enotah. Efekti in število inovacij so v primerjavi s preteklimi leti premajhni, zato bo na tem področju potrebno več aktivnosti, predvsem na timskem razreševanju problemov, spoštovanju tehnološke discipline in boljši motiviranosti takšnega dela. Kakovost Kljub temu, da statistična spremljava reklamacij kaže, da vrednostno niso v porastu, ugotavljamo, da nam je kakovost dela po kriterijih tujih partnerjev slaba. Le-ti zahtevajo 100 °/o kontrolo oz. kvaliteto proizvodov. Takšna kvaliteta pa mora biti cilj tudi za vse izdelke za domače tržišče. Tega kriterija pa v podjetju še nismo vsi prevzeli, zato imamo vedno več opozorilnih reklamacij, ki najbolj pogosto kažejo na malomarnost pri delu oz. nespoštovanje tehnoloških predpisov. Poslovni rezultat za leto 1989 je negativen, razlogi, ki so vsi argumentirani, pa jasno kažejo, da so bili zunanji vplivi tako prevladujoči, da niti doseganje poslovnih ciljev v proizvodnji in prodaji ne bi omogočilo v železarstvu poslovanja brez izgube. Izguba iz leta 1989 se mora pokriti v breme dohodka v naslednjih letih in ni več omejitveni faktor za izplačilo osebnih dohodkov v letu 1990. Srečanje ob Dnevu zena Že tradicionalno srečanje žena in deklet iz železarne Štore skupaj z upokojenkami je bilo v petek, 9. marca 1990 v Domu železarjev. Ta srečanja so bila prejšnja leta v celjski Samopostrežni restavraciji, letos pa je situacija terjala drugače. Zaradi tega pa prireditev ni bila nič slabša, nasprotno, vse je bilo dobro organizirano, tako, da ne smemo pozabiti dati pohvalo organizatorjem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi praznovanja dneva žena. V Domu železarjev se je na ta dan zbralo okoli 100 žena, deklet in upokojenk. V prijetnem okolju, po katerem Dom železarjev slavi, smo najprej prisluhnili programu otrok iz štorskega otroškega varstva, ki so se nam predstavili s pesmicami in nadvse simpatično zaplesano lambado. Udeleženke je v imenu sindikata in Železarne Štore pozdravila tov. Lada Ščurek, spregovorila nekaj besed o pomenu tega srečanja in vsem zaželela dobrega počutja in veselega razpoloženja. In res, ni ga manjkalo, k dobri volji je pripomogel tudi Hmeljarski instrumentalni kvintet s pevko Metko, ki so poskrbeli, da smo se lahko tudi zavrtele ob dobri glasbi in petju. Za upokojenke je bilo tudi to leto ponovno pripravljeno drobno presenečenje. Nazdravile so s šampanjcem, najstarejša upokojenka tov. Cvirn Ana pa je sprejela še posebno pozomostno darilce. Njej smo namenili še posebno pozornost, saj bo maja dopolnila častitljivih 90 let. To pa že ni od muh in še to, imela je otvoritveni ples. Tov. Cvirnova se je vsa ta leta teh srečanj rada udeležila in tako je bilo tudi letos. Dobro razpoložena je bila z nami skoraj do konca srečanja. Gostitelji, zaposleni v Domu železarjev so se kot sicer že večkrat, tudi tokrat zelo potrudili, saj so nam poleg izredno dobro pripravljene hrane in pijače nudili tudi gostoljubje in prijaznost, ki k dobremu razpoloženju godi. Skratka, 9. marec je bil dan, ki nam bo ostal vsem, ki smo se srečanja udeležile, v prijetnem spominu. Prepričana sem, da to mnenje delijo z mano vse, ki so v Domu železarjev prebile nekaj prijetnih uric. Ana T. Obravnavane inovacije Koordinacija PTE JEKLO je na 2. seji dne 30. januarja 1990 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Antona Voge iz PTE industrijska oprema, Ferda Orlčnika in Janeza Doberška iz PTE Valji št. 1568, »POPRAVILO PLOŠČE KRISTALIZATORJA«, se odobri drugo posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 22.618,30 din. 2. Inovacijski predlog tov. Antona Voge iz PTE industrijska oprema št. 1765, »VLOŽEK ZA OLJNO PLOŠČO KRISTALIZATORJA 100 ZA KN-JEKLARNA«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo kot akontacija in tri posebna plačila. 3. Inovacijski predlog tov. Marjana Vesenjaka, ing., Bogomirja Slaparja, ing. iz PTE tehnične službe ter Petra Bračuna, dipl. ing. iz PTE jeklo št. 1537, »SPREMEMBA OHIŠJA IN NAMESTITVE SEMAFORJA ZA TEHTNICO NA 90 T ŽERJAVU V JEKLARNI«, se sprejme. Avtorjem pripada enkratno pavšalno plačilo. 4. Inovacijski predlog tov. Jožeta Bercka, Antona Paja, Romana Ka-senburgerja, Ferda Kamenška in Mladena Vulete iz PTE tehnične službe, št. 1789, »KONDENZNA POSODA OUNIH IN VODNIH HLAPOV«, se sprejme. Avtorjem pripada enkratno pavšalno plačilo. 5. Inovacijski predlog tov. Srečka Bračuna in Franca Goriška iz PTE tehnične službe št. 1781, »BLOKADA VALJČNIC PRED IZMETALCEM«, se sprejme. Avtorjema pripada enkratno pavšalno plačilo. 6. Za inovacijo tov. Petra Kramerja iz PTE tehnične službe št. 1308, »REKONSTRUKCIJA VODILA SPODNJE GREDI GONILNE VAUČNI-CE«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 476,20 din. 7. Inovacijski predlog tov. Ivana Drofenika iz PTE valji št. 1780, »ŽAR-JENJE KOLOBARJEV BREZ PODLOG V ŽARILNIH PEČEH V ŽARIL-NICI VALJARNE II«, se sprejme. Avtorju pripada enkratno pavšalno plačilo. 8. Za inovacijo tov. Antona Šumeja in Zorana Cvahteta iz PTE tehnične službe št. 1518, »PREDELAVA POGONA TURBIN PPM 1000-E109, PŽK 5-E103«, se odobri prvo posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 23.581,00 din. 9. Za inovacijo tov. Emila Hernavsa, ing. iz PTE jeklo št. 1528, »IZDELAVA VLEČNE KLOPI STT II«, se odobri tretje posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 575.136,70 din. Avtor se izplačila odpoveduje v korist OE jeklovlek. 10. Za inovacijo tov. Antona Šumeja iz PTE tehnične službe št. 1210, »SAMODEJNO ZAPIRANJE ZAPOR PESKA NA PPM 1000«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 26.382,80 din. 11. Za inovacijo tov. Emila Hernavsa, ing. in Jožeta Nunčiča iz PTE Jeklo ter Milana Butinarja iz skupnih služb - planiranje razvoja št. 1530, »UPORABA OLJA DOMAČEGA PROIZVAJALCA ZA PRIPRAVO HLADILNE EMULZIJE«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 403.484,00 din. 12. Inovacijski predlog tov. Petra Gabrovška iz kontrole kakovosti in Stanislava Pertinača iz PTE jeklo št. 1786, »HLAJENJE RAZMAGNETIL-NE TULJAVE IN VGRADITEV PODPORNE VAUČNICE NA KONTROLNI SCHUMAGTRONIK LINIJI«, se sprejme. Avtorjema pripada enkratno pavšalno plačilo. Koordinacija PTE Valji je na seji dne 31. januarja 1990 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Franca Straška iz PTE valji št. 1564, »ZMANJŠANJE FEROLEGURE«, se odobri drugo posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 3.335,10 din. 2. Za inovacijo tov. Franca Straška, Edija Lešnika in Antona Urleba iz PTE valji št. 1553, »REMONT VLIVNIH PONOVC IN INDUK. PEČI«, se odobri drugo posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 3.962,80 din. 3. Za inovacijo tov. Jožeta Lebana, dipl. ing., Petra Jevšnika, Jožeta Šlatava, Cvetana Kostadinova, dipl. ing. in Jakoba Habjana, dipl. ing. iz PTE valji št. 1558, »SPREMEMBA IZDELAVE LIVNIH KANALOV ZA ČETVORČKE«, se odobri drugo posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 1,818.471,00 din. 4. Za inovacijo tov. Rajka Groska, Damijana Zapuška, dipl. ing. in Mihaela Kristana iz PTE industrijska oprema št. 1403, »VPENJALNA ČELJUST Z VPENJALNIM VIJAKOM«, se odobri tretje posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 81.016,30 din. 5. Za inovacijo tov. Franca Logarja, ing. iz PTE valji, Mihaela Kristana in Damijana Zapuška, dipl. ing. iz PTE industrijska oprema št. 1427, »STROJ ZA REBRIČENJE VALJEV«, se odobri tretje posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 118.550,80 din. 6. Inovacijski predlog tov. Bogomila Zavška, dipl. ing. iz PTE industrijska oprema in Franca Mlakarja, dipl. ing. iz PTE valji št. 1732, »IZDELAVA KRČILNIH PUŠ«, se sprejme. Avtorjema pripada enkratno pavšalno plačilo. Koordinacija PTE LITINA je na 3. seji dne 15. januarja 1990 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Emila Škomika iz PTE litina št. 1168, »NAPELJAVA KABLA NA ŽERJAVU št. 3«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 2.827,70 din. 2. Inovacijski predlog tov. Ivana Horvata iz PTE litina št. 1782, »TEHNIČNA IZBOLJŠAVA NA JEDERNIKU A 835 I in II«, se sprejme. Avtorju pripada enkratno pavšalno plačilo. 3. Inovacijski predlog tov. Alojza Korošca iz PTE litina št. 1784, »IZBOLJŠAVA NA JEDROVNIKU A 766 I T.H.«, se sprejme. 4. Inovacijski predlog tov. Janka Jazbeca iz PTE litina št. 1787, »PREDLOG IZBOLJŠANJA IN SISTEM DOLOČANJA VLIVNEGA SISTEMA NA AFL«, se sprejme. Avtorju pripada enkratno pavšalno plačilo. 5. Inovacijski predlog tov. Miodraga Banjeviča, ing. iz PTE litina št. 1788, »REORGANIZACIJA DELA V RAZBIJALNICI«, se sprejme. Avtorju pripada enkratno pavšalno plačilo. Koordinacija PTE LITINA je na 4. seji dne 23. januarja 1990 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep: 1. Za inovacijski predlog tov. Alojza Korošca iz PTE litina št. 1785, »IZBOLJŠAVA NA JEDROVNIKU A 751 I. KRUŠEVAC«, se sprejme. Avtorju pripada enkratno pavšalno plačilo. Koordinacija CSE je na 2. seji dne 1. februarja 1990 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Ža inovacijo tov. Leona Leskovška, dipl. ing., Matjaža Zakonjška, dipl. ing. in Josipa Čagalja, ing. iz PTE tehnične službe št. 1680, »PRIKLJUČITEV DINAMIČNE KOMPENZACIJSKE NAPRAVE 2 x 200 kVAr na 500 V ZBIRALKE TP VALJARNE II«, se odobri prvo posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 170.464,60 din. 2. Za inovacijo tov. Romana Kasenburgerja, Jožeta Bercka in Ferdinanda Kamenška iz PTE tehnične službe št. 1418, »DVODELNA TESNILNA PUŠA ZA TESNENJE 2 kom ČRPALK TIP 5 CN 11 v ČRPALIŠČU SISTEM 2a«, se odobri tretje posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 9.418,00 din. 3. Za inovacijo tov. Matjaža Zakonjška, dipl. ing. in Leona Leskovška, dipl. ing. iz PTE tehnične službe ter Čveta Fendreta, dipl. ing. št. 1214, »SPREMEMBA KRMILJENJA SIGNALIZACIJE SIK-80«, se odobri četrto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 355.798,00 din. 4. Za inovacijo tov. Janeza Jazbinška in Viktorja Logarja, dipl. ing. iz PTE tehnične službe št. 1229, »OSKRBA KUHINJE NA LIPI Z ZEMELJSKIM PLINOM«, se odobri peto posebno plačilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 18.664,60 din. 5. Inovacijski predlog tov. Hasana Harambašiča, Voja Lukiča in Leopolda Hrovata iz PTE tehnične službe št. 1043, »POGOJNI VKLOP ČRPALK SISTEMA Ha«, se sprejme. Avtorjem pripada enkratno pavšalno plačilo. Andreja JAZBEC i Pozicija 28 in 35 hidravlični prostor, v katerem je vgrajena najbolj sodobna tehnologija, ki jo danes Evropa premore V okviru SŽ že tri leta potekajo različne oblike izobraževanj za poslovodne kadre, v lanskem letu pa smo uvedli tudi OSNOVNI SEMINAR ZA MLAJŠE POSLOVODNE KADRE. Namen osnovnega seminarja je posredovati zaokrožena splošna znanja s področja poslovodenja delavcev, ki že opravljajo ta dela ali jih bodo v prihodnosti. Osnovni seminar smo na začetku razdelili v dva dela. Prvi del seminarja smo izvedli spomladi 1989 v Kotljah, drugi del pa januarja letos na Bledu. Ker imamo vsako leto namen izvesti vsaj po en osnovni seminar, je istočasno potekal na Bledu ponovno še prvi del osnovnega seminarja. Oba seminarja sta bila številčno dobro obiskana, to velja še posebej za začetni osnovni seminar, katerega se je udeležilo 20 slušateljev iz SŽ. Udeleženci prvega dela osnovnega seminarja so se seznanili z osnovami poslovanja podjetja, poslovodnimi funkcijami in njihovim razvojem, v nadaljevalnem osnovnem seminarju pa je bil poudarek na nekaterih izbranih poglavjih, ki so obravnavala odnos korporacija - podjetje in komparativne prednosti sinergije. Predavatelj je bil dr. Rudi Rozman. Opredelitev tržnih funkcij, cilje in pomen trženja je predaval mag. Peter Tomšič v prvem delu osnovnega seminarja, v drugem delu seminarja pa je bil poudarek na strategiji, planu in kontroli trženja. Z osnovami vrednostne analize in njeno vlogo pri iskanju možnosti za povečanje delovne učinkovitosti in uspešnosti podjetja je seznanil slušatelje obeh seminarjev Viktor Hribar, sicer direktor Plamena. V oba seminarja smo uvrstili tudi področje financ. Mag. Andrej Cetinski je v svojem predavanju v prvem delu osnovnega seminarja opredelil finančne funkcije v podjetju, v nadaljevalnem seminarju pa je osvetlil vzroke inflacije in podal oceno najnovejših stabilizacijskih ukrepov, ki so bili sprejeti decembra 1989. V oba seminarja smo prav tako uvrstili tudi temo s področja kulture poslovanja v podjetju. Predavatelj je bil dr. Edvard Konrad, prof. na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Mag. Tone Britovšek je seznanil slušatelje z metodami operacijskih raziskav. V prvem delu osnovnega seminarja se je osredotočil na linearno in mrežno programiranje, v drugem delu seminarja pa je bil poudarek na modelih zalog. Tokrat smo se prvič odločili za večerno temo. Povabili smo člana PO Železarne Ravne, Branka Žerdonerja, ki je predstavil novosti in trende razvoja, ki se pojavljajo na področju poslovodenja doma in v svetu. V razgovoru s slušatelji in na osnovi izpolnjenih vprašalnikov sta bila seminarja zelo dobro ocenjena. Udeleženci so nam ob zaključku seminarjev predlagali teme, ki bi jih želeli še poglobiti. Predlagali so uvrstitev tem, ki bi se navezovale na problematiko sedanjih gibanj v gospodarstvu, s poudarkom na področje trženja in predvidevanje finančnih učinkov s pomočjo planiranja proizvodne dejavnosti podjetja. Kot zanimive in zaželene teme na nadaljevalnem osnovnem seminarju so slušatelji predlagali teme, kjer bi bil poudarek na taktiki vodenja večjih delovnih skupin in preverjanju delovnih rezultatov na področju poslovodenja. Velik interes so pokazali slušatelji obeh seminarjev še posebej za teme, ki so se nanašale na področje proizvodnje, metode izbiranja in uvajanja novih proizvodnih programov in uvajanje informacijskih tehnologij v podjetje. Glede na to, daje bil program seminarja vsebinsko in časovno obsežen, je prevladoval frontalen način podajanja znanja. Na naslednjih seminarjih bomo zato skušali nameniti več časa razpravi, študiju posameznih primerov, delu v skupinah in poslovnim igram. Osnovni seminar za vodilne delavce so zaključili iz Železarne Jesenice: Ivanka Zupančič in Marjan Endliher; iz Železarne Ravne: Cveto Barbič, Janko Miklavc in Nikolaj Sonjak; iz Železarne Štore: Slobodan Milanovič, Ivan Vizjak, Milan Dečman in Franc Logar; in iz Plamena: Vladimir Oblak. Za slušatelje, ki so zaključili prvi osnovni seminar za poslovodne kadre, bomo tudi v bodoče organizirali različne oblike izpopolnjevanj z namenom seznanjati z novostmi s področja poslovodenja. Na odboru kadrovskih direktorjev je bilo tudi sklenjeno, da se 10- dnevni osnovni seminar za poslovodne kadre časovno razdeli na več manjših enot, ki bi trajale v povprečju dva dni in pol. Tako pred- V Železarni Štore imamo zelo natančno sliko stanja, izdelan program in določene roke za izvedbo posameznih projektov s področja urejanja ekoloških problemov. Obravnavamo enakovredno: hrup, zrak, vodo in ravnanje za odpadki. To smo povedali tudi na našem skupnem razgovoru v Železarni Štore 7. marca predstavnikom Društva za varstvo okolja, ki so se ga poleg predstavnikov našega podjetja udeležili: Janez Černej, Peter Kavalar, Rado Bužan in Marjan Trbovšek. Razgovor je bil, kot se reče, konstruktiven, občasno zelo strokoven, kritičen in polemičen. Ves čas je bila, tak je naš vtis, prisotna predvsem zahteva po sanaciji obstoječega stanja, a tudi težnja k iskanju odgovorov na ekološka vprašanja, ki se zastavljajo ob bodočem razvoju Železarne Štore. Dogovorili smo se, da septembra realizacijo našega programa in problemov javno izpostavimo skupščinski obravnavi in istočasno pozvali predstavnike Društva, da strokovno sodelujejo pri obravnavi in reševanju naših ekoloških problemov. Tako sodelovanje je seveda zelo vprašljivo in kaj hitro bi ga lahko narobe razumeli. Gibanja zelenih naj le ostanejo vzvod, ki poganja dogajanja pri razreševanju vprašanj ekologije. Tu je še tudi zaupanje, kije sicer možno, a temelji lahko le na strokovnosti, poštenju, medsebojnem spoštovanju in tudi tolerantnosti, ko gre za priznavanje velikosti problemov ter realnih finančnih možnosti in potrebnega časa za razreševanje. Slabe izkušnje pri tem eno in drugo stran navajajo v dvome glede iskrenosti in konstruktivnosti delovanja. In kakšen je naš odnos do ekologije? Dvoličen; doma tarnamo nad vodo, zrakom in hrupom v skrbi za svoje zdravje in bodočnost naših potomcev, v službi pa se obnašamo drugače, brezobzirno do okolja in se za ceno trenutnega preživetja ne oziramo na posledice? Glede na zatečeno stanje v okolju takega odnosa ne moremo povsem zanikati. Seveda pa, vsaj v Železarni Štore, ne bi imeli težav z dokazovanjem, da je sedanje stanje predvsem posledica nepoznavanja in neosveščenosti v preteklosti - ekologija je vendarle še relativno nova beseda in pojem - in seveda materialnih pogojev v sistemu, kije v glavnem le jemal in razporejal. Zavedanje samega sebe je lastnost človeka, zaradi katere bi pravzaprav vsakdo moral, ob besedi ekologija, pomisliti na njeno usodno povezanost z vprašanjem bodočnosti človeštva. Pomislimo le na razvoj preteklih let in ga primerjamo s preteklimi desetletji in stoletji. Kam, do kam? Ekologijo največkrat obravnavamo s čisto materialne, praktične plati, je pa to vprašanje tudi sociološko ali, če hočete, filozofsko. Koncept »znosnega razvoja« (Sustainable developement), ki ga je leta 1987 popularizirala Svetovna komisija za zaščito okolja in razvoj (Bruntland Committee) se ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo razvoj danes, da ne bo bodočim generacijam onemogočil zadovoljevanja lastnih potreb? Predvsem naj bi to bil pošten odnos do bodočnosti. Kaj pa je s poštenim odnosom do že rojenih, ki se s pravico lahko sprašuje- videvamo izvedbo drugega dela osnovnega seminarja za poslovodne kadre konec meseca februarja. M. S. S. jo, kaj je bodočnost naredila za njih? »Znosen razvoj« je poskus odgovora predvsem tistim, ki mislijo in trdijo, da dobra politika zaščite narave in okolja ne gre skupaj z gospodarsko rastjo. Zainteresirani se skušajo dokopati do načinov, kako bi boljše ekološke razmere lahko spremljal tudi višji življenjski standard in iščejo v razvoju tehnologij alternativne rešitve, da bi lahko naravne resurse nadomestili s fizičnimi. Zal se to povsod ne da, kot je to primer z ozonom. In, ko smo se že vprašali, kakšen je naš odnos do okolja in ekoloških vprašanj, lahko tu navedemo, zakaj ta ni in ne more biti dvoličen. Z železom je podobno kot z ozonom, čeprav poznamo nekaj možnih in ustreznih nadomestil. A tudi tu je narava človeka usodno povezala z materijo, ko gre za vprašanje sedanjosti in bodočnosti. V naravi je poleg kamna in lesa le še železa v zadostnih količinah na razpolago uporabi človeštva. Vseh drugih kovin in materialov je bistveno manj, železo in jeklo, ki ga iz njega izdelujemo, pa sta tudi sicer naravi blizu - najlaže in najhitreje se vrneta v elementarno obliko in najlaže ju tudi uporabljamo v sistemu reciklaže. Železu se še dolgo ne bomo mogli odpovedati in to je tudi del odgovora na vprašanje o perspektivah črne metalurgije. A tu so še tržišče in naši kupci, ki se zaradi velike ponudbe, relativno poceni komunikacij in popolnosti informacijskih sistemov že dolgo ne zadovoljujejo več samo z osnovnimi poslovnimi pogoji: kvaliteta, cena in rok. Od nas zahtevajo jamstva, da bodo pri nas kupljeni izdelek vedno zares tudi zanesljivo dobili. Eno od takih jamstev je urejena ekologija, kar predpisujejo tudi zakonodaja in standardi (ISO 9 000-9 004 in tudi JUS A. Kl.010-018). Neurejena ekološka vprašanja lahko pomenijo v skrajnem primeru zahtevo po ustavitvi proizvodnje in s tem bi seveda kupcu, ki skrbno ravna z zalogami, lahko povzročili nepremostljive težave. Velika konkurenca na trgih takih rizikov ne dopušča več. Še druge razloge bi lahko navedel, ki nas silijo v »pravi« odnos do ekoloških problemov, menim pa, da je že ta dovolj prepričljiv. Tudi Avstrija, Luksemburg, Francija in še Japonci, ki svoje energije in surovin nimajo, se niso odrekli metalurgiji, ki pa je sodobna, energetsko racionalna in ekološko urejena. Z našimi razvojnimi programi težimo k tem ciljem, želimo pa imeti vsaj enake pogoje, kot jih ima naša panoga v razvitih državah. Pravzaprav ne vem, kako je v naš jezik prišel za našo panogo izraz »črna metalurgija«, ki drugod ni v veljavi. Že sama beseda ima negativen prizvok, a vendar vemo, da železarstvo niso le izgube in štrajki in, da so železarne družbi vedno korektno prispevale svoj delež. Želimo imeti možnost, da s svojirli delom dokažemo, kaj je »znosni razvoj« - razvoj, ki ga še prenašamo, ki je sprejemljiv za ljudi in okolje, ki bo ljudem dejal delo, odpiral nove možnosti in nasploh služil ljudem v dobro! Direktor za razvoj Boris Marolt, dipl. ing. ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE- izhaja enkrat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Plausteiner Stane, Javeršek Branko - odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje - TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo. USPESEN ZAKLJUČEK PRVEGA OSNOVNEGA SEMINARJA ZA POSLOVODNE KADRE V SLOVENSKIH ŽELEZARNAH Naš odnos do okolja 10 let Kompolske folklore V soboto, 17. februarja, v večernih urah, je bila v dvorani Kulturnega doma prijazna prireditev. Polna dvorana ljudi (izjemna stvar za naše štorske razmere) je s svojo prisotnostjo in zavzetim spremljanjem programa počastila majhen, vendar za naš kraj pomemben jubilej: 10 let obstoja in delovanja kompolskega folklornega ansambla. Mnogokrat razmišljam o kulturi, tudi v dvorani sem počel to pred predstavo. Med nastopom to kajpak ni šlo, kajti tedaj me je prevzel ves tisti pisani ritem na odru, stare pesmi in zvoki citer izpod prstov upokojene Pepce Ulaga. Dejal bi, da so isto doživljali vsi ostali v dvorani, saj so vsako predvajano točko gledalci nagradili z navdušenim aplavzem. Zdaj, po desetih letih delovanja znajo Kompolčani v plesu že simpatično izraziti čustva, želje in hotenja, ki prihajajo nekje iz globin, obenem pa ne pustijo mirnega človeka, ki jim prisluhne. Prav zdaj, v tem splošnem kriznem času družbe, je kulturno življenje in izpovedovanje zelo važno. Kultura je za nas, majhen narod, pomenila skozi vse čase, dobre in slabe, tista povezovalna sila, ki nas je majhne kot smo, vendarle obdržala skupaj. Zato pomenita doživetje tako zahtevna umetna pesem in igra kot čisto preprosta ljudska. Nekaj doživetega, lepega, plemenitega in človeško občutenega so nam Kompolčani pričarali na svoj jubilejni večer. Kompolski plesalci ljudskih plesov so pod vodstvom Metke Grmek in ob pomoči njenega moža Jožeta začeli z ljubiteljskim delom v letu 1980. Ves čas ga vodijo v osnovni šoli, v desetih letih pa seje izmenjalo kar 100 plesalcev in nekaj godcev. Vedno je bilo potrebno začeti znova voditi plese z novimi mladimi ljudmi. Od devetih parov je le pet ljudi v ansamblu dlje kot 5 let, ves čas pa vztrajata le voditelja Metka in Jože. Zelo zvesta skupini je tudi Pepca Ulaga, ki s starimi vižami na citrah še dodatno popestri program narodne izvirnosti na prireditvah. Ivan Vouk je njihov godec s »frajtonerico«. Za časa življenja Tončke Marolt (umrla je predlani) je kompolska skupina imela stik z njo; naša najbolj znana zbiralka narodnega blaga (poleg moža Franca) je Kompolčanom bila prijazno na uslugo z nasveti. Svetovala jim je, kako naj se oblečejo in da naj iščejo plese in narodne noše predvsem iz svoje bližnje okolice. Dekleta in fantje so začeli plesati z izposojenimi oblekami; zdaj premorejo lastne, vendar le dva kroja štajerske, v njih pa izvajajo plese ostalih slovenskih pokrajin. Doslej so se udeležili seminarja folklornih skupin Slovenije, nastopali so na lastnih prireditvah po okoliških območjih krajevne skupnosti, za 4. julij so redni gostje na proslavi na Svetini, za 1. maj na kresovanju na Lipi. Plesali so na reviji folklornih skupin Slovenskih železarn, na Ko- Jajček in čajček Ne bom vedno govoril, da se naša »klapa« iz PD Železar že skoraj na vseh neželezarskih pohodih in izletih ponavlja iz leta v leto. Morda drži, da jih veliko hodi »na svojo roko«, a naša PD mora tudi nekaj registrirati, mar ne? Vsaj naša bližnja okolica bi lahko bila skupinsko bolje obiskana z naše strani, recimo kot vsakoletni pohod na goro Oljko - v organizaciji PD Polzela. Tiste čudovite nedelje smo planinci z vseh vetrov dobesedno zatrpali savinjsko mo-torko in se z njene zadnje postaje napotili v sončno hribovje, cerkvi z dvema zvonikoma nasproti. Po dobrih dveh urah zmerne hoje smo prišli na željeni cilj, kjer si je vsak udeleženec sam postregel s trdo kuhanim jajcem in čajem - brez- plačno (le kako to nekaterim PD uspeva vsako leto?). Znancev je bilo kot vedno na pretek, tako da je dan prekratek. Sledil je le še ogled cerkve iz 16. stoletja, zgoraj in »spodaj«, in misliti je bilo treba na dom. Za del poti XIV. divizije smo se zopet zbrali »vsi«, zato smo tudi vreme naročili po naših željah. Tudi ta pohod se ponavlja iz leta v leto; če pa bo z leti množičnost tako upadala, kot je bilo vidno letos, bomo po tej poti hodili le še tisti, ki imamo na tistem koncu prijatelje in znance. Vendar je to tudi več vredno, kot povprečna organizacija, vsaj kar se tiče markiranja trase pohoda - (PD Dramlje.). Pa lep pozdrav! - STANC ZAHVALA Zahvaljujem se sodelavcem iz investicij in konstrukcijskega biroja za pozornost in dragoceno darilo ob odhodu v pokoj. Vsem sodelavcem želim nadaljnjih dobrih poslovnih uspehov in osebne sreče. Ivan Jelen roški ohceti v Dravogradu, za tuje goste v Dobrni in Laškem, v Kumrovcu, predvsem pa radi nastopijo v Domu Nine Pokorn v Grmovju -domu za ostarele. Omenimo sedanji sestav članov folklorne skupine ljubiteljskega ansambla, ki mu po svojih močeh stoji ob strani tudi tovarniški sindikat: Bojan, Branko in Marjana Gajšek, Joži in Gusti Jager, Zvone Kersnik, Slavko Kruleč, Joži Majoranc, Lidija Obran, Silva Plank, Karla Pušnik, Sonja Tovornik, Bernarda Tratnik, Minka in Joži Zalokar, Zdenka in Karli Zdolšek, Štefan Korenak, Ulaga Pepca, Ivan Vouk in seveda voditeljski par Metka in Jože Grmek. Naj ob tej priliki omenim še Kompolski ženski pevski sestav, ki meni osebno, po aplavzih sodeč pa še mnogim, zelo ugaja. Slišali smo jih že tudi po celjskem radiu. Pojejo izvirne pesmi, ki sem jih včasih slišal kot otrok, potem pa nikdar več. To so prav prijetna dekleta, ki s folkloro rade sodelujejo. Jubilejna prireditev kompolskih ljudskih plesalcev je izredno uspela. V imenu kulturnih organizacij Celje jim je čestital Štefan Žvižej, naš Boris Marolt iz Železarne, vnuk Tončke in Franceta Marolta pa jim je ob 10-letnici delovanja izročil priznanje ansambla F. F. Marolt, najbolj kvalitetnega in zaslužnega slovenskega prikazovalca te zvrsti narodnega blaga. Hvala, kompolski folkloristi in iskrene čestitke ob vašem jubileju! Jok Nastop kompolske folklore Kadrovske vesti V mesecu decembru in januarju so bile naslednje kadrovske spremembe v podjetju: Novi član podjetja: Zidanšek Bernarda, dipl. oec., - trženje. Iz JLA so se vrnili: Mlinarič Mihael, delavec - jek lovlek; Lojen Peter, delavec - valjarna II; Mastnak Branko, predelovalec kovin - valjarna II; Zavr-šek Marjan, livar - valjarna II; Pe-pelnjak Zvonko, strugar - obdelo-valnica valjev; Koželj Jože, predelovalec kovin - valjarna II; Koželj Franc, predelovalec kovin - valjarna II; Jezernik Jože, predelovalec kovin - valjarna II; Šnek Janko, delavec - IO; Stermšek Andrej, lesar - modelna mizama; Hvala Damijan, pridobivalec kovin - valjarna I; Horvat Aleksander, delavec - valjarna II; Arzenšek Franc, valjavec profilov - valjarna II; Repas Robert, strojni ključavničar - jeklarna; Koprivc Stanislav, delavec-valjarna II; Zagorc Miran, predelov, kovin - valjarna II; Medved Damjan, pridobivalec kovin - jeklarna; Vodeb Ivan, delavec - proizv. delov in sklopov; Kolar Jurij, delavec - komunala. V JLA so odšli: Jurkošek Martin, pridobivalec kovin - jeklarna; Skale Edvard, li- var - livarna II; Lipovšek Roman, pridobivalec kovin - jeklarna; Kramperšek Drago, strojni ključavničar - jeklarna; Antlej Stanislav, delavec - valjarna II; Uduč Božidar, delavec - valjarna II; Fric Jure, strojni ključavničar - valjarna I; Šafran Leopold, delavec - jek-lovlek; Zupanc Branko, delavec -livarna II; Jazbec Franci, orodjar -proizv. delov in sklopov; Jager Miran, orodjar - orodjarna; Završek Janko, strugar - jeklarna; Cmere-šek Stanko, oblikovalec kovin -jeklovlek. Z rednim odpovednim rokom so odšli: Pajek Magda, konfekcionarka -DPG; Zupanc Stanislav, elektrikar-energetik - industrijska oprema; Herman Dragica, ekonomski tehnik - finance; Robič Metka, ekonomist - finance; Zorko Ivan, elektro tehnik - PKPV. Po končanem pripravništvu so odšli: Stojnšek Igor, strugar - obdelo-valnica valjev; Škrablin Damir, strugar - obdelovalnica valjev; Bevc Marjana, ekonomski tehnik -finance; Tramšek Marjeta, ekonomski tehnik - pravna služba. Sanacija slovenskih železarn (Nadaljevanje z 2. strani) republika preoblikovala tudi terjatve, ki jih ima do železarn iz naslova neplačanega energetskega prispevka, kakor tudi terjatve iz naslova razvojnega dinarja; -banke. Za učinkovito poslovanje črne metalurgije bi bilo koristno, da sodelujejo pri njenem upravljanju tudi banke. Te naj bi zato del svojih dolgoročnih kreditnih terjatev do železarn preoblikovale v trajne vloge (vsaj v vrednosti anuitet, ki naj bi jih železarne plačevale letos ter drugo leto), poleg tega naj bi pri njihovi kapitalski sanaciji sodelovale tudi s svežim denarjem; - poslovni partnerji železarn (večji dobavitelji ter kupci). Namen imamo vse svoje večje poslovne partnerje pozvati, da sodelujejo pri sanaciji železarn na ta način, da kupijo njihove delnice; - delavci železarn. Namen imamo pripraviti program, po katerem naj bi večina delavcev železarn postala njihov delničar. Delavci naj bi nakup delnic pokrivali predvsem iz dveh virov: 1) tako, da se jim del osebnih dohodkov (do 20 °/o, pri vodilnih delavcih tudi več) vsaj eno leto izplačuje v obliki delnic; 2) iz sredstev, ki jim jih zagotovijo železarne v obliki kreditov (to obliko naj bi še posebno razvijali pri vodilnih delavcih, ki naj bi v železarne obvezno vlagali večja sredstva); - tuji vlagatelji. V letošnjem letu sicer ne pričakujemo, da nam bo uspelo pridobiti pomembnejša sredstva od tujih vlagateljev, pač pa resneje računamo s tem virom v okviru razvojne sanacije železarn, ki jo bomo uresničevali v naslednjih letih. b) federacija. Z zakonskimi ukrepi, sprejetimi pred kratkim (Agencija za sanacijo bank, prenos kreditnih obveznosti na federacijo, pokrivanje tečajnih razlik) so bili ustvarjeni formalni pogoji, da bo federacija lahko v velikem obsegu sodelovala pri sanaciji konkretnih podjetij. Tako naj bi pomembna sredstva zagotovila tudi črni metalurgiji, pri čemer pa naj bi bile slovenske železarne izvzete. Menimo, da se tovrstni pomoči federacije v Sloveniji ne bi smeli odreči; na to, kako jo zagotoviti, pa žele-zarji sami ne moremo vplivati. Tu bi nam bila potrebna aktivna podpora republike in tudi bančnega sistema. c) notranja akumulacija. Izjemno pomembno je, da železarne prenehajo poslovati z izgubo; tej zahtevi bomo podredili vse svoje poslovne aktivnosti. Poleg tega bomo zaradi krepitve svojega finančnega položaja do nadaljnjega močno omejili investicijsko porabo. d) dodatne dolgoročne zadolžitve. Tudi te bodo potrebne, če naj bi sanirali sedanje velike primanjkljaje trajnih virov sredstev. Prednost naj bi imelo zadolževanje v obliki emisije obveznic, nominiranih v DEM. Ob primerni garanciji (banke ali republika) za njihovo izplačilo bi si verjetno s prodajo obveznic lahko zagotovili pomembna dodatna dolgoročna sredstva. Kadrovske vesti (Nadaljevanje s 7. strani) Samovoljno sta zapustila podjetje: Čauševič Ras im, žerjavovodja -jeklarna; Novak Viktor, delavec -jeklarna. Izključena iz podjetja sta bila: Bovha Rudolf, strugar - obdelo-valnica valjev; Malbašič Dragutin, delavec - jeklarna. Po izteku pogodbe je odšel: Ojsteršek Vincenc, delavec - valjarna II. UPOKOJENI JELEN Ivan, rojen 28. 7. 1934, stanujoč Krajnčiča 20, Šentjur. V železarni se je zaposlil leta 1963. Vrsto let je delal v TOZD elektrop-lavž kot žerjavovodja - livar. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil v letu 1979 premeščen v planiranje razvoja na dela in naloge »razmnoževanje tehnične dokumentacije«. 31.12.1989 je bil invalidsko upokojen. KRAMER Peter, rojen 30. 5. 1936, stanujoč Prožinska vas 22 c, Štore. V železarni seje zaposlil leta 1970. Delal je v vodstvu strojnega vzdrževanja kot načrtovalec strojnega vzdrževanja. 31.12. 1989 je bil invalidsko upokojen. KOŽELJ Emil, rojen 18. 6. 1935, stanujoč Podvine 10, Planina. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1969. Vso delovno dobo je delal v valjarni I kot adjuster. 31. 12. 1989 je bil redno upokojen. LUBEJ Ivan, rojen 10. 8. 1935, stanujoč Kompole 109 a, Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1953. Po odsluženju vojaškega roka sije ponovno pridobil lastnosti delavca železarne. Delal je v livarni I kot livar. 31. 12. 1989 je bil redno upokojen. MARKOVIČ Neža, rojena 31. 1. 1934, stanujoča Udarniška ul. 2., Štore. V železarni se je zaposlila leta 1973. Delala je v komunali kot čistilka. 22. 12. 1989 je bila invalidsko upokojena. STOJILOVIČ Marjan, rojen 21.8. 1934, stanujoč Vrunčeva 35, Celje. Vso delovno dobo je delal v Železarni Štore. Opravljal je dela elek-tromehanika v elektro vzdrževanju. 7.12.1989 je bil redno upokojen. Z izvajanjem kapitalske sanacije železarn naj bi čimprej začeli in jo v nekaj mesecih vsaj v pretežnem delu tudi zaključili. Želeti je, da bi pri pripravi potrebnih konkretnih programov aktivno sodelovali vsi večji potencialni delničarji železarn, še predvsem pa republika in banke. V okviru kapitalske sanacije železarn naj bi se ustvarila tudi potrebna podlaga za primerno dolgoročno organiziranost slovenske črne metalurgije; v tem smislu naj bi predvsem republika, v enem delu pa tudi banke, svoje kapitalske vloge v železarne realizirale posredno preko poslovnega sistema Slovenskih železarn. Ljubljana, 5. 2. 1990 Andrej Cetinski Obiščite slivniško jezero in ribiški dom Tratna ČE ŽELITE PO UTRUDLJIVEM VSAKDANU PREŽIVETI PRIJETEN DAN V TIŠINI NARAVE, POSKUSITI RIBIŠKO SREČO, SE REKREIRATI IN PRIDOBITI NOVIH MOČI ZA VAŠE DELO, POTEM OBIŠČITE SLIVNIŠKO JEZERO IN RIBIŠKI DOM TRATNA. Slivniško jezero je nastalo leta 1976 v dolini reke Voglajne za pregrado Tratna. Ob naj večji zajezitvi njegova površina meri 86 ha, globina pa seže tja do 14 metrov. Ribiški dom Tratna leži ob severni obali jezera in je oddaljen od mesta Šentjur pri Celju 4 km. Dostop do njega je: - z avtobusom do kraja Črnolica in nato peš 500 metrov do pregrade ter nadalje skozi gozd ob jezeru; - z vlakom do Grobelnega in nato peš 2000 metrov skozi naselje in gozd Tratna; - z osebnim vozilom do samega ribiškega doma, kjer je urejeno parkirišče za ca. 20 vozil. Voznikom priporočamo, da svoja vozila parkirajo na parkirišču pod pregrado Tratna in nadaljujejo peš po gozdni poti ca. 10 minut, saj na ta način ne bodo prikrajšani za lepote tega okolja. Ribiški dom se nahaja na gozdni jasi, neposredno ob samem jezeru. Obdaja ga mešani gozd, njegova okolica pa je vegetativno lepo urejena z množico najrazličnejših vrst avtohtonega drevja ter cvetja. Dom razpolaga z bifejem, kuhinjo, 300 zunanjimi in notranjimi sedeži, skupinskimi in individualnimi - družinskimi kurišči z vsemi pritiklinami za organizirane piknike, na voljo pa sta tudi dve štiriposteljni sobi za letovanje. Okolica je izredno bogata z gobami, v neposredni bližini pa je možen ogled ribogojnice za vzrejo krapovcev in obisk kmečkih turizmov, kjer vam bodo radi postregli z domačo hrano ter pijačo. Jezero naseljujejo v velikem številu vse naše avtohtone ribe, kar vam omogoča uspešen ribolov. Na samem domu pa vam je zagotovljeno čolnarjenje, jadranje na deski, kegljanje, igre z žogo, namizni tenis in drugi rekreativni športi. Gostinska ponudba po izbiri ni ravno hotelska, upamo pa, da bomo zadovoljili vaš okus. Za organizirane skupine - piknike sprejemamo pismene rezervacije na naslov »RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA ŠTORE -63220 Štore« oziroma naročila po telefonu na številko 27-411 ali 28-411, interna 460, najmanj 7 dni pred nameravanim obiskom. Dnevne turistične ribolovne dovolilnice za lov rib v Slivniškem jezeru si lahko nabavite na naslednjih prodajnih mestih: - »Glavna recepcija Železarne Štore« v Štorah - »Gostišče Mulej-Gologranc« v Prožinski vasi pri Štorah - »Gostišče Pri mostu« v Šentjurju pri Celju - »Gostišče Hvalec« v Novi vasi pri Šentjurju - »Gostišče Lesjak« v Gorici pri Slivnici - »Vera Kokošar« v Gorici pri Slivnici 60 - »Pavel Menhard« v Rakitovcu 1/a pri Gorici pri Slivnici - »Karel Artiček« v Grobelcah 26 pri Gorici pri Slivnici - »Ribiški dom Tratna« na Slivniškem jezeru. Dnevne turistične ribolovne dovolilnice za lov rib v Voglajni si lahko nabavite na naslednjih prodajnih mestih: - »Glavna recepcija Železarne Štore« v Štorah - »Gostišče Mulej-Gologranc« v Prožinski vasi pri Štorah - »Gostišče Pri mostu« v Šentjurju pri Celju. ŽELIMO VAM PRIJETNO POČUTJE OB JEZERU IN DOBER PRIJEM RIB!