Ccua
vsako
k V- l6-	v L I U B L I A N I. D N E 20 A P R I L A 1 9 3 2	L E 1 O 45
i Diu za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka « Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor ircdo. Spisi 10 dopisi n»i se pošiljalo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljub.,
-„- . . ...... '0 Din. Iziin in
»Domoljub.«« v Ljubljani
Pismo našega rojaka iz tuiine
Ko sem se vozil lansko leto od Kölna proti Frankfurtu, sem naletel na slovensko uradniško družino, ki je odhajala iz West-(alijc na obisk v domovino, katere že ni videla dvajset let. V prijaznem razgovoru smo se kmalu približali mestu Würzburgu, Tam to se ločile naše poti. Ob slovesu sem prosil gospoda, naj bi mi sporočil, kako se mu bo jodilo. Obenem sem ga pa tudi prosil, da bi ai poročal o razmerah, ki vladajo med na-imi izseljenci v Westlaliji. Z veseljem mi je ibljubil. Ze večkrat mi je poslal kakšno norico, sedaj pa mi je pisal dolgo in pomembno pismo. Ker vem, da bi to pismo marsikoga nimalo, zato ga hočem v glavnem objaviti: »Z nedopovedljivim veseljem smo se bližali jugoslovanski meji. Srečni smo se poetili, ko smo po dvajsetih letih zagledali jubo domovino in stopili na rodno grudo, ki lam je dajala dolgo let vsakdanji kruh. Vse ežke in žalostne ure so bile pozabljene, ko imo bili v krogu sorodnikov, znancev in pri-ateljev. Dva tedna smo bili v domovini in lam se je zdelo kot bi bili dobro uro. Z ža-ostjo v srcu smo se morali ločiti od dragih orodnikov in slednjič tudi od nepozabne slo-'enske grude in besede in oditi v mrzlo iujino za kruhom. Spočetka se kar nismo »gli prav udomačiti v tem črnem in velikem icstu, ki gloda in pije človeško kri. Sedaj ia je malo boljše, ker mi dnevni opravki ne ovoljijo, da bi obujal vesele spomine na do-lovino. Edino zvečer, ko poslušam našo pri-iubljeno ljubljansko radio-postajo, se pogo-arjamo o domovini, o našem dobrem ljud-tvu, naši pesmi in besedi, o težki svetovni rizi, ki Vas mori in katera tudi nam ne prizanaša. če Vam povem, da je danes v Nemčiji ad 40000 Slovencev in da je od teh več ot polovica brez dela in zaslužka, celo brez sakdanjega kruha in denarja, boste razumeli, so tu zelo težke in žalostne razmere. Ne-ateri so že dve leti brezposelni (nekateri 'd teh dobijo nekaj podpore, pa je zelo skromna, tako, da se komaj preživljajo). Gorje, če 1,1 jim odtegnili še to! Nekateri bi radi odšli domovino, kot to delajo Dalmatinci in Bo-lanci v Franciji. Toda kaj pomaga, ko pa še ® vlak nimajo in ne morejo nikjer dobiti. 'e "e •'» drugače, bodo morali iti peš. In, poante, kako bodo hodili peš ti reveži z otroci « na tako dolgi poti? Tarnajo, hekateri pre-jUnjajo, pa vse nič ne pomaga. Takole pra-'!»: »Domovina pozablja »a nas. Samo toliko
časa smo ji bili dobri, dokler smo ji pošiljali denar. Sedaj pa, ko je denar usahnil, nas noče poznati. Ali se nam ne godi krivica? Toliko let smo delali po rudnikih in tovarnah v neprestani nevarnosti, da smo tam pustili najboljše moči — včasih tudi zdravje — sedaj na stara leta pa nas noče nihče poznati. Kam naj se obrnemo?« Taki in podobni glasovi se čujejo vedno pogosteje.
Ob tej priliki Vas hočem še na nekaj opozoriti. Nekaterim Slovencem na Westfal-skem se očita, ker so postali nemški državljani To je tako: k temu koraku so jih prisilile razmere. Ce si nemški državljan, dobiš službo in podporo, če si pa tujec, te pa vse
venci. Manjka jim ponosa, samozavesti in predobri so. Če udariš Slovenca po enem licu, pa ti nastavi še drugo. Zato pa Slovence povsod tako izrabljajo in zlorabljajo. In premalo je med njimi sloge. Tudi nezaupnosti je med njimi veliko. Tujcu več verjamejo kot domačinu. In kaj se zgodi? Ko ga tujec izrabi in zapusti, se kot spokorjen grešnik obrne do rojaka-domačina. Take in podobne lastnosti opazujem med Slovenci že dvajset let. Vedno poje stara pesem — pa jih življenje še ni izmodrilo.
Čudno se mi zdi, da obupujete v domovini nad nami. Neljubo nam je, če moramo slišati besede: «•Slovenci v Nemčiji so za našo državo čisto izgubljeni.« Jaz pa trdim, da še ne veljajo te besede za, vse Slovence. In če bomo izgubljeni, kar se bo sčasoma zgodilo, če ne bo od nikoder pomoči, ne bo naša krivda. Zakaj nam ne pošljete slovenskih duhovnikov? Poglejte, koliko Nemci žrtvujejo za svoje rojake v tujinil Nobena žrtev jim ni preveč, kadar gre za lastno kri, za narodov blagor. Poglejte, kako se njihove meje vedno širijo po vseh petih kontinentih. Koder se je naselil nemški živelj, tam se je tudi ohranil že dolga stoletja in se tudi bo, če bodo vedno s tako paznim očesom in dobrim srcem skrbeli za svojo kri v tujini.
Poleg duhovnikov so nam pa tudi šole zelo potrebne. In koliko je med nami (ca. 40.000 Slovencev) slovenskih šol? 2al, nobene in je najbi/. tudi ne bo. Ali ni to ogromna škoda? — Slovenci so se začeli naseljevati v Nemčiji okrog leta 1880., torej pred 50 leti. Danes jih je lepo število. Starejši rod zna še govoriti slovenski — mlajši že skoro nič več in to zaradi tega, ker ni slovenske
šole in pa slovenske zavednosti. Res je, šole državo velika stanejo. Učitelj z družino veliko potrebuje. Ali pa je treba, da pridejo učitelji? Pošljite nam rajši učiteljice-redov-n i c e kot se to godi v Ameriki. Če pošlje država učiteljice-redovnice k nam, bo imela dvojno korist: manj bi državo stale in pa uspešnejše, požrtvovalnejše bi svoje delo vršile. Se se da veliko rešiti z dobro voljo i" vztrajnostjo. Priskočite nam na pomoč, mi V prosimo, lepo prosimo.«
Tako se glasi pismo našega rojaka-intt' genta, ki zasleduje z budnim očesom življenj in vrvenje in umiranje naše krvi v Nemčiji. Slovenci, kdaj bomo dobili pravo razumevanje za potrebe naših bratov in sester v tujini? Zadnji dve leti se je izseljeniško vprašanje med nami poživilo, toda v najširše plasti na-
postrani gleda. In saj veM«, iwkiai so Sl^ j^, ^ prišlo. Zadnje CaM smo pokazali
precej dobre volje. Toda to še ne zadostuje. Delati je treba začeti. Država bi se morala zavedati, da je izseljeniško vprašanje emi-nentno narodno vpra šanje. Sedaj, ko se bo vršila v Ljubljani izseljeniška konferenca, naj bi se temeljito obravnavata ta vprašanja, k: so važna za naše brate in sestre v tujini in za nas same. Pomagajmo, da si bo naša beseda, pesem in kri vedno bolj utirala pot med tujci, ne pa da bo v svetu umirala...
Slovenci, ne pustimo, da bi se uresničile za našo kri v tujini pesnikove besede: »Tamkaj v Westfaliji so nam izginili, Teč ne doseže jih naše oko ...«	Ji P
PO SVETU
Katoliška cerkev
s Razno. Velike svečanosti v čast sv. An tonu se bodo vršile od 28. maja do 2. junija v italijanski Padovi. — V Einsiedelnu je vstopil v katoliško cerkev protestantovaki verski modroslovec 35 letni Oskar Bauhofer. — »Uni-nea« je glasilo grško-katoliške duhovščine v Romuniji. Ta časopis obdolžuje sedanjo romunsko vlado, da je kršila ustavo, ki zagotavlja vsem veroizpovedim enako svobodo in enake pravice. Pa kaj je napravila vlada gospoda Jorge? Pravoslavnim svečenikom je te dni znižala plače za 12, duhovnikom drugih ver pa za — 23 odstotkov. Slaba znamenja za bodočnosti — Francoski katoličani so naprosili papeža, naj bi proglasil leto 1933 za milostno. Prošnjo utemeljujejo s tem, da mine 1. !933. ravno 1909 lei, kar je umrl nai Odre-šenik na križu.
Varen |e d e nor
le v denarnem zavodu pred vlomi, tatvinami, pred požarom.
Hranilnica Dravske banovine
CEUE
LJUBLJANA MARIBOR
KnaHjera «lita 9
prej Kranjska hranilnica
Za vloge jamii dravski banovina z vso svolo davčno motjo in vsem svojim premoženjem.
Najvarnejša in néjboljìa naložba!
Italija
s Razno. Šele te dni je prispela izvirno poročilo o dogodkih v K štabom, ki se glasi: V .Koštaboni v Istri je bil 17. decembra sodni dan. Bil je ubit neki faSistovski pristaš. Dognalo se je- kasrteje, da oboj ni bil izvršen iz pc!itičnih nagibov. Vendar je pri Sla' v vas kazenska t-kspedicija. Fašisti so streljali po vasi, zažgali sredi vasi veliko spneno kopo, pretepali ljudi in razne odgnali v zapor. — Vino sc v Srednji Istri prodaja po 40, 50 in 60 siotink liter. Drva so prodajali v Trstu v marca po 7—tO lir slot. — Velika spedioijska družba ^Adriatica» je nedavno odslovila nad 100 uradnikov, vmes Indi take, ki so ie teta in leta služili priHvrdki. Delo je omejeno. — Razdeljevanje kobila brezposelnim so fašisti podaljšali preko zadnjega marca vsled tega, ker so izgledi za polajšanje krize ve£ ko slabi. — V konliurz je -priSla V Trst« Velika lekarna Mizzan. Tako sä je. križa raztegnila tudi nà fckfame. —' Kolek itamer&vä ■italijanska vlada nanovo občutno-zvišati.-— 490.000 lir je darovala fašistična vlada za spomenik Nasariju ^iftjtV $ ^čjfru. Kakor zniajno je bi! Sauro, ki'so ga-med Vojno ujeli, ustreljen kot izdajalec. Skupno je doslej vlada darovala en milijon 130.00ft':lit ea spomenik. — V Šempasu pri Gorici je pogorela kmetu Josipu Hrova-tinu hiša z gospodarskim poslopjem. Isla usoda je doletela v Števerjanu hišo Franceta Dru-fovke.
Avstrija
s Iz slovenskega Korotana. G, Schumy, znani nemški politični vòditelj, razpisuje v iBauerazeitnng« visoko nagrado tistemu, ki mu more dj^tazali, da. si je kupil v Švici posestvo ali h<jtel.; Pravi, da dobi tisti, ki mu to dokaie, njegovo imovino v Švici in izven Koroške zastonj kot nagrado, — Radi davčne zatajbe je davčna administracija kaznovala tv, Ploder-Matschnig v Celovcu z globo 39.708 šilingov. Ploder kakor Matschnig bosta morala poseči globoko v žep. — Zanapi ej se bo imenoval vsak odgovorni vodja ljudske Šol.e nàd-Učitelj, četudi je šola samo cnorazredna. —
Al
Komunist Kalzianka, ki so ga Jugoslovani zasačili pri tihotapljenju komunističnega propagandnega materijala, je bil v Beogradu obsojen na 4 leta ječe in odgon. »Kärntner Tagblatt« ve povedati, da je bil Katzianka, ki je član delavske zbornice v Celovcu, aretiran lansko jesen ob avstrijsko-srbski meji. Tukaj moramo ugotoviti, da Avstrija ne meji na Srbijo in da gg. uredniki.pri omenjenem listu prav slabo poznajo povojno zemljepisno karto. — Celovški mesarji so znižali cene mesu, ker se je pocenila tudi živina. — Dne 2. t. m. so našteli na Koroškem še vedno 18.777 podpiranih brezposelnih. — V Podljubelju so igrali igro Razvalino življenja« in .Mater in sina«, v Selah »MikloVo Zalo«, v Žitari vasi pa »Malo pevko«,.— V Slovenjem Plajberku so pokopali 51 letno Marijo Ogris.
ladjarska
s Znižanje uradniških plač. Uradni list je: objavil nujno naredbo o znižanju plač javnim uradnikom. V . naredbi je predvideno sorazmerno znižanj« »pläfe in pokojnin, pri čemer sc bo plača mesečnih 120 pengöjev in pokojnina mesečnih 150 pengöjev znižiaia za 2%, pri večjih plačah pa za 3—5%. Dodatki oženjenih uradnikov se znižajo aa 5.6%, dodatki za otroke pa za 9% in dodatki za «ajemnino za 3%. Napredovanja bodó eno leto povsem ukinjena. Plač ne bodo znižali policistom, vojaštvu in Orožništvu.
Nemčija
s Hindenburgora zahvala, Predsednik
nemške republike Hindeaburg je izdal ob priliki svoje ponovne izvolitve na nemški narod
letne novosti
sa pjaisfe (manteljne) in za ieaske ter moSke »bieke v veliki izbiri — Znano največja izbira najnovejših svilnatih rut in šerp — So ijripo-roča tudi za nakup drugih potrebščin
JANKO CE$NI
Lisgarjcva LJUjJUANi Stritar;, v»
LJ
sledeči proglas: »Zahvaljujem se za zaupani ki rrii ga jte ^onOvno izkaza! nemški narod, obljubljam, da bom tudi nadalje z vsemi svo-jimi močmi služil domovini, ter pri tej ^ .sprejemam novo izvolitev za predsednik» dr-žave. Zvest svoji prisegi, bom „vojo dolžnost tudi nadalje vršil nepristransko ;n pravično s čvrsto voljo, da pomagam naši domovini do svobode in enakopravnosti v zunanji ptrfitikj in bom skrbè! za notranjo slogo in napredek. Vsem nemškim imožem jn ženam, ki s0 me velili, pošiljam opozorilo, naj sedaj miW|ej, ter naj se združijo. Kakor pred sedmimi leti, tako tudi danes pozivam ves narod na so. delovanje, Edino z združenimi močmi bomo lahko izvojevali svobodo nemškega naroda. Edino, če bomo združeni, bomo lahko izvršili to veliko delo in vladali nad svojo usodo, V siogi je napredek. Z Bogom na delo!
češkoslovaška
s Razno. 176 hiš je zgorelo v Hornim Ste-panove pri Jcvički. — V Brnu jc umri načelnik pošte in bržojava. dr. Barvič. — V 4 in ; pol urah je preletel zrakoplov iz Prage t Amsterdam. — Bafa ima jeduj 35.000, ŠkoJ dove tovarne 25/000, Baltski plavži 24.000 in Vitkove tovarné 20.000 nameščencev. — 8rn-! : ski komunisti so te dni poizkusili z demonstracijami, a so j rti z gumijevkami policisti ukrotili. — Dyoglavo tele je dobil te dm'nra-, zej v Mukačevu, — V Nemčiji živi 223,006 Cehoslovakov, (Vseh inozemcev je v Nemčiji' 957.COO.) —' Noti samostan grade salezijatìci" v Bratislavi. — Štirje hoteli v Marianskydi Laznich so prešli v češke roke hotelirja Fra.; Navratila. — Nov židovski tempel hočejo postaviti v Brnu; stal bo nad milijon; čeških itron. _ V Hlohovcih so se pri obč. volitvah združili socijalisti z kmetijci in tako porazili Ljudsko stranko. Ce bi se bila »Ljudska« rezala s socijalisti, bi rekli kmetijci, da jc ridala svoj kmetski program. — Češke železnice M1 imele v letu 1931. 100 milijonov dohodkot, torej polovico manj kakor v letu 1930..-Velika elektrarna v Prcdmericich pri Kraljevem gradcu se je žvrftila v reko Labft 15 milijonov škode.
AnsHja
s Nekaj o plesa. Veliko pozornost in («■ , no razpravo so vzbudile jzjavc vodilnih sHjl* I ških pisateljev o plesi Shaw je o" modera» plesu dejal sledeče: »Rad bj povedal kaj k«': rakterističnega in smešnega o čudnih gibih » premikanju, ki jih nekateri imenujejo ples, I* moram kar odkrito priznati, da mi ne P™* noben domislek, ker je prevelik moj stud m' tem spakóvanjem z glidi. Ljubim ples, sevM» umetniški ples. ne pa tega od Črncev injuzn»' ameriških potepuhov »foksa« ali rumba«. « bi kdo hotel v privatni družbi izvajati ta» pokrete, bi ga obsodili ip pregnali, ker sedaj to dela javno, hočejo nekateri v spakah videti -- ples.« Pisatelj C a mpt»»' je bil bolj kratek v svòji sodbi o moderne® plesu: »Ta ples je najjasnejši izraz jtoWTj jenosti in nenravnosti našega stoletja,«^"> , pisatelj dram in uspelih igrekazov R«^ g h a nn je na isto vprašanje odgovoril: * bi naša mladina toliko moči. kolikor |0 P trati za plese, porabila za učenje, ,bi « izobrazba brez vsakega dvoma na(RraT 'kin, lik korak na poti do popolnosti-» SlaW, ptown in Maugham nišo ? klerikalci'''
V ugnaci,«ki pisarni vladnega bloka. Na Francoskem se vräijo 1. m & maja vohtve V člankih »Skh ^ smo podali našim čitateljem točno sliko o položaju in stališču	8«ÄÄlf!
«»«redne važnosli ne samo za notranje razmere v Franciji, še bolj so vaW „ smer evropsko poU-«t'P'oh. Pod vodstvom Poincaré]«, Tardieuja in Lavala (m mizi I* «J^gS1 SSM *f vladni b ok še vedno z uspehom siki v agitaciji s parolo grozeče nemSke »ejarnostl . ^ebno pa Poudarjajo nevarnost sociafizma, MjveSiegTnnsprotnfka obstoječega	i0'
«» se francoski republikanci poslužujejo Španskega z?leda, čej, Ja. je tam sedanja socialistična ara ssuio prehodna doba k boljševizaciji in popolni anarhiji.
Znamenita katedrala v nevarnosti. Katedrala sv, Pavla v Londonu — poleg westminsterske opatije najbolj znamenita cerkev na Angleškem — je v nevarnost^ da se poruši, ker je talna voda izpod-jedla temelje. Katedrala je bila sezidana v letih 1675 do 1710. V njej sta pokopana Nelson to Web lington,
Vojvoda (iuise, pretendent na francosko krono. Claai Izredno velike burbonske kraljevske rodbine »o 9e zbrali nedavno v Angliji in sklenili, da bodo jvoje premoženje enotno upravljali. Za predsednika upravljalnega odbora je bil izvoljen vojvoda Guise.
Profesor dr. (<u»lai Aleksander, znameniti dunajski specialist /,a bolezni ušes, ki g:> je nedavno ustrelil krojač Soukal, slaboumen bolnik, ki ga je i in e n o v« n i zdravnik zdravil.
Prvo slike ii poplavljenih pokrajin. Obširne pokrajine v Jugoslaviji, Madjarski in Romuniji so poplavljene. Najhujše je prizadeta Besarabija, kt je popolnoma odrezana od ostalega sveta. Koliko je človeških žrtev še ni znano. Rešilne ekspedicije so v mnogih vaseh našle oiročičke in starčke, vse onemogle in gladne ter jib rešile gotove smrti.
Amerika zahteva uničenje vseh tankov, težkih in daljnometnih topov in odpravo vseh priprav za vojno s plini. V imenu Združenih držav je ta predlog stavil vodja delegacije poslanik Ifugb Gibson.
Atentat na dr. Luthera. Ko se je predsednik nemške državne banke dr. Hans Luther botet odpeljati v Basel na posvetovanja reparaciiske banke, sta ga na berlinskem kolodvoru napadla dva neméka nacionalista in oddala več strelov. Dr. Luther je bil k sreči samo lahko ranjen.
«ia»»« mm® immmm mmw*
<mmm m. mmmM® f wtiii'
Vsled kratkega «u» obračamo se ludi lem potom na
vse prodajalce srečk n sgradbo katedrale
SoSi'	SZ. SrCfke breZ °dl08a	4 —1	* ** podružnico	m^ova ul.
« še p." tZSJISÄ"I Tadi L0«'dir TT'lT ÌTÌ£Ì	^	**	«<* ^
N— * M as? * ^J^x^S^«* se —1 ^ ^
v tem pogledu v poaeeti obraÈHEOV.	»pfltal t L.
Po odre« ^^^ do fi*«. odpadali, dobitkov'samo one srečke, 1, so plašne še prod fa*.*»*
laBfta
s Kau«. V Clevelanda so odšli v večuosl: 46 lotili Janez Bel jim iz vasi Belo ®hč. Brod ua Kupi, 68 letni Jožef Tkalec iz TuršSne v Slov. krajini. Katarina Fidei iz Jierina pri feini-helu na Notranjskem, Valentin Valjavee iz Snie-ktič pri Leseni na Gorenjskem, ia 21 letni Jcžef lic. — Pevsko društvo s Prešeren« v Pueblo, Colo., je priredilo :; Divjega lovca«. — .Vlagatelji Sakser Slate banke bodo prejeli za enkrat 50 odstotkov vložene vsote. — Pri zadnjem Ijadskem štetju Je bilo degnano, da je v Združenih državah 1,499.114 več moških kot žensk. — V Pittsburg», Pa, je zapustil ta svet Janez Filipfìè, dswna v okraju Vrbovsk« na HrvalAem. — V Aurora. Mimi., so pokopali Janeza Rofateka te vasi Bašel, tara Preddvor na Go!*n§*tiSL — V Jolieta, III, je pwnäiiula' 37 leti« BHaritea Basrcat. -- V Pittsfeareihu, Pa., je nedavno umrl dr. W. L. Henderson, katerega sp .flauto fcoJj remi #loji jiazirili rsa-' Maritaiwdspga dtitorja . Xavedette« je celih 29 tet vrši! smnja poste največ med revnim deiavftvfrm «i sicer brezplačno. Nikdar ni tir- • jal ali pcslal kakega računa za svoje obiske. Njegova ieaa pravi, je imel pokojnik v svojih knjigah za 25.^00 dolarjev neplačanih računov cd spojiti klijwrtov in da bo vse te račune zbrisila. Sktipno pc&cjnifcovo premoženje je znašalo ta čssa njegove smrti samo 800 dolarjev. Da pikaže, kako je treba »Sparati , se je n-edseiuik AJseriSkih združenih držav odri kel sTO^sptoÄ, ki znaša 4 milijone 200 tisoč dhtirjee. Odslej bo prejemal eu duter letne pia;;;-.
PoiJšite naročnino?
Bralne «vi»
Avstralija šteje po podatkih i dne 31. dee. 1931 6,525.918 oseh.
Hitlerjeve lašastiča« hej»«1 •rganiMCije je Metliška vlada prepovedala.
0 odpravi prisege angleškemu kralju bodo sklepali te dni v irekem parlamentu.
17 železniških pi*g hoče zgladiti vzlic težkim razmeram naša slovanska sestra Bolgarija.
čehoslo vaška jc laiiai* «fcrestao mero od 6 na 5 odstotkov.
120 uaro<t»«sti je v ruski Moskvi.
198 ženskih ognjegascev je dobil te dni ruski Ljeningrad.
sjkoro 2 milijardi ljudi jc na svetu. Najbolj gosto je naseljena Belgija (G91.fi prebivul-cev na kvadratno miljo).
2515 čeških trojačev je na Dunaju.
Hranilne v toge rastejo v »premagani Avstriji -, Kaj pa drugod?
Dovsijeuje, da «m Treckt v aeko češke kopališS», je češka vlada preklicala.
6088 kitajskih riviiifstUiv je fello oMtih pri svoječamih bojih okrog Šangaja.
Nad WÌJ60 raniti «vgawsacij je v Združenih državah ameriških.
Les kaj vaiato predlaga m gotove lučaje dimaj.-kä Internationale Hol/.tnarkt ;.
Oli fag _ 4300 jagoslovsnskih Hrezjtf*rie,lBib delavcev pojde iz Amerike za kruhom v Rusijo. Dctatz kapitalističnih gospodarskih talentov !
Osem ognjeaikav bruha v Knidiljerih v Južni Ameriki.
Krvave komunistične (kwsastracije so
bile v Češkoslovaški.
PROGRAM BAD» UUHLJAKE OD >i ))n SU. APRILA «52,
Vsak dela vaili: 42.13 Plošče
vesti — 13.00 Čas. pkwf-e, borza -T
'2-45 Dnov.
17.V1
Ionski kvintet — 22.00"čas. poročilo. 21. aprila: 16.50 Etičnost in socialno«* ^'i!,!; Italijanščina — 19.50 Siltohrvaščina -Prenos iz Kopeiihagaia: Danski večer - p tek, 22. npÄ-, 11.36 ŠolsVa ura: fcow-erl ijT ščonsike .šole v Novem mestu — ig.5o Gaspodini' ska ura •— 19.00 Francoščina — i«^ \ja : zemlje — J8.30 Prenos iz Selgrada. — Šobni. 25. aprila: W.-00 Otok Hvar - 1839 GinuiS' ne vaje -- 19.00 Angleščina — ll.io (Jovorail ike vaje — 20.A0 Prenos opere, ir Zagreb Nedelja, 34. aprila: 9. Esperarrtslcii predla»*
—	9.50 Prenos cerkvene glatsbe — 10.09 v?r<4 predavanje — 10.5» Alutualna gospodarska i dolina vprašanja — 11.00 Salonski kvintet 12.00 čas. poročila, plošče -- 15.15 Dekliška ura
—	15.45 Pevski konc-ert g. Marjana lUisu — J6.15 i iiatibu r«ški jgbor z Vrhnike — 16.45 jurjevaajc škijančkovepa stepa Pianiiik z gimnazije v Kranju —, 20.4» Kvartet Glasbene Matice -20.45 Samuele v« ge. Marije Golobic — JU5 Sp. Ionski kvintet — 22.00 čas, poročila, salonski kvintet. — Feeedeljefc, 25. aprila: ig.5o Ideja evropske fe<ler«oije — f)m <>w:iii« — Glavne razvoja«- faze v uaactn. zgodovini -20.00 I.eparjeva. piasfca t oiiestiom Ttiglavi; jiejeta gdč, Majdiče va iu s. Sk. Banov er — 2U| Saloiiski k v in tei. — Terek. Jb. aprila: 11.io Sol. ska ura: Kaio se »djuavljuš v šol» — ij.jj 4Hr«škj Wtičei — 18.00 Saloniki kviaiet -19.00 NemKtna — 19.W Zdravstvena «ni: I/. liraiMi jM>slavjji 0 TBC — 20.00 O rudio-plonosu
—	20.50 PrciMts iz Zagì'abft. — Sreda. 2" aprila: 1S.50 Kako driho-v ilo krstiočasim sebe ie (Inizino — 19.00 H asti na — 19.50 Lilrruniu ara -20.0(1 Hocbrehcrjev vejer. izvaja Satluerjr» pevski /Ivir — 21.00 Havdnovo glasbo i/vaja Salonski kiintet.
*** d» it tmtek rate mmm*** ejfitok .ùùe in kaiwtuv iu h« m t*ào o-rrtùta #tok ' «èwnk - P» Sul« I« vaia «teserà» «Bino nasipa * pjjeted ««pila probo n4|eg».
Ife ììrnmm. m.mhm*	* j00»
#ta«ev. Za vsak sf»fia$	iw^wnljeni
!	tadSMf viàSlci.
d. Jatjw kasen'sa. «*»»»*«» aapaieJpet-. ' Sàtp'l» rala^o ndfagaì jwaesiaiS« vf Za-
"flipi'rprl Broda » «sa», fi» je jutofrila
treslot»* Vasč-aai » « fös-veJsvali » MfM& öreäaka dobi ffb «Kwwlwstii Iju. IMmcn Trago» urtare^ in «wer «éf $»%da-, ii prevarani aeprog stokrat, po petdeset pa
P. » w«*#tv°
d Sufi» ili vrofe poleijè tetós, pravi-jp vreiijieiiftki ' p^roty' Borni . vftlefif
<i (JèrenMt kitlodvpr iu še Raj1, Žeteznlca namerava bfyè Jc'jjbslfti 'jjuj^npki gorenjski ttpkjdvcc in gu ^i;estkvitr yfiè;|próti SìSki, ìijer nanieravia' zg/a^ìEj	(jOTeuikki
Irr-tr-ftifAH no	-"niii»»»! ' ., ' ì-.vlU^XA^1««' rilfll CO»
kukdwir	silici!' v'ibcdoÈe' za
Jtà ZejnlMcul kt ie %do kwnenS noi
M^enilpfvi, ki {e
Liprièriof poi Županom MffizmŠM défe ratea
Y nato
naj bi;se od, zeìezmtfe te vaio,'iti se kvrrilni-cà jn tfetyyjMe grešelijo .profì ZafOglij da še .o»6g5Qfi> gi&ì'tfrosteja razvoji.
d Votèitt' lwfki se ne berfo predafsfi. Z fS
lokom generalne direkcije držsrvrtrlr žefcznič se irtcìtrè prbdajà vtìzWh' lfetkov nar'pi&Wjàh Črnu-če, Dobravica, póitfè PölHipIje, J?rfskmorac, Mfoftvò. Masl'aflfcf-Vrcnca, Pavfovtì, Predole, Ptóind; Staiij'ovci, Bratišinecr, ?.ofkovac-Polje. Potnikom sé bocfö izfdajftH 'Vözt«: 'fr^ti v vfaktrl tf »MKfriff	pfeval p?
Ljubljanici od, sfoiTHsfcč' prestdffqe .cfo, Vrfmik'Ä d sé^ofelìfe AfóVcev j? ó%cifovalo te dni jz maritorsbfia kòftdvòni s nósebttim vte* Reni Ftfe«8jd!'T8 jé* fini*letošnji" tratlsport, ki pä'bo ostàthiifi eàint. Oi-ugà fctä lìti' je däpft invaio nati 5000. ' '	'
d tsfäd 35ÖÖ pbrtnrkov jp na področju ykfikp nega glàvaxstvW za. rj'ub'r^hsftp okolico. ? 1
ecine v hrbtu,
zaiistavrte jih
SLOANov LINIMENT pieMBsa bolečine,. nagle* poauraje » s»e. dobro počattev. Čim	bolečine, nemaìdts naJaUto
baez utirsvanja roalo StOAN-OVE raasli. — Prodira ia bolna mesta in mišice in odslranja bolečine.
Rabile SM^I^Wf^ mast proti bolečinam v revmatizmu, iSiašu, bolečinam distorzij,e in kon-tuzire iw pro» vsem vrstam bolezni v iniMciah.
Dobi se ,> vseh LEKARNAH In ÙRQGERUM1
SLOAN-oV LINIMENT
odpravi bolečine
lOiMirmo od Mim'sirsfe Sórf'iatàc polil»* in rarotittep «dravji Sanü*u«o odticu4t 1 Hif»ip<.««C «1 15..mMt» IM^.'
d Spustit se je za zivaljó v valere, H ftrč-mi »Pri peata r na Bregu pri Celjir jie Ofignat rili nesrečni daü kravo- kmet !jta$» Strkjjier iz'tiso iii jo priveza t'k Ograji, tgostilni je popil a prijateljpti pol litra vina,' a kò se je vnr'rf n krčme,, j^ krava že* Wfa pobegnila proti: ž»»W«niš»eM« mestu frr se zwfradila V na-Mtfo Savmjo.'SIfi'apeeir' s« |b- ^Éatth- aa> živaljo v vaifcfcvev--katere pai je krava «nrè)i-9>pren*ignl»,
ŠJrajkor pa j« «tunik ■ .	h
di Tlava	«p«»va v Biimiei zat sodu«
tik raju mbnic« ia Velike- Laiščo s®- osmaae v Ribnici. Doslej sta spadala omenjena dva (.krajrt V p&éwAje davčne apra*« Keže^je.
d OjwzaipMM^ da aa ttmt b»B kras« arobi padle od 45ft na 3.30 Diit tri c& mora biti temu primevo twß eenejli ferato.-Hrti «fpmi ki chk moki tafcbj m&fà. pa Se p, kurjo »tf«te »agci-ne po stasi	požartjo z —
znižatqe«t '	" J 1 . ■■ ,
d dna.«!» aasiaviieiici. ki steaašno v ^«b-Ijanskit nesiiiat kišab so « o» mestm občino skupno prošnjo, naj pa mesim «Miaja zniža mjpmia& v sorazmerju z ftpfcviBB zm-žanimi prejeß&i.
d Mleko boéttf) pcetefcavati v Lptbljani bodoče že aa mitokak Tam se btwS»odvzemali vzorci sumljivega, mlete». Pozor, kogar se-
tiče!	. . >___ .
d Cerk«, li ne odgovarja afera«*»«*!*
predpisom. BawoviM & ni resila prititóbe aap-nega Brada v'Trbwlfah zoper odlok okrajnega
glava*». Kakave, «te cerkw ne odgovarja hi-giensl«« ptedjMSoai ia se zato tata ne sne oteo* ,
nriprav&tì za sv. I»t»a- isi drajj? sv. zakramente. Omo nedeljo je bilo v cerkvi o^ian}«»,
da naj se otroci prijavijo v župnijski' pisarni radi priprave za sprejem sv. zakramentov.
lil^UMlUMI.»
fÄÄÄiÄJ Š
d Poplave na Savi in Donavi so dostegfcb poldžaj, ki g» kiWtw oaBaéHiao» te* zdi» .'nevaren. Sava stato® imwsS«» > 'posebB» itoed, Mah vo»taüW- SS'od»:?« in éube««:'»o<a«w» »lo je m aprila srwč*r Savtr-{Äairaisla'ÄI srwim»®i«f-sta Sremake Mitrovice in pOfBötil» tìfflasato vi* «Übe fitt'»8<s«ä kì*tfc itótoBii«-'i!wdH;-Eèr0liene trgijrtfii'.i'Väfii'frWiirf'w*	in- Hariask^ajp
-narad»tóiè>S(We"bii äte^i»ll®'uaaHitl išeixa&rb-l^ofefi-1^4)tabi»'	hwlctäM-jüV faéovrliw
zemlje. Ob izlivu Bosuta v Savo je veda po-h drla cb«	^k#,tta ;s«,-|BIW«j oà*aÉ|eni
Osebne vesti
d 701etnreo rojstva je oblmjaJ te Air' Vtgt*-jeslovni pisatelj g. dr. Janko Rezjak. Beg ga ziri še mnego fet?
d Upokojen je poveljujoči admiral1 Vfttw Wickerfistiper. STa njegovo tnesto je ilinenov»« admiral S'itola Stankovič.	' '•
d Upokjen je g. dr. Jakob Borko, ravna"- j telj državnih železnic v Ljubljani.
d M irt že živita v iwjifcpäi zallowAi »togi v MMi pri Kočevski Reki Jtrrij Janes in njegova žena Marija. Bog jim» daj' še mnogo lei!
d Nevarno je obolel g. katebet I'«me Oswald v Idriji.	'
(f Za okrafiwtf» i»ačet»*a v Šmarju je postavljen g. dr. Dronizij Maraš.
d S vej ih častnih mest je razrefci* ti» ofe€mi r Trbovljah podžupan g. Sitar. Za novega podžupana je imenovan g. Pavlin Vinko, trgov«.
Dosnače novice ; j
<1 Žopansbo, zVezo v LjjuMjaai je g: brni j razpusti! Po mnenji baiwme zveza n« üneta] vec zakonitik pogojev za svoj óbstof, fcfr ^ Wb ! v nji včlanjenih premalb ièpàiov; ; |
<1 Beh moka je «a en dinar sé v Ljubljani že poznfe/pač pa »o nekateii trgovci in peki na deželi, ki imajo tako velike haloge sfare mofe^d»'««'Ite'morejo-»cenami navzdol.	- ' - -
d Trboveljski šotsir pevski-	prete-
klo nedeljo dne 17. aprila nastop» v Ijitbljim-sketn »FtriontK. Velülta dvoran» .je Wla nabito 'Petoa. Otroci so pevske lofte pod vofMvowi pevovodje g. učitelja Avgnsla Suligoja izftorno odpeli. Koncert j« prenašal r*dio»
d DovcIjenjO »a iavažanj» živine v smfetu »kotiskif,- predfjifcw, je daMl posdanee g. Rente JeJef h Mwrslbe Sobote. G. Benkels ài- ima veliko podjetje za predelavo, w, je b»l xe dto sedaj največji* «»Voza* girili* in preknjfenega iz Slomške krwji-««, Seda) pa hs«i iz «mifno-ppavieö.
'Podpisa«^'!»? 5. aprila.tjy ''
preprn# " '
porf vj1 upr»v?
P»if1 " roctó
d,ue( __
•
Ko seni S.'apMailK'p^oref, tWp'tfjfrava »Domoljuba« z obratno. i;ošto izplačala 100Ü iBnarjev kot naročnika »Domoljuba«. Zato se ji zaifvaljujem in priporoöwii vkakemu: Naroči ie na »Domoljuba« in pfc'raj naročnino naprej, ker nihče ne ve, kje ga nesreča čaka. lastno pri Češnjici, ehie 15. 4. 1932.
Žarbi Anton, posestnik.
naj jih prejme od svojega očeta in od tasta. Kazen so vpričo vseh važčanov takoj izvržili. Onemoglo, krvavečo gre&iico so nato že opso-vaii in spodili iz vasi.
d 110 l«t je bil meada star Simon Cvetko-vič, ki je umrl te dni v Kratovu.
d V velikih denarnih toikočaJi je tudi mento Subotiea. Hoče omejiti osebne izdatke in odpustiti nekaj mestnih nastavljemcev.
d Za 20 odstotkov je «nižala najemnin« v svojih zgradbah požeška občina.
d SMO delavcev j« iapo«lcnžh pri graditvi pristaniških skladišč na Snšaku.
d Tudi v Dalmaciji je hudo. Po vaseh severne Dalmacije divja že mesec dni epidemija hripe. Zaradi slabe prebrane in pomanjkanja postrežbe je hripa zahtevala veliko smrtnih »lučajev. Najbolj je prizadeta vas Gorica v novogradski občini, kjer ljudje zelo stradajo. V kratkem času je v tej vasi umrlo 40 oseb.
d V Vrba» j« padla. V Banjaluki je v Vr-ba*u utonila Šestletna deklica Zorka, hčerka orožniškega vodnika Stanka Jukiča. Ko so njeni starši obedovali, je Sla Zorka z nekaterimi drugimi deklicami čez vrt do reke Vrba», da bi se tam igrale. Med igranjem «e je Zorka spotaknila in padla v Vrbas in utonila.
ts naie prestoiice
d Novi «akoaaki predlog, ki ga je predložil minister za telesno vzgojo naroda, obeta brezplačni stavbni material za sokolske domove.
d »Hrvatski seijački klab«. Narodni poslanci dr. Nrkola »ik«, Lovro Kneževič, Stje-pan Valjavac, dr. Ivan Lončarič in dr. Franjo Gruber so izstopili iz parlamentarnega lduba nove državne stranke in ustanovili svoj posebni »Hrvatski seljaöki klub«. Predsednik je dr. NikÜ, tajnik pa dr. Gruber. Khib je bil potrjen, ko je premenil ime v »Narodni seljački klub«.
d 78 koakursor je biie v marcu v Jugoslaviji. Lansko leto v istem času 44.
d Jugoslovanski avo» v Južno Afrika se je v minulem letu povečal za preko 100% napram letu 1990.
d Zdravega političnega življenj» «i ni mogoče misliti bret političnih strank in brez sodelovanja tiska, je izjavil v narodni skupščini novi ministrske predsednik g. dr. Marinko*-«,
d Novi predpisi »a mline. Novi predpisi dele mline v dve vrsti: v mline, ki imajo več nego dva kamna in v kmetske mline. Prvi so dolžni, da se prijavijo privilegiram izvozni družbi in plačajo po ceniku takso, ki ustreza njihovi proizvajalni moči, so pa glede prometa s pšenico docela svobodni, ker jih novi zakon oprošča vseh omejitev prejSnjih predpisov. Ti mlini smejo toirej mleti tudi za merico, smejo zamenjati pšenico za moko in sploh poljubno obratovati, kakor to ustreza njihovim koristim. Nasprotno so pa za ostale mline, ki niso dcižni plačevati takse, tudi po novem zakonu gotove omejitve. Ti mlini, katere naziva zakon za kmetske mline, ne smejo imeti naprav za čiščenje, sortiranje in sejanje moke. Mleti smejo samo za merico protevodnikom, to je kmetovalcem, ki žito sami pridelajo, nimajo pa pravice kupovati pšenice in prodajati moke. Pri tem je pa postranskega pomena, kakšno pogonsko moč imajo in koliko znaša njihova proizvajalna moč. Dolžni torej niso plačevati mlinske takse tudi v primeru, da bi njihova proizvajalna sila presegala 10 met. «totov dnevno, to je v 24 urah.
d 80 milijonov škode je napravil gozdni požar v gorovju Jastreba« v Moravski banovini.
Nesreče
d Hiša z delom gospodarskega poslopja jt zgorela posestnici in gostilničarki Urši Jurič v Slovenjgradcu.
d Požar je anitìl dve hiši in več drugih po-atopij v Podzemlju v Beli Krajini. Prizadeti so posestniki flöthl, Zemclj in dr. Niko Zupanič.
d Zgorela je velika hiša in gospodarska poslopja t vsemi premičninami, last župana h>. kmetskega posestnika g. Pijavea na Plo-deršnici pri Mariji Snežni. Sumijo, da je nalašč zažgano.
d Od novega leta je bilo na Polskavi že 21 požarov. Kaj torej? Ni drugega: Preskrbimo sami za red in mir in varnost.
d Ker so se saje vnele jc pogorel kočar Anton Vrabič v Koritnem pri Majšpergu.
d Goreti je začelo te dni v Tomanovi trgovini v Trbovljah. Škode okrog 40.000 Din.
d Popolnoma jc zgorela Rečnikova viniča-rija na Bukovcu pri Gornji Polskavi. istega dne po polnoči pa so pogorela gospodarska poslop-
8'
Od povodnfi razrušes« „j, Donavi
àkol severnega tečaja. Francoski ikot Anta T» quetil, ki ga je pape* nedavno imenoval ia lidi ogromnega ozemlja okrog »«vsrnaga Učaja, Vtg j« novo posvečeni škof delov»! 30 let kot milijonu
ja Preteča. Občina Bukovec bo kmalu velika ruševina. Neznana zločinska roka zažiga i», prej.
d Hiu jc zadušil 34 letno služkinjo pri ing. Hofmannu v Ljubljani.
d Raz drago nadstropje nove («riitrm
je padci 19 letni dijak Leopold Bauer in dobil zelo resne poškodbe.
d 200 kg težak kamen se je zvalil na glavo rudarju Antonu Pozveku v rudniškem kamnolomu na Reštanju pri Senovem. Rudar jt i na mestu nirtev. Zapušča ženo in troje m< otrok.
d Bilo je že prepozno. Trije novomeški gimnazijci: Liste Stanko iz Srednjega, Skofic Stanko iz Kamnika in Rus Ciril s Krke so vzeli čoln in odveslali z njim proti sredini hudo i rasle in močno deroče Krke. Sredi reke jih j« zgrabil močan vodni tok in z veliko brzino gnal proti jezu. Fantje so pričeli z vsemi močmi veslati nazaj, a bilo jc prepozno. Vodni tok jt potegnil čoln črez jez in vsi trije so utonili. Slaščičarski pomočnik g. 'Svara, ki je hotel fante rešiti, je komaj ušel smrti.
d Bal se jc, da bi psica ne utonila. Te dni je neki dclavec našel v vodi truplo 12 letnega dečka Mija Horvata, ki so ga pogrešali že od 30. marca. Mijo je nesel mladega psička, da bi ga vrgel v vodo. Za njim je šla tudi star« p« Ko je deček vrgel psička v vodo, je za nji® skočila tudi psica. Deček se je bal, da ne bi psica utonila, pa ji je priskočil na pomoč. P'1 tem mu je spodrsnilo in padel je v vodo ter utonil.
d Pri podiranj« drevja se je težko ponesrečil 32 letni posestnik Franc Perger v mariborski okolici. Padajoče deblo mu je zmečkalo kost v levem gležnju.
d Naši rešili 13 francoskih mornarjev. Nasi mornarji so ponovno pokazali svojo vztrajnost in junaštvo. Poveljnik parnika »Trsat« Male Šarinič je sporočil upravi paroplovnc druzee »Kvarner« na Sušaku, da je hud vihar v Biskajskem zalivu potopil francosko jadrnico »Rougie« Dva angleška parnika, ki sta se nahajala biß« ponesrečene ladje, sta rešila 8 mornarjev, m» tem ko se je 13 mornarjev s potopljene jadffli« borilo z razburkanim morjem, Del nerešene p* sadke je bil v rešilnem čolnu, katerega so
Po dolgem Iskanju aein vendar en-
nnmeiil »M» fcadfleev
TzT^idvnvo sredi»»» «a tvoje s«b«. Za po trikratni
* „,.hl tem dobil bleMeAo bale »oba, «Ile temu, da ho
?.hiBt«iie zato »amo prlttno Cblorodont zobno patto,
(gbaDin-8.- In »in 18-, ter »avraiajte vsak nadomestek.
valovi premetavali semtertja. Vsak čas je bilo pričakovati, da se bo čoln potopil. Medtem se L naš parnik »Trsat«, last paroplovne družbe »Kvarner«, približal ponesrečenim mornarjem m njegovi posadki se je posrečilo rešiti vseh 13
Irancoskih mornarjev.
A Rasne nesreče. Ponesrečila se je v Cerknici Polona Dragolič. Ko je razvažala gnojni-«o, se je prevrnil sod in ji padel na desno nogo. Zdravnik je ugotovil prelom krati. Nogo ti j« tudi zlomil 7 letni Drejče, sinček sodnega predstojnika g. Breltha. — Mizarski vajenec Piki Jakob iz Gotovelj pri Olj« se je pri delu vžagal v levo reko. — Dninarico Zabukmiko-vo Marijo iz Jazbine pri Dramljah je napadel neki moški s koloni ter jo težko poškodoval na glavi in ji «lomil levo roko, — Marija Zagože-»ova, hčerka tovarniškega, delavca iz Latkove vasi pri Št. Pavlu je padla doma s klopi ter si zlomila desno roko. — Dninarja Žlavsa Jožeta iz Brezove pri ftmartnem v Hožni doliui je napadel podivjan vol iti ga jmtisnil ob zid. Pri tem je zadobii Zlavs težke poškodbe. — šestnajstletni fant KraSovec. Vran«, doma i/, Uosal-ni«, občina Bcžjakovo pri Metliki, je pred par dnevi našel dinamitni kapsel, ter nato v svoji radovednosti začel brskati i. bučko po njem. Nesreča pa je Itetela, da je kaj>sel v fantovih rokah razpočil in fantu je odneslo vse prste na levi roki, na desni pa del palca. — Desno nogo si jc zlomil pri dviganju težkega voza posestnik Josip Žorga ua Pobrežjtt pri Mariboru. — Pri telovadbi si je zlomil roko 22 letni Mirko Božič, učiteljiščnik v Ljubljani. — 30 letnega lilajH-a ljubljanske mestne občine je povozil konj in mu prizadejal hude notranje poškodbe. — Na tla je padel in si zlomil nogo i!7leti).i hlapec Ivan Sitar v Ljubljani. — 00-letni pusestiiik Janez Zakrajgek iz Trebnjega jf padel pod voz, ki mu je zdrobil desno nogo.
Novi grobovi
V Ljubljani je umrla ga. Ivanka Merkun roj. Kempare. — V Radečah je preminul 74-letni železničar v pokoju g. Jožef Simoučič. — V Orehovcu pri Kostanjevici je v Gospodu za-KPnla Tončka Gal. — V Podbrežju pri Mariboru so pokopali Aitdrijeno Höfer r. Tischler, vdovo trgovca. — V Križankah v Ljubljani jo «tspala v Gospodu gdč. Ivanka Samsa, teta g. P- Priorja Učaka. — V Gradcu je unirl g. dr. Ferdinand Šouvan, tajnik Ljubljanske kreditne banke. — v Ljubljani je zapustil solzno «olino g. Kan Dougan, revident državne železnice v pokoju. — V Preski pri Medvodah je od«el p« večno plačilo posestnik g. Andrej v.vajnar. — v Ljubljani so položili v gomilo Kleparskega mojstra g. Franca Lončarja. — V Komendi je umrla v 09. letu starosti g. Marija L"|' Klanca. — V Hotiču pri Litiji je premi-Ma vzorna krščanska gospodinjo ga. Marija Koderinan. — V Sodražici so pokopali gostil-v''ia K- Franceta Lesarja iz Za'mosteca. —
Koi'°S'ki Beli je odšel v večnost žele/., urad-y pokoju g. Jakob Zumer. - Pri Sv. Mi-*'avzu nad Laškem so pokopali g. Martina De-etaka. — v Logatcu so djali v gomilo želeaari-™«Sa uradnika gosp. Franceta Novaka. - V «artboru je zapustila solzno dolino ga. Marija
Obran, žena lesnega trgovca. — V uršulinskem samostanu v Škofji Loki je šla k Bogu po večno plačilo v 77 letu starosti m. Bernardina Wagner. _ Na Bohinjski Beli je zaspala v Gospodu v starosti 80 let ga. Helena Drolc, mati tamošnjega g. župnika. - V Zadobrovi pri Celju so zapeli mrtvaški zvonovi 70 letnemu posestniku in vrtnarju g. Francetu Križanu. — V Mariboru je umrl upok. služiielj cannarne g. Josip Jurše. — Preminul je nočni čuvaj Narodnega gledališča v pokoju g. Mihael Briceij v Ljubljani. — Istotam je na veke zatisnil oči 74 letni g. Janez Artač. — V Metliki je odšel na drugi svet posestnik itd. g. Jožef Vukšinič. — V Ljubljani je odšla po večno plačilo, gdč. Marija Paulin. — Na Jesenicah je zapustil solzno dolino 82 letni tovar. ključavničar Valentin Gašperin. — V Preski pri Medvodah so položili na mrtvaški oder dolgoletnega obč, odbornika itd. Cvajnerja Andreja.
Razno
s Tudi škofje so posegli vmes. 24. aprila ee bodo vršile volitve v pruski deželni zbor. Nastopi strank. Kdo bo zmagal, je težko prorokovati. Ako ne dobe hitlcrjevci absolutne večine, bo na vladi še nadalje stari predsednik socijalist Oton Braun. Zmaga fašista Hitlerja pa bi imela nedosledne posledice. Agitacija je velikanska. Tudi škofje so radi resnega položaja posegli v volivno vrvenje 8 sledečo poslanico: Glasujte za poslance, katerih značaj in delo vam jamčijo, da bodo nastopili v prid miru in socialnega skrbstva naroda in ki bodo branili konfesionalno šolo krščanske vere in katoliške cerkve. Varujte se agitatorjev kakor tudi strank, ki niso vredni zaupanja katoliškega ljudstva. Črpajte informacije samo iz listov, ki so poznani kot katoliški. Te nasvete vam dajejo vsi škofje. S tem nimajo namena spravljati z zvezo borbe političnih strank s svetostjo Cerkve; toda nikakor ne morejo iti mimo dogodkov, tako važnih za domovino in za Cerkev, ne da bi spregovorili vzpodbujevalno besedo.
<1 Ker je predrago zaračunal« pečenko je bila obsojena neka zagrebška gostilničarka na 500 Din globe in mesec dni zapora.
d L gladom ni šale. V Čitluku pri Mostarju je Mate Ramljak ubil svojega brata Pranja Ram-ljaka, ker je tega glad prisilil, da jc vzel iz bratove shrambe par krompirjev. Franjo Rainljak zapušča vdovo in dva otroka, medtem ko ima Mate pet otrok.
d Kaj se vse ne izmislijo. V zadnjem času so nekateri cerkniški trgovci zapazili med drobižem ponarejene dvodinarske novce. Naznanili so to orožnikom in ti so kmalu izsledili krivce. So to sami dečki v starosti od 12 do 16 let iz Dolenje vasi pri Cerknici. Novce so delali iz svinca na zelo preprost način, vendar so bili precej dobro ponarejeni. Ker so ponarejevalci vsi mladoletni, jc orožništvo vso stvar prepustilo staršem.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestvi, preti poroštvu Ud.
Pri bolečinah
povzročenih vslcd prehlajenja, posebno pri bolečinah v hrbtu in pri trganju je blagodejno drgnenje s starim domačim sredstvom in Kozmetikom, Fel-lerjevim Elzafluidom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feiler, Stubica Donja, Elzatrg 16. Savska banov.
d V »Slovencu« z dne 14. aprila 1932 beremo: 100 letnica tržaške zavarovalne družbe. V najkrajšem času bo praznovala zavarovalna družba »Assicurazione Generali« stoletnico svojega obstoja. Družba je za ta daa namenila darovati znesek 300.000 lir raznim patriotičnim in dobrodelnim organizacijam. Razen teh dobijo lep znesek tudi fašisti za propagando v inozemstvu. 30.000 lir bo dobila »Ballila«, 40.000 lir pa društvo »Italia Redenta«, ki ima nalogo, da v slovenskih ia hrvatskih vaseh ▼ Julijski krajini va&rSafa otroške vrtce ia rasnarodaje itovaaako «ladino. — »Assicurazione Generali« j« razširila svoje delovanje tudi v naši državi
d 2« v otroških letih morate mieliti oa atabio negovanje zob s Chlorodont zobho patto. Taks S D.
d Na osla je prišel. Neki Nemec i* Frank-furta je kupil v Splitu za 600 Din osla in ga naložil na avtomobil ter ga odpeljal v Frankfurt za dar svoji mali hčerki. Dolgo časa je premišljeval, kaj bi pripeljal iz naših krajev, da bi v Frankfurtu vzbudilo zanimanje, in tako je končno prišel na osla.
d Nosečim {«nam Sa miadba urtarmi pripomore naravna »Frass-Josefo-greaCica d« urejenega delovanja želodca in črev. Glava« zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili sFraaa-Jo8ef«-vodo v prensno-gih slučajih kot brezizjemno naglo, xanesljtvo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »Fraaa-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Nove knjige in sklatite
Očetov klic. Sedem govorov o Katoliški akciji. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani je govoril dr. Mihael Opeka, stolni kanonik in profesor govorništva na .vseučilišču v Ljubljani Založila prodajalna K. T. D. (Ničman) v Ljubljani. Cena Din 10,—: po pošti Din t.— več. Govornik je hotel s temi svojimi pridigami dati vsaj mulo pobude, da se ta velika zamisel sv. očeta kur najlx>lj razjasni vernikom. O katoliški akeiji slišimo in čitamo marsikaj. Vendar pa je še mnogo takih, ki je do dna ne poznajo. In komu bi se mogel bolj posrečiti temeljit poduk o Katoliški akciji, kot gosp. kanoniku, ki je z njemu lastnimi zmožnostmi to vprašanje pisateljsko in govorniško tako lepo razložil, da bo drobna knjižica lahko služila duhovniku in lajikti kot kažipot za delo v smislu Katoliške atrije. Knjižico najtopleje priporočamo.
Pesmarica »Svete pesmice«. 106 napevov za ljudsko potje v cerkvah. Cena za en izvod s [»stilino Din 60.—. Izdala Goriška Mohorjeva družba (Soladizio di .S. Ermacona. Gorräia, Via Orzoni 38). Da bi se ljudsko petje pri službi božji čim bolj udomačilo, je marljivi skladatelj Vinko Vodopivec zbral lično knjigo 106 za ljudsko petje najprimernejših in najbolj znanih pesmi. Poleg mašnih .obnajilnih in blagoslovnih pesmi vsebuje knjiga mnogo pesmi za razne čase cerk. leta, obilo Marijinih pesmi, odpeve zh litanije itd. itd. Pesmarica, ki bo trpečemu ljudstvu v Primorju v veliko uteho, bo savno-tako dobrodošla vsakemu p.evovodji pri nas. Gotovo bo s tem pripomočkom ljudsko petje lahko storilo velik korak naprej.
Mati neveste ( na dan poroke): »In tako vam izročam svojo hčer, gospod Mlakar.«
Ženin (trgovec): »Prav. Ali saj vam napravim potrdilo?«
Stran 220.
»DOMOLJUB«, Aie 20. aprila 1W3.
PO DOMOVINI
ProsveU
(Podbrezje)
V nedeljo 24. aprilo priredi naše prosr. ilni-Siro žaloigro -Careia Moreno«. tfjr« je prav primerna za današnji čas. laku igra nam bodn versko prepričanje in daje lepo zabav». Zalo jo vsem (jouiačiuoin in okoličanom prav toplo priporočamo. Igrali jo bodo pop. ob 3. i ti ob pol S. zrei-er. P*idne pogledat. ne bo vam Srn.
Novice (Sova Ose lira.)
Dolgo nas ni zapustila zima, toda vse pride in vìe mine. Tudi v naših hribih smo zimo spravili s poti, fer upamo, da se več ne vrne. Prehod iz trde zine v spomlad p« ni bil brez posledic pri naših »opijati i b. Na Veliko soboto smo pokopati Katarino KleauBJČič, mater enajsteiih otrok. Umrla je za SSM. Kmalu nato se je še večkrat ogTasfl zvon mt fcoftrfke. terfit k sreči so ostali pri življenju. Po-mhtto-na» viseti, da mati Antonija šilrer, ki ima ioidi cel« kopico nepreskrbljenih otrok, že okreva in bo kmalu zmožna skrbeli za svoje malčke. — Naše prosvetno društvo se zopet pripravlja na novo fem. Kiator ?8}enw>. tudi deMeta ne bodo mirovale, ttie nò sklenite, da bodo fante- užugste z igro. So, feedento videli?
Sv. misijon
(Dražgoše)
Od 10. du t", aprila smo obhajali sv. um-sjjon. jLjiitfie pravijo: To je bita za nas osem-(frrevita nWtefja. pa tnko lepa. da sc nam ni zdela prav nič predolga«. Ker je Ih to Treme za del® WflPSH*^*^
•o laraai vsak. dan trik rut prihajali* cerkev k jjoyocow in zakramentom. Tudi iz sosednjih. župnij so. se mnogi udefčžiti misijonske pobožirostr r naši forni rerkvr. Posebno ■tep« je Mia skupna poboža«**. pri koteči je aète. fflefkjcv	Svetik obhajil je l>il» 2'Hi«.
ZWti na&žie in fantje so dan za dnevom pristopati k obn^Jifni mizi". Pobožnosf sr. misijona Mi?ràditi stipei-KM- Abjpefj Pohar iz Celja in Jf. MaiHJa ^«ttal» iz Ljubljane. Njunih preirasnih govorci Dtožgošaui »e 1m*Ii> pozabili. Boj; naj blagoslovi delo. ki sta ga dobra gospoda inisijqjuiurja. (zvr.šila. med na in i I
:I»! vPOIlfljB SVO'^
l!eknilski tečaj -ikufja Loka) V nedeljo, dne I. uiaja t. L se vrši r škofji UJii tečaj za vse faule loške «fekanije, ki odhajajo letos L vojakom. Geslo tečaja je: bodi pripravljen. Na tem refc.ru tskem sestanku jwed-a-vaia polkovnik d». M. Justin in urednik g. Ko-šiček « vsem, kar mora rek rut vodeti v verskem, .«Iravstenen in službenem oziru, da ga ne bo . vojn-ka služIla lia.šk nepripravljenega. Sestanek se vnši v uetk'ljo. I. maja ob 9. dopoldne v Društvi'ne m doma na Spodnjem trgu. Prosi rac vse tc »g. duhovnike «i druge, tla posirbe za polno udeležbo. \snk laut pa naj akrbi, «fa bo že prej pi'isv. maši. — Novice: O dražgoSkeni morilcu se bi prave sledi, Orožnistvo naj posveti vso u;ob izsleditvi resničnih škodljivcev države in družbe. — V Društvenem doiuu igrajo v nedeljo. 21 aprila ob pol i. pop. otroci pravljično Kio v Palček Potep:, zvečer ob 8. pu odrasli |a-fenove -, Brate« Friditet - Veliki dogodek, ki «a je napovedal nedeljski ->Sloven.ec« se je res «zvrsti m mogočno odjeknil v srcih Ločunov. -«ovu »b se najbrže letos ne bo otvorjena, ker primanjkuje denarja za dovišiter del. Upati na je da. se 1» stanje, kmalu zboljšalo. - Novo trgovino i blagom je otvoril nasproti kapucinski
jo bogate zaloge in nizke cehe.
1'Mponf* g, prrt tlorensM inù
irafenR« rnmmmifM
ifcjwWJana
t tastai pala« ob MiHoSičeri fa Masarykovi cesti PODRIJZSKE:
V, * "> "'»«»'«orovR cwr« IUI. Sam
XI. puk« 22. »eo«r*a,	2
Prireditev
(lU'tcèe)
Naše društvo se pripravlja uu ono največjih priredite\ v letošnji sezoni. Na pivo inaj-nikovo nedeljo bo uprizorilo zgodovinsko igro v S slikah: Orna žciin. fgiit je prirejena ]K. povesti. ki je pred leti izluijala v Domoljubu. Godi se \ letih 14:: d*> 14»«. Opisujejo se v njej feda u j i kmečki punti proti graščukom, naval Turko» na Blejski kot iu pa praznoverje tedanjega ljudstva v l"'rno ženo. ki je strašita * okolici Bleda. Cela drama, v kateri nastop« d« 25 oseb. je polna resnih iu veselih priiomv i* Ì"
jo vseskozi prepleta chutipiui šegavost jund-škega puntar ju Stefnljčka. V.uBinio že sedaj rse bližnje in daljnje tAoličane za tn (hn v naš <tom. Krasna električna ufertvetijav« našega odra bo igro naredila >iar»i čondm» ker se večinoma godi \ gozdih in ponoči. Tajnik.
Snrtna kèw«
(Preska pri Med*odali) fJinrl je x Preski 12. aprila Anrlrej Cvajuai. posestnik in zvrsti naročnik Domoljuba od nje' govega početka. Pokojnik je bil iä> let odbornik in cerkveni kljiičar; bil ju tuili preilseduik tukajšnje kmetijske podružnice in častni član Katoliškega izobraževalnega društva. Pogreba se je udeležila šolska mladina. jx>lnoxtet ilni (drč ins k: odbor io zelo .številna množico Ijuii-itva. Naj lx> uglednemu možu Bog plačnik za vsa njegova dela.
Krstna proslav»
(Gmlvlje)
Na l>ek> nedeljo so doživele Globlje poseben «Lugmlek, Prosvetno društvo je upiizo-ril» prvič novo slovensko komedijo Vodu«, ki jo je spisal Joško Vomberger. igra je vzeta iz kmečkega življenja, katerega nam prikazuje pi*a>tefj na zelo zaboven muin. Uibkn trdimo, da je to ena najboljših ljudskih veseloiger. Tolik« pristnega liainoija. kot smo gn čuli na tej predstavi, težko najtfeš v kaki naši veseloigri, rfumor je tu jroložen že r značaje in njih rned-«elHijni sestav, ne p« v besede, kakor to na-viidno vidimo drugod. Kmetiški značaji so tu tako izboruu podani, da mora tisti, ki Uli lia-pi.še. do dna poznati ljudsko dušo. Ko gledaš to Žilljenje na odru. pozabiš, da si v dvorani in z*živiš z ljudmi n« odru. kot da si nie«) njimi ua vasi. Da. uaši odri potrebujejo takih ige«, pristnih, vzetih iz resničnega življenja! časti-tamo gospod« avtorju na njegovem nspehii. Igra jc |km1 spretno režisersko roko g. i'. Lazarja dosegla sijajen uspeh. Vsi igralci so «r dobro odrezali. — Naj bi natu avtor te komedije ustvaril še mnogo takih del! Naši odri mu bodo hvaležni!	|,
Materinski dan.
(Sv. Helena.) Na praznik Marijinega oznanenja fe jirire-dila šolska mladina v Dolskem v dvorani Kat. »zour, društva pri Sv. Heleni krasno uspeli ^Materinski dan«. Lepe deklainacije, krasno pelje ter ljubke iglice, ki so jih u/.nzorili šol. otroci svojim materam, so nam bile res v zadoščenje lil veliko veselje. Zato si štejemo nwtere fare »v. Helene v dolžnost, da izrekamo našemu ucueljstvu, tako g. šolskemu upravitelju Alojziju Vodopivcu kakor gospej učiteljici Ti Uri Cukovi svojo najsrčnejšo zahvalo za veliko |w-zornost, ki jo posvečata vsako leto materam in vse priznanje ta trudapolno delo, ki ga i inaia z nasnni otroki. Bog povrnil
Pridno učiteljsfvo (Zaloi)
. "'^e kdor kar lioèe, resnica ie, da se nase učiteljsivo ne trudi samo s SoTskim delom, aimpak tadi jzven Šole stoii, kar je v danih razmerah mogoče. Nc bomo za danes naštevali po-SžnJlS-	le leP0 uspelo šolsko psi-
St« ic rìcjem spomin 25 Ietnicr Oi_egor&cevc smrti. - Te drif pa je bit zafcljii-«m desettette^k. večerni Badaij»v®!,,i toifaj. li se ga ,e udeleževalo 40 odraslih obeh spolov, lecai ie bil r v*akem ozira feborao uspel. -
à.la pripravkaJ5tt*iale4iu>ki dim. VriT " r jnniju., kw 'jr itifkj-.JiHteljst«,, leni m dil>|Mt«MN »»sveli,» .T®11 '
tem
\ SCttl
u Jcume» amn ' MHsfceoni 'jionku.	.....m l"«l
(ßcgili»j<s ini Cerknici) Vmv zi»«», m- mm» ogljisili. MSslilj i
<la že. da nas .i« anginil IwteuiL. ki ie Lti' ®PI"
v	Saednji Lvropi v klicni dobi. i>a scia kniiiju, pweL p siccv- .z ,.S,;e,I„j,. FvZf,» puk z Moške w l'ali i. Tum je snega ,(,, .,. \ 5: Uko še o krv«« '»«trt-nH. - KIjÄÄ je l*k» v »isem Pjriwvctw ni down pliH tgr»li MW vi'é igt r. |»ri#e#H ta u/mmik o* inudeziie akademijo ter se pridno učili i«tÈi Dne 24, aprilu pu bomo imeli VfntciitiiRi d;li7 r pr<»lavo namlh doktift- iimtrr. ~ Pridite ■ drage iiwitew, m tudi. dragi sle p««, jaDljciu. - I udt. raulie «C redno iidcfojS
fantovskih sestanlfliV; ki y više i-.tk ipiii'l ; večer. Le škorfa, (la jih tako imilu pnW ♦ antjp. bodite bolj VBeti m izobrazbo Iim™ predek- Saj j« to i vaš» dnšofi in
Smrtna kosa
(Sv. Vi<f nari Cerknico) Dne tU. aprilu je umrt v Osredku jiri St >'idn nad Cerknico Janez Klam'm v SC. liti starosti. Bif je iiuroč-mk Domoljub» pra : do njegovega počitku. Nuj l>„ možu Bog večni plainiik!
Smrtna kos«
(Dobrhi Če) V" zatliiji številki Domo!juha ste «hjaiili dva dopisa iz Dobrni«-«. IJhbrnič je jMijinbicim napočim. Mi — to se jjravi Ijiufslvo —» hi in*, ino mulo času in je tinta draga, govorimo in pi Senio kratko: Dobrii'č. Tisti, ki iiuajo dosti«« in denarja pa govore ili pišejo: TJobrniče. Torej
vi	g. urednik, ki s pod nt e med inadne, »orafi pisati : Dnltroiče. (Kakor bm-et«'! Op. ured.) -P«et< ki» sscilo suiu (M>kofHili iwieiiHCga im« ložefa Kužiiit. Bil je «lolgo vrsto ki obiniski odbornik in ključar farne cerkve. Gotovo dokaz, rta je tržir«! fnerf fjlMtt mir ngled To je prf. čala tßdi številna lult leib« pri pogreb«. Ii«{ mu Imdi plačnik!
Drnšfvo
(Sv. Jurij pod Kumom/ Imamo preeej t-ediro dToraito in nro*wi» wler, »o kalerea» kateri k »-»i t igramo v poni i« zaliavo. Tudi k-tošiijo sezono sino parkral n» -stopili. .Sedaj ptiprav ijaiuo: Gnlttbeško liiko«. ki so nam jo poslafi iz Zagorja. Za I. majnik pa pridejo k nam katoliške orgairflacv i/. Zagorja in bodo v našem društvu igrali In-glavsko igro .»yiaiarpf«, hi m» jo že domai» drugje z veliftfnt'm^tatn fj*wiNi Igrali Imtloiw deseti sv. maši, nu kar opozarjamo zlasti n»«-In-am", ki naj pridejo hi »e numide pielepo I"1' lite v «leti kaj Icpejca,
Pametno »tališče (Cerklje ob Krki) Naši gasilci »o prejšnja nedcjj«_ priredili i dvorani* več smešuic. Préd prireditvijo je a* goioril načelnik društva nekaj besedi. Povt»« je /lasti to-le: Doslej smo vsako leto pnjjP veselic«. Letos tega ne bomo storili, kei: vidi» «ta veselice vodijo k zapravljanju denarja, «j časa. Dobili pa bi radi clenai- za novo mo»1" brizgafno. Orffočili smo se radi tega za ijT?" gledalrškero mfrn. Zavedamo se, <la s iemtS Mpeiajemo izobrazbo in za izobrazbo smo m gaaiki vneti. — Ljudi jc bila polna dvora»» čeprav ui majliua. Prav je to!
3?» revne šolarje
(Bnšeča vas) Naši gospodični učiteljici: MozetH" Jcl'«aJ Kralj Vilma, ki poučujeta dopoldne « 1*
j^.j^.u	ucimi 191 jii xgimi,	'— - 'j1..''i,jjji
v Bnčeei Tasi, en teden pozneje pai » tisti dobiček dobe revni učenci. Pi»* J« "1 ia vsem. ki so sodelovali, alanti pa obema*, spodlcnama, ki sfa kulise sami «asi^«!^ zalivala in priznanje, — Le f>o *et F1 pa !» sniovo»t tu «li ponehala? — Vascan-
Novice (Metlika)
«inrf j« v sotxrto eine I«. aprila Jožef Vuk-«• zasitiìcn zadrtilni delavec, ki je soMovsJ pri '..»vi ,H infinite in posojilnice v M«*1iki< in "tK innoviteli m iwietaik »KnrtfyriMte 'L»?« Kojen jc bil n* ItoùWin Ma 1887. Tt3l '! " jjtja mu je tóla v©<5 iet «lonaovine, po vrnitvi sc h »riS»»il v Mctiika, kjer je M «Mtileo, lesno Lavino in I"«'?1"1- Bil* (ylotoko «rt® mofc, kije »mai i v*ako julro naäeJ 0»«», <ia je stopu k masi. Tudi sicer je «nel ljube«» do eerkve ni je Ml tudi rarkvesi bij»«''. V eerkvenc «antene je iodi velik« Lwval Tudi si a vha taauiluiee iu posojilnice jo «Mjaeaili. ki priča o uj^miti žrtvah. Bil je tedaj med n#»lj delavjiiuii graditoli i Im hiše. Pred <ive. m »esecema jc obolel in onemogel. Sedaj je .šel po ,Infila -Naj v niiru počiva!
Belokranjsko vino. Odkur «padinno Belo-kraiijci zojiot k dravski banovini jintnno seveda nino"» opravila v Ljubljani; in kadar smo 'tam. kaj radi pogledamo, kje prodajajo naše feelo-krnnjsko vino. Ko sem bil začetkom tega tedna (ani, >eni iskal pristnega >belek<ra«jos« inatowo lin rsrti gostibtali. pa sem ga našel na vinskem rt'iiikii saiiio * - p«sstiiu*lL To dokazuje, da fr« miš,, dobro belokranjsko kapljico nibče ae liri-■II. Ni tom« vin-hJc samo gostilničar. ampak tudi njiša JuozbrlžiHBt. JtekdtraMjoi. vsaka naša ob. ijmi, inora vedeli, kateri gostilničar v Ijubljani jč kupil v rieli kru'juii vino ili samo pri leti w binilo ustavljali. se pa nò 1>o iihdilo baliatico' vino /a belokranjifc«, moratio zahtevati, da «uni gostiljiii«! v yiiislu š 23 pravilnika za izvrševanji- zakoHji o T i nn imeti zapis« nn itti vinskem ceniku tirni belokranjska vino, ne jki suino n. pr. •nalili*««» U«, }»oil katero o/uarlto icudajajo vrste, t ina. ki Bchjkiuujt-cin ut' pri-
rtovicc
(Sv. Coni pri Lrtiji) Že devet mrličev imitino v jirvem četrtletje. Med njimi so kar štirje Seinničniii, upokojenec i priznani zidar Lavni ni, žlakte «bogati Zatbcvc, i [ia dobra iu jrabožnu MorijanÉova jniimu. Nekateri so vse križem Kanaiwradi in so fatdi o 'pravem èiwìt umrli, ksodaj pa Infesti pridejo, ne »csm. Porok pm m. Knirn binai gospa kriza, je pa tudi nekaj starejših c&govcet. 2ute se bodo pa stari postavili. Prvega maja prideta k
zlati porok i IWuickova dva Jnmv, in M arija« a <j|'oI>e3jsji. Zla-»,- poroke, vsaj slorcsac Se pinato lineli, aH iwi že dolgo let ne. --Vse je v rožah, rebri so polne cvetočega resja in debelo-giavcga telolm, nova koča pa nima preveč turistov, vreme nagaja. Tudi romarjev nič kaj ni, in letos se intimo imeli igre, ker bi ne bilo' zadostnega obisku.
•S 13. aprilom je odšel ua boljše mesto v '' -gorje učitelj g. Mane Poniàsar. Solze io' -ili otrok su pričale, da se nani je priljul.iL Saj je iw tudi znal in je imel lepe uspehe. Kot dober katoličan i» abstinent je bil vsem zgled. Tudi Mil mu kličemo, kako, otroci, Bog plačaj in Bog z vami I
EvharistKni kongres v Saraievu
. Nn evharisfieui koiigres v Sarajevo, ki bo 4. in 5. jeni ja, se vljudno vabijo tudi katoliški Slov enei, moški, l-.akor žensice. Izkaznice za polovično VoKnfo* se ■dobi jo firi Prosvetni zvezi, Miklošičeva e. 5. Vožuju stane sem m tja <111.
j-a/.r. brzovlaku) 320 Din. Skupno prenočišče stane 5 Din; odejo treba prisesti s seboj. Prenočišče v privatnem «tnnovunju stane /u eno ne8 10 tlo Din. Skupno pretiran«, to je opoldan in zvečer' dnevno fl Din; hrane v gostilnah — nn podlagi legitimacije — <1 novim JI Diu. Najkasneje se je trel»a prijaviti do 15. mejnika. Vsi litlcležeiiei iz Slovenije se naprošaj«, da nastopajo v lepi narodni noši. Vabimo /lasti one, ki -Imajo režijske karte. Ker se kongresa udeleži ludi nadškof dr. A. li. Jeglič, zato jo "naša dolžnost, <la bo tudi .slovenska delegacija na kongresu tornii primerita. Ker vsi stroški znašajo 409 Din (to je vožnja in prebrana ter sia-iiovanje za «im d ih-va), zato je- upati, tla bo slovenska delegacij« Sterilna. Vse prijave je treba (««stoli na Prostem« »en» -v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5.
Ona (rerztmrjena skoči od mize): »Zdaj pa samo še eno besedo iii v vodo poskočim.«
On (mimo): »Čemu pa ti je bilo treba prej to drago kosilo použiii ?«
Vam ie potrebna pomladna kura
k večkrat preiKkušenira »PLANINKA« «ajei» k zdravilnih planixi8kili zelišč, ker cisti kri, jo osvežuje i» porazdeli ; iaioiSa iz telesa vse tuje materije in mor-4>ozne strupe, terse je obnesel pri obolenju sečne kisline, jeter, žolča, žolčnih kamnih in težkočah prebave, hemeroidüh itd, kot dragoceno domače sredstvo-Radi tega pričnite tudi Vi še danes s pomladno kuro od 8 tlo 12 tednov s PLANÓÌKA« čajem Bahovec.
Oduševljeni boste. Zahtevajte v lekarnah iziweno »PJj4NII4KA« gaj Bahovec. Pravi samo v plombiranih paketih in z napisom izdelovalca:
LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA
K«s«weèiil TRG
RAZNO
Ce hočejo preplašeni lagaielji dvignili vloge. Union Snvings Bankf. v Il«venportu v 8ev. Arne-iki je p itila ua novo dejo, kako se da obvarovati v iriličnih časih tanko pred navalom ljudi, Iii hočejo dvigniti svoje vlogo. Ila nka je najela odličen orkester, ki igra v poslovnih prostorih samo vesele in korajžae skUdbc, izvrstni govorni-I« Pa prigovarjajo »e-sfrpaUn in prepiaseaim ijauem, naj ostanejo iim--"i- l'ravijo, da se je ta pomirjevale» način prav '»bro otmesel.
f Mraiejiih držav»Ii
aBieriskih puelnje i5iUi,ia-ws 16.ö((8 iramaaonskih ■;iu jis-oslnziditrskih ilru-*'s skupnim ilanslvom $808.809.
Pijani ieain. Neki de-ki prebiva blizu se je hotel poroči-N. Äa da» poroke je bilo » vse pripravljeno : Jed IV"1" pripravljena ÜB p-i-Iroi lutti m "tudi «satje jte čaka«, «amo «enina '''lo od nikoder. Iskali 2 in iskali — a mm Wi 'uso. «eie towfednjcga
g« našli v «is«;
o«	v
»* «kcflnju, totia »Ästuir
™ D" '»ko vinjen, je
J6
Sheehan:
MOJ NOV! KAPLAN
Glasovi bo postali nejasni, ker jih je zanašal veter proti raočvirjju. Oče Letheby je ranmel le posamezne toesede in raxbrai iz njih, da je gospodična Braddy hotela posdati gospa ie Mc Oeejeva žena. Zatl-nje se je najbrž uresničilo, ker je, ko je pojenjal veter, razumel beat?de:
«Cvrli so piske in jetUi pečenko, bili so v frakih, želeli si srečo, prežali sosedje, slanike zavrgli, plesal na svutbi je Larry Me Gec.«
Bilo je lepo in zanimivo, toda jeza očeta Lelhe-byja je raela tam bolj, čim bolj se je pesem približevala koncu. Končno je stopil iz zakristije; opazovalce je pograbil strah, a Jem je mirno nagnil steklenico ter modro gledal na mladega duhovnika.
; Gospod DeadyH je aagrmel kaplan. Nisem vas najel, da bi zabavali vaščane s svojim petjem, čeprav, priznam, da je lepo. Najel sem vas za pošteno delo iu vi ste podpisali pogodbo, s;
Ziomka, je nesramno ugovarjal Jem, kosilo mi boste vendar dovolili zaužitii "
2 Seda j ni čas m kositoi
i,Od «pàWwe (io ene je čas za kosilo, razea v gradu, kjer ga dobim kadar hočem.«
To je bita prikrita klofuta, namenjena očetu Let-hebyjn, ki je ni preErl.
Če vidim prav, Jè vaše kosilo pivo, ki ga imate v steklenici.''
Sem tako navajen, precastlti,; to navado preio-mim le takrat, kadar obedujem v gradu % gK^podom kapitanom. Takrat je n« mM pečenka in šampanj-ec.«
Z neprikrito fefeo in ogončenimi wkliki je oče Ijetheby pripovedwat to zgodbo.
/Takih ljudi še nisem videl. Jaz jih ne razumem, i
Ker sle mi že dovdiii, da govorim odkrito, bi v«s vprašal le éno: ali redno prensili ja jefe?« sei» rekel.
»Da, kolikor le nswem.c
■ To vsakdanje opazovanje naše notrsajorti nam daje — tudi če popolai orna izpregiedanso duhovnu rast — čudovit napredek v Ijnbemivosti in umerje-nosti. To je samota* ki je mati moa. Č:uda velika mera razburjenosti se prikrade v naäo dtašo radi zonanjih pojavov. Zato je dobro sredstvo proti temu samota. Zapreti si moramo oči in obrniti posornost na našo notranjost. Ali želite, da vam dam še več ločk za prensišifevaaje?-s:
Z veseljem jih bom sprejeLc
Edino, kar vam je se potrebno, da se izpopolniti je; naučite se bradati svojo jev.o! To namreč opažam pri vas v precejšnji meri. Morda vam je- prirojena, «lorda ste jo dobili v mndičnem mestnem življenj«. Pravico imam opozoriti in tudi drugi so mene prav tako opozorili. Ko sem bil v vaši starosti, sem maševal dvajset minut in zmotil brevi* v štiridesetih minutah. Kako je to mogoče: MirOo sem prešel besede in govoril z Gospodom fcof *da pojem balade. Nekega dne me je prosil svet duhovnik: >Oče, ali bi mi mogli prevesti prvo kitico pesmi v tretji uri?«
Vedel je, da éo moje misli obrnjene na «K«ie.
'. i-i tri i *:.:-.:	;'>;': .'v1 . . - 'j.i j f\£-fa ctifv jè9
Naznanila
n Prosveta« društvo v Velikih LaMah priredi f nedeljo dne 24. aprila 1#8Ž ob 15 v dvorani Za-jmlnega doma v Velikih Laščah št. 91 koncert. Sodeluje oktet akademikov ii Ljubljane. Domačini m okoličani, prijatelji lepega petjn, najvljudneje vab-
''ei"n Katoliško prosvetno društvo na Rovih naznanja. ila se dne Ü4. aprila t. 1. igra ne vrši. Preloži se r.a poznejši čas.
ii št. Vid nad Ljubljano. Ljudski oder liiaž Potočnikove čitalnice uprizori v nedeljo, 24. aprila ob pol 4. pottoUlne v Ljudskem domu Sehillerjcvo igro petdejanko »Razbojniki«. 1'red-prodaja vstopnice v trafiki gdč. Zakotnik.
11 Ttinjioc pri Kamniku. Prosvetno društvo ponovi na splošno željo v nedeljo 24. aprila ob 15 na proslem prod šolo igri Cašiea kave (šaloigra v enem dejanju) in Trije tički (burka v dveh dejanjih). Pred igro zapojo fantje nekaj narodnih. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Pajčolane (šlaierie)
«vilo, rokavičke, nogavičke in Sifone za birmo in za sv. obhajilo dobite najcenejc pri Tornili, Ljubljana, Sv. Petra c. 38.
Pri „Zlati Mi"
na Vrlipoljah pri Kamniku se točijo pristna Štajerska vina čez ulico po f>, 8 in 9 Din.
w
Ce hočeš
biti za malo denarja elegantno oblečen od nog do glave, pridi pogledat ravnokar došle najnovejše vzorce moškega in ženskega blaga. — Tudi na 8-mesečne obroke.
Trgovska agentu ra STISKOVSKY
Ljubljana, Tržaška cest« 27.
Nc preostane Ii ntC drugega!
• Kako bi jaz neki naredil, da bi mi trgovina 4 nogavicami več nesla? ae je vpraševal trgovec Lamoret, ugibal to. ugibal ono, do pravega zakl učka na le ni prišel
»Kaj če bi si pomagala s potniki? se je
oglasila žena
»Kar dobi jih, če jih moreš! lake, na katere bi so lahko zanesel I Da bi i ili trezni, solidni m da bi zn Ii res 'lobro nastopati. Prodajanje, kak'r ve*, spada danes že k um tuosti.	. ,	■ ,
Ne preostane Ti nič drugega, kakor da storiš kar Ti žo pridigam nekaj časa. Daj oglas v »Slovo ca«, da iš<eš provizijske potnike Med onimi, ki se bodo o»taiiii. pa izbori take z več.etno prai-so in izpričevali I Na ta način lahko zelo razširiva kr.g naših odjemalcev.«
Ta oglas v jS ovenčevi«
rubriki -Služb« iiube< stane 14 511 Din.
Vsaka beseda 50 par.
Fiksum in proTiiijo
nudim potnikom za obisk privatnih strank za vso drav-mo banovino za proda o žensk h in m iških nogavic Ponudite pod šifro »Fi-ksuin n proviziia« na upravo »Slovenca».
Tak mali o?las bi veljal v Domu jubu 50 IJin, za stalne Dom djubove naročnike pa le 25 Din.
„»««Ki z nninmi ostasi!
Ujel se je.
»Obtoženec, ali ste kriv, ali nekriv?« »Nisem kriv« je odvrnil obtoženec. »Ali ste bili kdaj prej kaznovani?« »Ne, gospod sodnik, saj prej nisem še nikoli kradel.«
»Kako je z vašimi očmi?«
»Zdravnik mi je rekel, da že bolje vidim «
»Karitas« (zavarovanje). Ko j«. 0b|«,i T nila poslovanje raznih1 samopomoči ,„ u,k|-spoznali, da je. »KARITAS«, ki posi,I je „2" no, res «lino vurno poamrtninsko zavarovSc »K ARITAS« ni niknka samopomoč, ker U ii' delek Vzajemne zavarovalnice goji lc pr '. edino varno zavarovanje, temelječe na zavinS vaino tehnični podlagi. »KARI TAS« im« vdrutìk državah sijajne uspehe in milijonsko člaiuiv Naša »KARITAS«, ki si je s solidni,,, panjem napravila gladko oot meti ljudstvo m« iste pogoje in cenike kakor avstrijska »KARI T AS«, ki ima vsak mesec povprečno to.Qoo no! vih članov. Glavne ugodnosti posinrtniasken' zavarovanja »KARITAS« »o: t. stalno eni mesečni prispevki, 2. odkup in plačevanja pro-sto zavarovanje, 3. posojilo do odkupne vred. nosti police (po najmanj 3. letih), 4. hrezpl6ftB »ozavarovanje otrok, 5. sprejeinnina znaša sam« Din 10.—, 6. dvojno izplačilo v slučaju smili radi nezgode. Kdor želi točnih navodil, naj s» obrne na »KARITAS«, Ljubljana, palača V«, jeinne zavarovalnice.
Da bode le o in udoben Val dom,
se priporoča	^ ^^
BL	tapetnik m dekortltr
(BMl	Ljubliana — Mestni trg tj
Dober svet
Dama, staremu ribiču na Sušaku: »Ali mi morete nasvetovati uspešno sredstvo proti morski bolezni zdajle ko se odpeljem v Split?«
Ribič: »O, pač, prav zanesljivo sredstvo poznam. Takoj ko bo parnik odplul denite v usta kos klobase za žvečenje (čik) in obdržite ga v ustih vse do Splita.«
»Pravite, da je vaš klobuk tri leta star? Saj izgleda, kot da ste ga včeraj kupili. Ali mi morete pojasniti, kako to napravite?«
»Cisto enostavno. Trikrat sem pustil Id» buk osnažiti in zlikati, včeraj pa sem ga v g» stilni zamenjal «
»Nič zato. Toda kaj pomeni: factus sum sicut uter in pruima? Saj molite to skoraj vsak dan.«
Nisem mogel odgovoriti.
Sveti mož se mi je nasmehnil in mi rekel, naj pogledam v Sveto pismo. Pogledal sem in spoznal, da sem že več let govoril z Bogom v neznanem jeziku in imenoval to molitev.
Ponižan me je pogledal oče Letheby: »Bojim se, da bo tores. In če bi morali ob devetih zvečer pričeti z ,Odpri, Gospod', začetna molitev brevirja, ali v naglici zmoliti večernice in dopolnilo pod ulično svetiljko deset minut pred deseto uro, bi morali še bolj spoznati ves nesmisel. Zelo vesten duhovnik v Angliji je vedno pričel moliti prvo uro okrog desetih zvečer in si je vedno prižgal svečo, preden je molil. Danica v jutru že žari. Obžalovanja vredno dejstvo je, da nas v bogoslovju niso opozorili na noben dober prevod psalmov.«
>Oddaljila sva se od predmeta. Pustiva to! Pol ure za jutranjice in hvalnice, dvjaset minut za ure, četrt ure za vecernice in dopolnilo. In dokler ni to minulo, se ne dotaknite nobenega dela. Dalje bi vam nasvetoval, da ne molite nikdar brevirja po spominu, tudi če vam verzi še tako znani. Tega si nisem jaz izmislil, tako uči že sveti Karel Boromejski. Sprva bo šlo težko, a se boste kmalu privadili. Končno bi vam svetoval, da hodite počasi in da govorite počasi in razločno.«
»Vi mi boste porezali peroti, oče,« je rekel. »in mi navezali na noge svinčene uteži.«
»Ali ste že kaj slišali o Mihaelu Montaigneiu?« sem vprašal.
»Da, toda ime je vse kar vem o njem.«
svoje V
»Končno ie to vseeno. Neprestano si je kopičil je znanje. To sem hotel priporočiti tudi vam. Kaj
sem že hotel reči? No, da, nekoliko obzirneje morate delati z ljudmi. V enem dnevu se vam vendar ne bo posrečilo odpraviti vseh razvad, ki so se vkoreninile v preteklih treh stoletjih.«
»Poglejte one, ki se izselijo v Anglijo ali Ameriko, kako hitro postanejo omikani. Zakaj pa oni tako hitro privzemo vse prednosti omikanega življenja?«
»Da, toda to je vprašanje okolice, ki je tam različna od naše. V naših razmerah pa moramo biti z vsemi takimi pomanjkljaji strašno potrpežljivi.«
«Najbolj pa me muči to,« je nadaljeval oče Letheby, »da imamo tu ljudi, ki bi bili lahko svetniki, na drugi strani pa poglejte tako ponesrečeno prikazen kot je Jem. Njegovo nesramnost lahko zamolčim, toda nepoštenost, to je pa lastnost, ki bi se je bilo že mogoče znebiti.«
»Pustite ga, sedaj se gotovo že kesa svojih besed. Opravil bo dolgo izpoved pri svoji ženi in ona ga bo oštela s svojim ostrim jezikom, ker si predrznil reči nespoštljive besede božjemu služabniku. Ves teden bo delal obupne poizkuse, da si pomiri vest ii v svojo tolažbo pretepel ženo, a končno bó ves potr, prišel k vam kot ponižen spokornik, obžaloval svoj greh in ponovno prosil, da ga sprejmete v Druži«) treznosti. Boste videli, da bo takol«
»Žalostno,« je vzdihnil kaplan.
Že prihodnjo nedeljo si je kaplan pri nogometni tekmi med Svetim strahom (Kilronan) in Volčji glas (Moydore) zopet pridobil vso izgubljeno priljubljenost in si zagotovil nesmrtno slavo. Ko so ga tekmovalci prosili naj prične igro, jo je brcnil v navpični smeri sedemdeset do osemdeset čevljev visoko iu padla je na tla le tri čevlje proč od mesta, kjer je prvotno ležala. Glasni pritrjevalni klici so se razlegali po polju. Kilnorančani so bili vsi neumni na svo-
moral spati še naslednjih 24 ur, predno je mogel vstati.
i Dve tri o Slovaiik
i
i Rusija šteje 150 milijo-; nov prebivalcev, od lei ; je Slovanov (Rusov) nad ! 100 milijonov. Stara, mi-1 la Črna gora je imela ko-i maj četrt milijona prebi-j valcev. Ko pa je nekdo ! vprašal Črnogorca, koliko j jih je. Črnogorcev, je ti ponosno odgovoril: '} Tuši vred nas je 130 lijonovk - Poljska W 32 milijonov prebivale«, Češkoslovaška nad 16 Bilijonov (od teb 3 in pol milij. Nemcev), Jugoslavija 14 milij. in Bolgaru« i 0 miljonov. - Precej » ! vanov živi v Ameriki, n»« I 1 milij. Poljakov živi 1 Nemčiji, nad pol milijo j Jugoslovanov (S oven« I ln Hrvatov) v Italiji. « j milijona Rusov živi v Romuniji itd. i Danes razlikujemo » ! verne in južne Slovane. : Nekoč te razlike ni bi o-Slovani eo prebivali^ I strnjenem ozemlju. Nem ! ct, Madžari in RumuniJJ ' so zabili klin m«« S»J vane. Zanimivo je, « zlasti govorica toro»» Slovencev v aia™» spominja na govorico«»; vernih Slovanov. V«m> mo roìanski »deiu
>^MOLJUB«, 4ne 29. aprii» 1932.
2a spomladansko sezono se priporoča
30SIP OLUP - Ljubljana
Trgovski prostori: Stari trg 2, Pod 'franco 1, Kolodvorska 8
Velike moške .obleke štofasto .od Din 260"— dalje' Velike moške hlače Stataste . od Din 80 — dalje' VeHiedalovnehlaSeiz'liIafevine od Din 44'*- daljo» Otroško 'oblek™ ....... od Dfn 80'—dalje'
"Kamgarw iz domačih, i-òSIdh in' iuiWeSWli tovarn ; vedno na zalogi. Obleke se ijjVrSrrjej« tadipo nartj-Eiln pò najnižji ceni. Velika zaloga moškega perila. 17. lastno tovarne /fltlGLAVe. Trgovci znaten popust.I
si priljraniie, ,ako. kipite razna glasbila v trg. domu Stermecki. Ta so ssefc dóbfa m zelo poceni. Harmonike po 265, 378, .7^5: Din, violina po 142/3t|i, 545 ÄJ«,! gitare po 270, 310 Din, lamhurice po 196, 215 Dia, dalje dire, {laute, klarineti, grauioioni jn plošče.
"Pišite še dane s po uovi, veliki, ilustrirani cenik!
Trgovski dem Siefmecfci
"; ' .«Celje«t, 19 :
Dobro orodje lahko delo
To Tarstveoa znamka
Oe stkale JiOüU, unirà Juti sekira ostra, I pole«« .J* delo lahko. Cebrale, pa.morajo biji Strange, .uzde in vrvj |trvo-vrsitre, to »je take; ki se ne trgajo iu ki res dolgo trajajo Roteiti je ddp luldvO: Prvovrstne širange. uzde; j in' v'rvi so pa tiste, 1,i imajo órivez^o rtMč listek e pajk«u in -napi»o4ii Gro-, supljc. ZalitevajJt,j>ri Vata» trgovcu « saaio like àlraugt, uzde in vrvfi irt furenga bo Jahka in luštna
garantira /a najboljšo
fomm.
vse Vrvarsftè mrciW «ant» k U» ztiamket.
V vsako Mšo Domoljuba!
vendar
Obutev iz usnja jugoslovanskih tovarn, izgotovljena z rokami jugoslovanskih čevljarjev. JS^alffSÄ
POMAGAJTE NAŠEMU DELU.	pomagamo kupcem z nizkimi
cenami.
ÜAJfia
VEČ SLUŽBE:
Prizadevamo si, da Vas kar na:bo je postrežemo ne samo z dobro in ceneno obutvijo, temveč skrbimo, da Vas postrežemo dovršeno in ceneno tudi z ostalimi potrebščinami za Vašo obutev in Vaše noge.
49.-
Vrst» 2042-00 Sand ile ne žulijo niti nog niti žepa. Prodajamo jih za bugalelno ceno. Otroške st. 23 -26 Din 30 --, št 27 34 Diu 49-. Ženske št. 35 -38 Iliu 59"-. Moške št. 39-46 Din 60 -,
Vrsta 3925-03
7a gospodinte: Praktični čevlji i* črnega boksa in s trnežnim podplatom So udobni io ceneni. Potrebni ao vsaki gospodinji pri delu in za na trg.
a, ,,	«	vrsla
Čevlji za Strapac iz močnega mastnega u,»J t gumij s im podplatom in peto. u dot» materija! jamčimo. Ti čevlji so neobta» imtrebni za delo na polju in za vsak ätrap«
Birmanska darila
po znižanih cenah pri L. VlLHAR, urar
1 jubljaaa. Sr. Petra e, 36
NOV POKLIC
ta dame in gospode
k vpeljavo *tr«»jueira pletaratva v htfti. Zajamčen saduftek ca. ISOO dl^ar py mesečno, ker previ * memo l/yotovijeno blago, pia« auto saslužek za pletenje m dosiavimo v ifdflavo prejo. Pilite Se danes po
brezplačne prospekte n«: Domača Fletarska Industrija št. I. Josip Katlv. Maribor. Trnbarl va t.
Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o meji
novi umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi" priporftčajo. Cim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov sa bre.plafno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto:
GEORG FÜLGNER, Berlin-Neukölln,
Kingbahnstrasse 24. Abt. 488.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostoi velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziront obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
MieMo grodjt
rof-ni pcsnemalnik do 400 1, pino peč in drugo proda po ugodni ceni ra li opustitve o: rata Mlekarska zadruga na Rovih p. Ra-domije.
Pnsfistisii 90o",lov>
rOSsafVB pa solnčna lega, z novim gospodarskim poslopjem, lepim sadnim vrtom in zaraščenimi gozdi, 60 mera kov pose.ve, redi se 20 glav živine, 15 prašičev, poteg Jame cerkve, I uro od kolodvora proda Mari a Menegaljs, Stanga 10, p. Litiji pri >Spariu<. Prevzame se lahko takoj ali pozneje.
flizarskig« «alinee
i vso oskrbo v hiši sprejme Matej Mišič, Kova vas pri Rakeku.
Reži i itn]
vse vrste ua podplate, notranjike,črno in ruja-vo gornje usnje, blank, kosmato podlogo i. t. d. oprejo ina J. Lavrič, usnjirija, št. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična.
Prodam hiio
z nekaj posestva v Starem trgu i b Kolpi št. 33. Katarina Fugina, Stari trg 8 ob Kolpi.
ffianiši DosistM
bli u cerkve in I.iub-ljane crociani ali dam v na lem — Pucihar Franca, Razdrto 1, p. Smarje-Sap.
ttčia deklo
na Doleoisko. ki bi znala vsa kmetska dela in kuhati. Plača jio dogovoru. Nastop službe lahko takoj. — Naslov pove u rava pod štev. 5556.
Zahvala.
Posestnika Franc Za-krajšek in Jak. Anz lc se najiepše zabvatiu-eta vsem tistim, ki 80 nama o priliki požara prihiteli na pomoč. — Zales 28. marca 1932.
Breze&resto« pisolili
za zidavo, odkup obstoječih vknjižb itd. daja Zagrebška stavbeno-kre i itiia zadruga zastopstvo Ljubljana, postili predal 30/.
Mala Instila
pri Mokronogu na Do-lenjsK.ero se proda. — Nas ov »e izve pri upr. Domoljuba št. 5602.
Miianki viiiiic
m čan, poštenih staršev, se sDiej ne. — 1. MOller. Janseva št. 15, Ljubljena.
Vaiane* M sedlarsko ■■{■BBC i„ iiiargKo obrt, priden, roštenih staršev se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. - Martin Mali.auto-llčanie in tapetništvo, Domžale.
Fratta pesista
z lepo hišo, gospodarskim pošlo Jem mlinom, vinogradom ter prvovratni m poljem, Jako primernim za stavbišča. — Po it. sn ila da e 1. Kadivnik, Senovo pri Rajbenburgu.
ČlhtltfH vse febeiaj"
ttfUSiSrJI gke i^treb-ščine kupite po izjemnih cenah v trgovini Fr. Stupica, želemina in u ioga poljedelskih stro.ev, Ljubljana, Go-spoavetska cesta 1.
M lepega si»
proda Franc Bezlaj, Preska 26, p. Medvode. Istotam se dobi oves za senu- in iletelja v mešičih.
Sprtimi se sajiBK,
Predstaviti osebno pri Oolmajer, «troj io mi-zarsivo, l.junno, Pod-nart
d„„, dobra mleka-■rllO, riCBi .tiri leta stara lopa, domate reje, s 14 dni «tarisi teletom, se proda radi potnanjk.ii ja krme i teletom ali brei Meta v župnišču v Zeliailjeni pri Igu
Mizarskega Hirn
sprejmem z osirbo.-Ivan Ku .ar, Vižmarj« 69, p. St. Vid n. Lj.
Vii čebel kosil.
Sporoč t« koliko in kakšne, pridem osetno. Franc Marnelj - Vrhnika.
Trpežni in potisi
i-„Ii- Vam nudi Jer-Cnill nej Jeraj, Z»" poge, tKjšia Sm edaik. Prodaja tudi j o sejmih.
Iz navade.
On: »Kaj naj si kupim, hišico ali avto? Za oboje imam premalo denarja.«
Ona: »Tepec neumni, hišo si kupi! Nato pa vzemi posojilo na vknjižbo, iz tega |?a kupiš avto. Tako boš imel oboje.-*
Malo nerodno.
Na nekem gostilniškem vrtu je razobešeno tole obvestilo: »Gostje, ki s krožniki pitajo svoje pse, ostanejo njih last in jih morajo natakarju plačati.«
Urednik: Jef« Koilček.
Zahvalna molitev.
Jelka je vsak večer molila, da bi ji Bog dal bratca. Nekega dne pa so dobili v družino-dvojčka. Tisti večer je Jelka molila tako« »Ljubi Oče v nebesih. Za enkrat imamo zadosti. Amen.«
Migljaj s kolom.
»Ali napravite to nedeljo kak izlet« je vprašal predstojnik svojo tajnico.
»Ne« jc ta odgovorila.
»No, potem ne boste imeli vzroka, da v ponedeljek zopet prepozno prišli v pisarn»'
Za Jugoslovansko tlakarno: Karel Ce«.