CiL A SILO m SINOU BIß I!CADE LETO L & SI, 4. Leto I. Junij gtev0 4. A" M J . Je sam naslov nar-ega glasila nas vodi na prijetno misel: svoboda, hodiš skozi vasi in mesta in povsod razbereš z obra~pv našega tlačenega ljudstva pričakovanje nečesa,, kar mora priti, ivasa vo j ska> ki se noč in dan ju na šli o bori in dosega uspeh za usp oh orap vliva našemu narodu pogum»in vero v prihod tistega, kar- lahko doseže samo narod, ki se je skoro poteptan dvignil v upor. Zgodovina slovenske ga naroda je vseskozi ena sama trda pot tla- čevanja. le vsako drobtinico, ki so nam jo vrgli z bogato obložene mize, smo imeli za svit svobode«. Leto 1918., nam je z Jugoslavijo prine- slo" svobodo" , ki je bila trpkejša od suženj- stva,, i*a vse načine so nam vcepljali.v - vo, da imamo vse, kar lahko ima narod«, Če ni šlo drugače, so nad našimi hrbti zavihteli bič. Če pogledamo resnici v obraz, vidimo?da so nam hoteli zavezati jezik, da so nas pri- tisnili ge bolj, kot smo bili že navajenimi so nam priznali najosnovnejših življenskih 2 - pravic, folali so nss za hlapce, učili nas pokorščine tistemu» ki nas je stiskal za . vrat, 2 ska j tc? dfiii so se naroda? ki je ob- čutij vso iežo prčcbiožene miz-e na svojem hrbfcu, d.i no bi. zravnal* Zato so lin.etno vzgajali.inr žnjc med narouiy ki so si po kr vi bi a?-Če ppogledamo danes nov .lik uu6*o- slavj.jer kar.e.i.c^-^ je v. a sne v al a r.a čelu a na c im Inb vod it jI j em tc vs i* i seši' • T.it cm, višino v- njaa ^pianc.l.jo sa vse «02:21 je našega naroda zkerzi vsa stolet ja6 • _ dolžno si nas borcev je«, da vlažimo vse sile, da utremo pot do svobode« . - S t e p k o .. . brig.; -pol it kom. • 71a Eo kan (Ma Počasi se nam potekali dnevi našega po- tovanja, i).ij.i si.»o nestrpni in težko smo čaka 11 dne, ko bezno i^kko izročili II,, Icongresu in naš emu velikem voditelju maršalu Titu po zdrave mladih Slovencev in mladih Slovenk „ Vsi smo želeli s da bi čimprej e videli naše brate iz hrvaških in iz drugih brigad,, hra - bre mlade proletarce, o katerih junaštvih smo tolikokrat slišali., ro petnajst dnevnem maršu smo prišli v prijazno vasico v .nosni blizu drvarja.. jfroti večeru smo zvedeli, da se bo kongres pričel« Takoj po večerji smo krenili pro t.i. mestu, kjer smo posedli v lepo okrašeni dvorani. Ve sel o smo se pozdravili z našimi br-?.ti iz vseh krajev naše velike domovine. >/ dvorani se je, zbralo 816 mladincev in mladink, da po zdravi j o naš ega velikega vodit el j a , -Sala Tita, •/rata v dvorano se 00pro in v r:prei?.stvu svojih oficirjev vstopi naš veliki5 ljubije- ni /od j a« Kot bi zaganjali, morski valovi ob pacine, tako je o dir«, o val o po dvorani, plo- . škarje in čez osemsto glasov je klioalo ljub 3 ljeno .ine mar gala l'it a, ki ga prevzamejo po- zdravi in vzkliki velike *• i.../v.-tnsko ljubezni. Po dolgotrajnem ploskanju se ojlasi osemsto glasov in prav Iz 'srca zadoni naša vsesicvan ska p esem5 rte j Slovani- končanih ap av^ih. je sprejem predsed ništva Ila kongresa ? za tem pa počaščen je pa- dlih borci-.v,. govorniškem odru se pojavi naš veliki učitelj maršal lito? da pozdravi II« ken&r-us« iJo dve ran i odmeva gromko vzkli- kanie in ploskanje. lAi smo ponosni, da lahko izročimo pozdrave naših mladincev in mladink našemu velikemu voditelju mladine,. 'iova.riš 'lito je pričel poveriti o heroj stvu, o boruah, o trpljenju in zmajah ter po zval vso mladino v novo, morda še tesjo tor- bo ki naš še Čaka., -fO-^M nas je. da zdru Žime vre napore pri graditvi naše nove domo- vino, Jugoslovanska mladina je obljubila na- g ecru1 velikemu, vodit el ju nove napore in nove žrtve. Izročil nam je tople pozdrave za vse tiste: ki niso mogli prisostvovati II.kongre su.o i op I o n-s je tudi prečunil pozdrav stare ga g č et a t o v,. Rib ar j a, kat er ssra s.in j e žrtve - val svoje mlade Življenje na oltar naše do- movine. Govor mraChurchilla, predstavnika angle ameriških zaveznikov, sina angleškega mini- strskega predsednika-; je bil pozdravljen z dolg o t r a j nim pl o j?k j eme čl adS.na sna c eni t i pomoč naših velikih zaveznikov» Z brenne j no ljubeznijo je 1a.I3.dlna po- zdravila mladega sovjetskega gens.ra.lmsjcr.ja Ivana vfes.il j eviča Sahare va.^ ki nas je pozdra vil v imenu eevjotske mladine, «i j ego ve bese- de 3G se izgubljale v našem navdušenju.vzkli kil; in ploskanju., mi vemo, da poleg nas naj- več trpi sovjetska'mladina- ki se bori z brez priir.er.no hrabrost, je in požrtvovalnost jo» Srčno sme pozdravil i tudi adera hr ab— rsga gener alp or o .:nikas komandanta X«. proletar Skega'korpusa., Z ist,j;a navdušencem smo spre- jeli zastopnike Angl i j e/ Grči j e in Ita- . -.4 - Iije. Potem so pozdravili kongres Se delega ti iz raznih krajev in mest Jugoslav!je„Pri povedovali so o velikih uspehih m junaš- tvih hrabrih mladincev« i^a govorniški odjr stepi mladinka iz Like; "ponosni smo, da je-naša poz-ana Lika dala že dve diviziji najboljših borcev po- leg dveh d slavnih brlßaü in trinajstih ba- taljonov, \/sa liška ru.adini. se zaveda, kdo je kriv zločinov, zato bo sc ojacila svoje napore v borbi proti sovražniku« Liška mla- uina je poslala 16.000 podpisov II. kon-re- su in obljubila, da se bo borila.samo za no vo, federativno Jugoslavijo, da bo točno iz polnila vse naloge II, kongresa in da hoče biti vredna svojega velikega vodje maršala Tita. med gromkim pleskanjem in vzklikanjem je zopet stopil na oder naš učitelj, ki nas je pohvalil kot vredne mladince naše nove in lepše domovine., .poudaril je? da mora II. kongres še tesneje povezati vse jugoslovan- ske brate^ da bomo zgradili neporušno stav- be naše domovine v srečni bodočnosti,, --vcn- ,-res nora l>iti opora za ostrejšo borbo in močnejši odpor, za mobilizacijo vseh enih .. ki |e nis v med na s j mi vr s t ami f. Saj ne bo dclgo, kc bomo .skupno z našimi zavezniki u- nicili okupatorje,. 3e enkrat nam je naro-- c il., naj p on es emo n j ego ve p o zdr av e med. v 3 e5 ki se borijo v mejah naše ve vike domovine«, Zakleli smo se na svojo čast, aa nam ne bo žal naših življenj in naših žrtev v borbi za čast in svobode.. Izpolnili bomo to prisego in mi mladinci bomo maščevali vse tiste, ki so umirali s 'rit o vim imenom na u- stih. Težka je bila ločitev, toda zavest d&' no s t.i, ki smo jih prevzeli nase na kongresu» nas je krepila na naporni poti nazaj. gl i smo z novimi močmi in trdno volje. da čim- prejo pridemo na cilj m s podvojeno močjo, skupno z našimi brati, pričnemo še ostrejša -5- ' borbo proti sovražniku In z novimi močmi gra dimo našo lepo domoviho. Le v .skupnosti in bratstvi. bomo dosegli tiste velike cilje« za katerimi že tako dol- go hrepenimoo Jana Mo-gakdM ps %eie . 1.marca leta ''.A3* so belogardisti po- st avili svojo oostojanko v Mirni poči»Zanjo so rabili, vojake, ki pa j iL msc imeli; fleke ga jutra so prišli iz gczda nad mirnopeško postajo Italijani in z jgimi komandant bele garde,, Mislili so, da bodo že kar prvo jutro nalovili 150 mož, kakor so ioi^li prvotno v načrtu. Toda mi mladi fantje sn o urne na brusili i- pete in oašli v hribe, odkoder s~.o kazali £i ge jeznemu komandantu belih :l.n zelenim It al i janom. To je bele pse razdr-.ži"! o in začeli so postopati drugače. Hodili so ponoči okrog in odvlekli zdaj tu zdaj tam ka>šn^ga moške v po stoj anko in ga nagovarjali za neko bivšo Jugoslavijo. Toda fantje so bili trdo- vratni in so le redke šli na XImanice0 Šele na cvetno soboto, dne 1'70 aprila, ae jim je posrečilo, da sc me iznenadili. Padli so štirje streli, jar ?>a sem začel bežati proti Poljanski gori. Vid čl sem dve koloni, ena je sla skozi Hrastj e, druga pa proti žu. Hotel sen uiti med. kolonami po dolini med Hrast jem. in Čemžor. Mislil • secij da že rešen, toda zmotil - sem se«, tem- h t.pu 3. slišim s "Stoji" Dirjal sem se v^dno 'naprej e Nov rezek w Stoji- iz neposrodn olivine me je ustavil in zagledal s err. pred .seboj belega komandanta z mrtvaško glave r.a i:~pi in s pu- ško naperjeno pruti meniv Stal je I o nekaj korakov pred meno j,. „ '1'ako som bil. "mobilizi- ran v belo. gardo.,. 8. septembra 1943. je knpltullr.il i It ali ja. Mi nismo vedeli, kij naj napravico. i^red nami so bile tri poti: I4em0ija, partizani, I talija. Jaz sem se odločil za srednjo pot,za pot v partizane, velika večina pa za Italijo Moral sem korakati z belimi iz Mirne peci v Novo mesto; hodil sem s povešeno glavo. V no vem mestu smo zasedli položaje na Kapitelj- skem marofu* Toda tam smu stali sam«j dve u- ri? že je prišla komanda- da moramo na pusta jo. Tam n?m je govoril komandanta rnobil sem tedaj dva prijatelja, ki sta enako mislila,kot jaz in pripravili smo se za beg. Čakali smo ugodne prilike, ki^se nam je pa ponudila Šele v Gradišču pri £t.Jerneju. Tam so domačini povedali, da so partizani že s tanki v št »Jerneju* Nastala je panika in v tem smo jo mi trije popihali na svojo stran Sprva smo se Skrivali, nato pa šli k partizanom, ki so bili v Dragi pri üeii cer- kvi. Ravnikar Jože - 7 - V t Iii em <*ozdu gume Čem objema skrivnostna me roka, tolaži, kot mati otroka, ki sklanja se k njenemu srcu ljubečea, "Svoboda ni daleč, sin moj!" slišimiz dalje neznane in celijo moje se rane v trpljenju? v mojih je prsih pokojl Lahen smehljaj se zariše na moja ustna krvava in pesem sreče zaplava pod krov domače mi hiše. ^taöMie ouje se ostra komanda tovariša komandan ta* r .Bataljon, mirno! i»a desnoJ^Kclona tret- jega bataljona se je začela pomikati na nove akcijo. Kara? Tovariši ne vprašujejo mnogj. Vsak ugiblje sam zase, le tu in tam Čuieš pritajeno govorjenje, ugibanje. Kam _ grem^ na akcijo? Kolona se pomika proti meji, /sem bor- cem je že jasno, da gremo preko meje» Počasi se med tovariši zve, da gremo nad Gradišče pregnati Švabsko drnal iz njihovega: gnezda., Kako je tam, smo videli ob prvi priliki ako.1 je na Radeče. V" mislih si vsak kuje • načrt, kako bo najuspešneje osvojil hiše za hišo in pobil čim več §vabov. wlimo zapuščenih vasi in polj se vije pot, fe pet ur hoda je za nami, ko se začne kolona pomikati po strmem hribu navzgor Od spredaj pride komanda: "Stroga tišina V* se di hanje je postalo tišje, postojanka je blizu. Samo še četrt ure. Bela raketa sikne v zrak. ^jena svetlo- ba se meša z mesečino» Verjetno nas je so- vražnik začutil, ali pa to dela.zaradi var- nost i„ Bataljon se ustavi v gozdu blizu po- stojanke in se razvije v strelce. Cuje se t.j ha komanda- "Naprejvsaka Četa gre na svo- jo stran, da naskoči postojanko. Nekaj minut grot ne tišine, kar prešine zrak rezek strel, nato slišišs " Jur:LšZsčei se ;je peklenski ples« ilaši mitral jezi pregla šajo sovražnikove,. Sliši se zamolkle pokanje bomb naših bembašev«, x>orba se razvije vedno besneje, ugodno za naše borce« Kričanje in sovražnikove komande proglašajo streljanje naših pušk in mitral jezov. Juri g je uspel, toda I al s borci se znaj dej o pred žično oviro? ki jo je sovražnik iz strahu pred nami napravil pred dvema dnevoma . - 9 - Za primer je imel ftaaeče6 i^aši borci naskaku jejo znova in znova m zadajajo • r£vra;lu:U\u velike izgube, dokler jih ne pozdravi jutra- nja zarja. .. Trupe ^azgmot Zdanilo se je; sonce je zdramilo nara- vo 5 zdramilo je tudi nase Intendante, ki so se odpravili nabirat hrano za našo v~- ..-.o„ pel sem z njimi, ker me zanima in veseli po- slušati, kaj ljudje pripovedujejo c šv&r.cbra nih. Pravijo, da so §e vsi obupani, da pobi- jajo 2.11 morij.: nedolžno prebivalstvo, ki ži- vi in dela v miru,, Pokradejo in uničijo vse? kar se da uničiti« J vasi ivi.. sem srečal dese.t3.etno dekli- co, ki me je lepo pozdravila. Odzdravil sem in jo vprašal> če je kaj novega. Odgovorila je,da veliko, odkar nas ni bilo v m. Ko nas ni bilo v iti., je sovražnik izrabil prilike, psi šel v vas ter povzročil mnogo gorja* Ost a li bi tu dalje Časa in povzročili še več gor ja, če se ne bi partizani zopet vrnili v bli žino. Tako so jo pa kar hitro popihali, Deklica je pripovedovala, da so švabo- branci, takoj ko so prišli v M. , pričeli s src jim groznim dulom.w Ubili so gostilničar ja k. in njegovo ženo. štirinajstletni hčerki se je pa posrečilo, da je uši s teir ubijal- cem in morilcem, deklica pripoveduje dai.iei "Gospoda K, in njegovo Ženo so odgnali neda- leč v nek vinograd k zidanici, kjer sc ju mu čili, nato pa s kolo» pobili0 Dcma v hiš5-* so vse razmet*j.«.i in vse pokradli. deklica še pripoveduješ *i\eka stara že- nica je krmila prašiče, gvabobranoi sc j., za gledali^in zavpili nad njo i "Juris na staro babo!° Jenica je vsa prestrašena zbežala v neko klel;j» ker je mislila, da bc tam bolj varna» §vabo bran ski psi so vohaii sa njo in aalszii vso obupano zenico skrito v kleti. Po grabili so jo kot kakega razbojnika ia jo od peljali v en j kjer jo je nek belogardist u- istrelil» Tako j e tudi ta stara Ženica Žrtvo- val.*«. svoje življenje za domovino, i'o o e je zgodilo prvi dan, druge ju ro pa je bile na- dal j e van j e; Zgodaj zjutraj je prišel v M. nič hude- ga sluteči dcrqačin> t er en t-: ki delavec L« Ko pride v vas. skočijo svabobranei na njega od vseh strani kot zveri, ga zvežejc in odpelje je ob svojem begu s seloj,, jerignali so ga do vasi ? tam sc ga tepli; bičali., mučili in končno ubili« Sama sem videla mrtvega tcvari ša> ki se ga drugi dan pripeljali ljudje v hi- Levo stran glave je imel vse razbit D in po telesu je &il ves crn od brc. Ta j variš jo bil četrta žrtev strahovlade morilcev v Deklica mi je žalostno povedala, da ni mislila, da ti cdps-dniki slovenskega naroda tako grde delajo s svojim narodom In da tako okrutno pottopaj^ oi.vil.nim prebival s t vom., Tak je bil moj razgovor z mlado deklic^ ki mi je na eni strani pokazal njeno- saved ' nest; na drugi, pa vso grozoto? ki jo doživ- lja naš narod, od i a? t nib izdajalskih, sinov« Maščevanje pa to naše,,. Se se Te spominjam, ko sva se prvič ere čali» 3il je topel pomladanski dan. Sonce je m-čno pripekalo. Z: podila sem konja po senč- natem gozdu in pred seboj sem zagledala 'ietc. Lepi kodrasti lasje so t:i vihrali po čelu in se Ti vsipali po ramenih* *Kdo si?" sem vpra- šala. "Kam greš?" "i^a položaj, Lani silijo iz iiovega mesta proti nam. Zopet hočejo za- MoK Rok _ n ~ sesti naše kraje." In partizanka Vera je od- dirjaia na iskreni konju. Gledala sem za njo. Zopet eno slovensko dekle, ici je zapustilo vse? dom in svoje do- mače. Zopet eno deltle, ki ni hotelo gledati, kako fašistični psi gospodarijo po slovenski zemlji. Sama je hotela s puško v roki pomaga fcl slovenskim fantom v borbi za svobodo. Ho- ',t^la je dokazati, i a slovenska žena noče bi- •11 sužnja fašizmu., ampak da noče biti svobo- dna. To j e bil Tvoj začetek, Vera- Petem ni izvrsil'a Gubceva brigada nobene akcije, kjer ne bi bilo webe poleg. Hi bilo bcrber da ne bi priskočila ranjencu na pomoč, ^sakemu si pomagala, za vsakega si imela prijazno bese- do. vsak je šel rad v borbe o saj je vedel,da je v brigadi dobra Verj;. ki mu bo . r^p^al^ če bC ranjen, ^ila si dobra bolničarka in do bra borka. Se se spominjam^, kako sva sedeli pod drevjem v gozdu in. se pogovarjali, kako bova delali med slovenskimi ženami, ko se vrneva domov* wsaka slovanska žena mora vedt-ti, ka- ko sveta je partizanska borba. Velike načrte si imela Vera. sredi velikih načrtov,sre di svoj ega dela si padla* Sredi juriša s strojnico v roki si padla,., x.aj vidijo švabi, kako jih sovraži Slovensko aekle„ Vere ni več . toda nj en vzor junaštva naj vidi vsaka slovenska 'luna, vsako sloven- sko dekle. ijaklinjam se .i, da mora desetine izdajalcev plačati i'v.jje mlado življenje. Slava padlim tovarišem in tovarišicsm! M a ruša pomcc,brigad,politkom. *a> se mü ja hmeti Hitler se je z d veča ministroma ": \ letalu preko Slovenije, med poletom so ob- čudovali lepoto slovenske zemlje, pripeljejo se :-.e blizu Celja, ko vpraša Hitler prvega min,-str a, kaj bi dal Slovencem in s čim bi jim najbolj ustregel» Minister mu odgovori; K /eč krušnin kart bi jim dal.M " jjobro je to'5 pravi Hitler m ti, s čim bi jim napravil vet si je?" Drugi minister mu pravi; ' .T>al bi jim več mesnin iiart,.n " jocro" ?• pravi niti er. a at c- vprašata oba ministra -litle rja, s T , bi virn pa on napravil največje veselje in za d: '-rc~. jstvo. On pa praviš " Slovenci so strast v z " idile i, zato jim dam več tobačnih kart." 'vsi trije vprata^o piluta, ki je- oil ra •u--." r jih ed ins. 'oseba v l'atalu? s čim bi jim .••n a jbolj egel. On pa pravi; "Ig-.ju. zadovoljni ti bili Slovenciy če bi jaz zdaj- le vas vse tri treščil na tla." AGITPROP 11.bat V S S j3 I Li A Z o Svobodi naproti................... Stejcko 2. na II. kongresu USJWa................Jana 3. belogardist pq sili........Ravnikar Jože 4. V t in era gozdu...................... Tomi 5. Gradišče........................... Trupe 6. Razgovor............................ Rok 7. Veri v spomin.................... ^aruša 8. se eno za smeli.........AGITPROP II.bat. Izdelal Propagandni odsek z.V. divizij e