Največji clorvati dnevnik w Združenih državah Vetja sa tn leto • • • $6. sta » • • • • $3. York celo leto Za pol leta ZaN« celo leto 1 o s - $7.00 I JEJ GLAS NARODA The largest Daily sd List slovenskih delavcerrAmerikL the United States. every day except Sc and legal HoKdays, 75,000 TELEFON: OHelaea 3—1242 Entered m Second Glut Matter September 21, 1903, at the Post Office At New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsca 3—1241 No. 135. — Stev. 135. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 10, 1937—ČETRTEK 10. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. STRAHOVITA OFENZIVA NA ŠESTIH FRONTAH GENERAL FRANCO SKUŠA S SILNIM NAPOROM ZMAGATI IN SLEDNJIČ DOSEČI SVOJ CILJ Samo v Madridu je bilo ubitih 140 oseb. — Madridska policija je baje izsledila propagandni sistem, ki je širil fašistično propagando po vsej Španiji.—Število mrtvih na boj. ladji "Deutsch-land" je naraslo na trideset. HENDAYE, Francija, 9. junija. — General Franco je pričel najljutejšo ofenzivo v državljanski vojni na šestih frontah. Njegovi aeroplani, bojne ladje in topovi so pobili več sto civilistov, največ žena in otrok. Samo v Madridu je bilo ubitih 140 ljudi, večinoma žene in otroci, ranjenih pa je bilo najmanj 200 ljudi, ko so fašistični topovi v Guadarrama pogorju vrgli 250 težkih izstrelkov na ulico Puerta c el Sol. Fašistično brodovje se je ob Biskajskem zalivu pridružilo črnim aeroplanom ter strahovito bombardirajo Bilbao in okolico. 60 fašističnih aeroplanov je skoro popolnoma uničilo močno trdnjavo Galdacono, 5 milj vzhodno od Bilbaa. Z juga poročajo o močnem zračnem bombardiranju v okolici Granade. MADRID, Španska, 9. junija. — Sinoči so fašisti strahovito bombardirali Madrid in ne samo kraje, ki so bili do sedaj izpostavljeni sovražnikovemu ognju, temveč tud nevtralne in diplomatske ione. Tekom poldrugo uro trajajočega bombardi-2 anja je padlo v mesto najmanj 1 000 izstrelkov. Im šrapnel je padel tako blizu poslopja ameriškega poslaništva, da so prihodnje jutro na vrtu poslaništva našli drobec šrapnela. Vlada je pozvala vse prebivalstvo za fronto, da čimprej pospravi s polja žito in ga posebno varuje pred sovražnimi užigalnimi bombami. Uničenja žitnega polja bi bil hud udarec za armado in civilno prebivalstvo. MADRID, Španska, 9. junija — Madridska po-'•cija zatrjuje, da je odkrila obsežno vohunsko o-m rež je in propagandni sistem, ki je razširjal faši-sfično propagando po celi Španski, še predno je v juliju izbruhnila državljanska vojna. Madridske oblasti, ki so preiskale stanovanje nekega Nemca, ki se sedaj nahaja v Parizu, so našle listine, ki dokazujejo predvojno delovanje vohunov. Med zaplenjenimi stvarmi je tudi mnogo nazijske propagande v nemškem in španskem je ziku. Na podlagi teh listin sta bila aretirana dva Spanca, med njima eden, ki je dobil od tedanjega voitelja španskih fašistov Jose Primo de Rivera, ki je bil med tem že ustreljen, priporočilno pismo na glavnega nemškega agenta, toda njegovega i-mna policija ni izdala. Nemškim oblastim to delovanje ni bilo neznano posebno ne diplomatskim zastopnikom in konzularnim agentom Nemčije," pravi policija. Nemški osrednji propagandni urad je španske fašiste pripravljal na upor in je preskrbel vse za posredovanje tujih držav na Španskem. GIBRALTAR, 9. junija. — Število pri bombardiranju nemške križarke "Deutschland" ubitih mornarjev je narastlo na 30, ko je zopet en ranjenec podlegel svojim ranom v mornariški bolnišnici v Gibraltarju. Križarka "Deutschland" je iz Gibraltarja od-plula v Ibizo, da vzame na svoj krov tri ubite mornarje V sredo se bo križarka vrnila v Gibraltar, kjer bo vzela vse ubite mornarje in jih bo prepeljala v Nemčijo. 160 milijonov za trgovsko mornarico DEMONSTRACIJE _VBE0GRADU V Beogradu so dijaki in delavci vprizorili demonstracije proti Nemčiji. — Romunska zaradi obiska užaljena. BEO(JRAl), Jugoslavija. <>. junija. — Pol it luni in go-fpo-dan&i razgovori med ininlstr skim predsednikom Milanom Stojadinovičem in nemškim vnaiijim ministrom Konstantinom v«*:i Neuratliom se nadaljujejo. Razgovori so bili samo prekinjeni z banketom, katerega je van Ncurathu v porast priredil regent knez Pavle. Zvečer je ver tisoč dijakov in delavcev na mnogih krajih mesta vprizorilo demonstracije proti obisku barona Neura-ilia. Policija je eno skupimo demonstrantov pregnala iz nekp-E,a parka, toda to njihovega protesta ni vstavilo, kajti, ko mi bežali t»o ulicah, so kričali: 14Živela Francija! Doli z na-/.ijsko Nemčijo in fašistično Italijo!" Tristo dijakov je demonstriralo pred francoskim poslaini--tvorn, nekaj sto drugih pa je -kušalo priti do hiše, kjer stanuje von Neurath. Kričali so: "Doli s fašizmom! Živela svoboda !" Druga množica, kakih 2000 ljudi, se je zbrala na velikem Inru, in je isto kričala in pela 4*nar-HjHzo'T. Ko so se pričeli demonstrant je pomikati i»roti sredini mesta, jih je poli -i'ija razguala, mnogo pa tudi •iretirala. Pn Beogradu -o razdelili pome, v katerih protestirajo proti njegovemu prijateljstvu lo fašističnih držav ter so zahtevali. da »Jugoslavija podpira Francijo, Anglijo in Malo ;intanto. Zvečer je von Xeurath spre-jci jugoslovanske in inozemske čh senika rje ter jim je re-k«d, da je dobil od svojega obiska najboljši utis in še posebno od kneza Pavla. Rekel je tudi. la Imi sodelovanje med Nemčijo in »Jugoslavijo še rrraogo večje, kar bo mnogo pripomoglo k evropskemu mira. Von Xeurath je posebno -kuša' zbližati Jugotdavi jo. Bolgarsko in Madžarsko ter ji r ta namofi povabil na banket r nemškem poslaništvu diplo-rnat«§['» zastopnike Madžarske in Bolgarske z jugoslovanskimi državniki in vodilnimi v FISHER PRIČA ZA PARKERJA Bivši Hauptmannov zagovornik je pričal v prilog obtoženemu detektivu. — Parker je odklonil nagrado za "veliko pomoč". NEWARK, X. »J., !h junija. — Gl'ivni zagovornik Bruno Richard Hauptmanna. H. L. Fisher je kot zagovorniška priča v procesu proti detektivu Ellisu Parkerju in njegovemu fsinu izpovedal, da je tekom Hauptmaiiiiovega procesa pogosto prosil Parkerja za po moč in da mu je detektiv pogosto dal kaik nasvet. Na vprašanje zagovornika Mercer Davisa. ako je na njegov :iiasvet iK)lagal kako po sebi i o važnost, je Fisher odgovoril : 44Smatral sem ga za veliko jK>moč.'' Dalje je Fisher rekel, da je nekoč Parkerju za njegovo }m>-moč )K)iiudil $1000, pozneje pa $750 in ob neki drugi priliki $300. 44Mr. Parker pa ponudbe nikakor ni hotel sprejeti," je do dal Fisher. V istem smislu je izpovedal tudi drugi Hauptmannov zago-voiviik Frederick A. Pope. Kot prihodnja priča je bila ponovno poklicana Mrs. Anna Bading, tajnica Ellisa Parker-ja starejšega. Povedala je, da je v družbi Parker ja in Wende-la, 1 o. maja 1932 obiskala mrtvašnico in r-i je ogledala truplo nekega otroka, čegar truplo je bilo najdeno blizu Lind-berghove hiše. Tedaj je Wen dej — tako je pričala Mrs. Bading, rekel: — 44To ni truplo Lindbergh ovega sina in jaz bom to dokazal, kadar bom prinesel pravega otroka." i. PO PREDSEDNIKOVEM MNENJU JE MORNARICA V SLABEM STANJU WASHINGTON, D. C., 9. junija. — Predsec! nik Roosevelt je rekel, da se je nahaja amerišk* irgovska mornarica v zelo slabem stanju ter je kongresu priporočal, da najprej dovoli 10,000,000 dolarjev za nove trgovske ladje, za prihodnje ponovno leto pa $150,000,000. " ŠTEVILO NEZAPOSLENIH JE PADLO National Industrial Conference Board je izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da se je meseca aprila znižalo število nezaposlenih za petstoti-oč. Mesec aprila znižalo števil.> ncza|M>slenili za petstotisoč. Meseca aprila je bilo v deželi 6,1)81,000 oseb brez dela in z t služka. Tfcko malo jih ni bilo še nikdar izza leta 11)31. HITLER HOČE IMETIGDANSK Hitlerjevo potovanje v Marienwerder bo zgodovinskega pomena. — Spremljalo ga bo šest-sto odločnih nazijev. MARIENWERDER, Vzhodna IVuxija, 9. junija. — Za-:ipno naznanilo nekega krajevnega n azijskega voditelja je razburilo 14,000 prebivalcev tega vzhodno pruskega okraja, kei inamerava kancler Hiter nepričakovano obiskati meste 10. junija s G00 odličnimi naziji. To naznanilo je takoj zbudilo domnevanje, da bo ob istem času- premenjeno stališče svobodnega mesta (»danskega, ali pa bo Hitler dal kako "svarilo ? Gorenji Sleziji. Obenem prjliajajo poročila o velikih vojaških koncentra cijah v Vzhodni Prusiji, ta:koj za pad no od jH»ljsJkega koridorja. Toda sedaj so še usta vsakogar zujHvatena, kajti prezgodnje naznanilo bi mogoče imelo za posledico, da bi Hitler »svoj obi-'k od povita 1. To sporočilo je prišlo na -naslednji način: Pred nekaj dnevi so nazijski voditelji v Marienwerderju v krajevnih listih objavili poziv na Xemce z naslednjimi J>e,s: -dami: 44 Velik dan je pred mami. "V soboto, 19. junija, bo :iaš fuehrer Adolf Hitler spremstvu H 0 0 voditeljev stranke obiskal Marienverder okraj in se bo mudil v Mari o u we rd c r ju. 44 Nemci vseh razredov! Pokazat! hočemo svojo hvaležnost odrešeni ku Nemčije in njegovim zvestim sobojcivni kom z dostojnim .-prejemom. "Ves Mariwwerder in posebno ulice, po katerih se bodo vozili naši obiskovalci, morajo biti okrašene z zastavami i'-zelenjem, kakor še nismo videli nikoar poprej. 4'Prosim vas že sedaj, da g!ed.°.te na to, da boste imeli dovolj zastav pri rokah. Vsa ka hiša mora biti okrašena z znsti.vo sorazmerno s svojo velikostjo. Heil, Hitler!" Visoki nazijski uradniki Wis osnpnjoni, kajti vsak Hitlerjev obisk 'kamorkoli je vedno zelo tajen. Beogradu živečimi Xemci. Kot pravi nek poročevalec, je bila zaradi tega Romunska zelo užaljena, ker je mjnenja. da hoče von Neurath postaviti nov j 11 ž n oe v ro ps'k i blok prot: Mali antaiiti in proti Balikan-ski zv.?zi. Iz tega razloga je tudi ro- 1 »nunska vlada naglo j>ovabila poljskega v na njega ministra Josipa Beeka, da je spremil predsednika Ignacija Mosčie-kega v Bukarešto. Tudi Turška in se ve Grška ste nekoliko vznemirjeni zaradi von Neurit hcvga ol*i~ka v Beogradu, tola ne toliko kot Romunka. NAPOLJ, Italija, 9. junija. — Križarka "Bolzano" in štirje rušilci so odpluli v Palmo na Ma-jorki, da pripeljejo domov šest italijanskih častnikov, ki so bili ubiti pri bombardiranju mornariške pomožne ladje "Barletta". Ladjo so 28. maja bombardirali španski vladni aeroplani. "Barletta" je tedaj bila v Palmi. Naslednjega dne pa so republikanski aeroplani bombardirali nemško križarko "Deutshlanjd". DEVET LEKARNARJEV PRED SODIŠČEM \ če raj se je zagovarjalo pred newyorskim sodiščem devet lekarnarjev, ki so oblolže-ni, da so brez dovoljenja prodajali brizgalke za vbrizgava nje mamil. Prodajali so jih baje brez zdravniških receptov« kar je strogo ] rcpoveilano. — Vsak je bi! postavljen pod varščino 500 dolarjev. Časnika rski m poročev;dc• cn: jo piedsechiik rekel, da mor<»jo 'A lni:":cnc države dobiti trgovsko niornarico samo, ako lad j'' kupijo. Razun parnikov za prevažanje petroleja ni v delu r;ol»eii potjniški ali tovorni |p:irnik. V 13 letih niso Zdru žene države zgradile nobenega parnika za inozimstv«). Prc-dstvlnik Roosevelt je re-jkel. da sta njegove pri poreče ne izdatke odobrila proračunski urad in mornariška komi-sl ja. Pomeje je preclse^hiik mor-nar:^k<» komisije Jos. P. Kennedy rekel, da 'bo za 160 mili jonov* dolarjev zgrajenih 0"> novih parnikov. Kennedy r« kel, da bo trgov-ka mornar.-< .i se tojala iz 60 tovornih, potniških ir tovornih parnikov, enega irnika kot j" ''Manhattan' in 10 hitrih parnikov za prevoz petroleja. Kennedy je tu«li rekel, da je prejel od privatnih-druŽJb s po rerile, da so pri pravi jene t'*eh K-tih zgraditi *2arnike pa morejo zgraditi druge privatne . ('., i'.; junija. — Senator Copeland, ki zastopa newyorsko državo v zveznem senatu, pravi, da pod nobenim pogojem noče postati irewyorski župan. Marsikdo je mislil, da bo kandidira1 na demokratskem tiketu, toda Copeland je izjavil: — Jaz iii sem kandidat in nočem [>osta-ti župan. ANDRE TARDIEU SE JE POROČIL PARIZ, Francija, 9. junija. — iSloviti francoski držaivnik Andre Tardieu se- je včeraj v starosti šesetdesetih let porocd z Julijo Blanchanl, vdovo po pekem inženirju. Tardieu pravi, -da se oe bo več vrnil iv politično življenje. HAILE SELLASSIE NAMERAVA PRODATI SVOJE AKCIJE PARIZ, Francija, junija. — Haile Selassie je sicer izgubil svoj prestol, akcij enotirne abesinske železniee pa noče tako zlepa izgubiti. Italija zaivzema stališče, da so akeijf. ki so vredne $1,350. 0(K) postale z zavzetjem Al»e>!-nije lastnina italijanske vlatdesetle4ni bi\-si ministrski preo-p?sje sedaj zahteva od Nemcev, da se odločijo za Hitlerja ali p'i za papeža. Prelom med cerkvijo in drža/v o je bil objavljen v nazij. listu 4'West-dentseher Beobachter" v Ko-linu 4 4 Sedaj moramo zahtevati samo eno o^očitev,** pravi ta list v svojem uredniškem član-Ku. 14 Ali ste pri volji pokoriti se Ari za prvenstvo nait vsemi narodi." i T\a članek je bil objavljen drugimi članki, ki so zadnje dni napadi papeža, »ker ni dal ukora čikaškemu kardinalu. Mundeleinu, ki je rekel, * rv, t« , ^. • * New York, Thursday, June 10, 1937 THtf LARGEST 8LOV EN F DAILY IN VJB3, Glas Naroda" (A Oorpormt*m) ILOUENIC PUBLUHDiO COMPANY flak—*. *>nlliBi__Lb -inIt. TIM. _ IWn 0t Mm oC tft* caqwttloB sad ailili —— of tbort offlom: OL A 8 NARODA __CVIw W IW>,__ ......1 Wrtrj Dmj Except Boadaji aafl HotUaja Kutdo $<1.00 II® pol leU •••«•••••<••••••••••• $3.00 fc t«"trt Ictl $1.00 Za New York aa eelo Mo $7.00 Za pol lets M••«« $$.80 za Inoteutro a mk> Mo $7.00 Zt pol leta.................... $8.00 Advert!« podplaa la ewlaom ee ae prioMaJeJo. Deaar aaj ee Mtioroll MUjatt po Money Order. Prl epmnembl kraja aarotetkor, prosimo, -da m m tadi pcaJOaje MvallHe aaaoaat. da hitreje najdemo aadomlka. ______BabetripOpa Yearly $6.00__ -Olaa Navada" Ukaja raakl dan laiaimOl nedelj ta pramitka* ULA8 NARODA*. 210 W. lfth Street. New Yartu N. V. Telephone: CHelsea 3—1242 2IVAHNA KUPCUA No ozirajo >*\ da jo vsaka evropska država obdana z utrdi »am i in bodečo žico, no glede na razkičine |>olitično navori? in stremljenja, delajo mednarodni izdelovalci municije in orožja rzboren bi mer v Evropi. Vse, karkolri imajo v zalr.gi. spravijo v denar: — od ogromnega f>omJrjik:i do navadne puške. Ko gre za prodajo, ne pridejo ]»olitični nazori v j>o«tev. Takrat >e ne vpraša, kdo je komunist in kdo je fašist. Najboljši dokaz za to je, da grade t- Livornu v Italiji dve voli ki bojni ladji za Sovj««tsko unijo. Italijani j »rex lajajo letala in tanke Avstriji ijn Madžar ski, torej državama, ki so jn pre I lomagali razorožiti. Kusija. ki ne more zadoščati svojim lasi ni ni vojaškim potrebam, še manj pa dks|n>rtir.;ti oiožje, je ena najboljših odjema 1 k v Evropi. V Cehoslova.šk; delajo Nkodove mi druge uvunieijske tovarne noč in dam. Cehosloveški Škoda in nemški Krupp si delita kontrakt za zopetno oborožitev oziroma utrjenje Dardanel. M uniči j ska tovarna v Brnu je dob'la od Irana inaročilo za štiri tisoč toj>o.v. Nadalje izdeluje »Skocka IliO-milimeterske topove za Romunsko, 240-miiimeterske havbice za neko neimenovano dr-;.avo, topove za Malo antanto in proj>elerje za S6vjettsko unijo. Nemčija je nadaljna država, ki v velikih nvnožinab eks-portira orožje. Nedavno je prodala nekaj najnovejših Dornier bombnikov Jugoslaviji in Romunski. Nemška tovarna Rhine Metali Borsig, ki izdeluje inanj-"p kot šestiinčne topoive, ima svoje agente po vsej Evro-pi, Južni Ameriki in celo v Združenih državah. Za nemš'ke protizraone to]»ove so najboljše odjemalke balkanske države. Anglija prodaja letala Cehoslovaški in Jugoslaviji. — l^raneija prodaja aeroplanske motorje, kjerkoli dobi kakšnega odjemalca. Največ jih jo prodala Rusiji kn Poljski. Poljska prodaja svoja letala Grški, Romunski, Turčiji in Bolgarski. Španski republikanci in fnšisti kupujejo orožje in mu-nicijo, seveda ne v velikih množinah, ddbesedno od vseh evropskih držav. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljiv vo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO £a $ tM _ Din. 100 $ $.00 _ Din. too $ 7 JO - Din. $00 $11.70 - Din. 000 $23.00 - Din. 1000 $45.00 --Dk 2000 V ITALIJO Za $ 6.50---Ur 100 $ 12.25------Ur JB00 $ 30.00 --------Ur 509 $ 57.00 -----Ur 1000 $112.50-----Ur 2000 UOTJi--------Ur $000 Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK mer aa cene bedaj hitro menjajo bo navedene CMNM PODVSŠENE SPREMEMBI OOE1 ALI DOLI ■rak iorollnjf fee Mjfte ponj«. ' 1 i STLAČILA V AMRRiSKIH DOLARJIH TT Bo WBi t $— Marate paalatl_9 MM $10— - - _$10J$ $15—' " _IIL- " " _sil— MO— » - _$4L* KIU- • •--4SLS0 " FiDmll doOt T ataraaa kraja taplaHla t dolarjih. ■DIMA NARASLA UTR&OJKMO PO /ltMM »Al »aa aa m. BCOVEN1C PUBLISHING COMPANY Metropola ameriških Slovencev od vseh strani. V Cleveland, naše največje slovensko mesto v Ameriki, pušča vselej človeku dva vtisa. Prvi je veselje, drugi — razočaranje. Ko se po daljšem presledku bližal mestni, ti spomin pobira znance in prijatelje, znane kraje, na katere te vežejo opomini, prijetne dogodke, katerih je Cleveland vselej poln. Četudi ne spominja po svoji legi na belo Ljn-bljano, pa ima vse jed-no dokaj sorodnega z njo. Ko sem pred desetimi leti taval fK> Ljubljani in njeni lepi okolici, so mi je-zdelo, da nisem v naravi, ampak na krasni gle-diški pozomici, katera ima od vfcoli naravnih krasot po nekaj. Kar iščeš v Ameriki dneve in dneve, to je tam nabrano, kakor na niti. Samo obrniti se ti je treba, pa imaš drugi prizor v naravi. Kaj je bolj rearavnega, kakor da ljudje uživajo. Težko in resne probleme ti bris«* narava sama od sebe iz duše in nehote postaneš lahak, kakor kurje pero na vodi. Vse se igra okoli tebe in nehote postaneš tudi sam otrok teh oarobnili naravnih krasot. Posledica tega je, da kar plavaš z življenjem, kamor te nese. Vse kar je težko, resno, globoko, ostro začrtano, se omili in opili in nehote postaneš del tistega lahkega, me-tuljoastega življenja, ki ti še-peče na uho: pojdi in uživaj. Tudi slovenski Cleveland je tak. Stokrat so že črtali ostre mej*' med tem in onim in stokrat so se zaibrisale. Dobro vino in pristne kranjske klobase zabrišejo vsa nasprotstva. Ker sem stanoval na Euclid, sem porabil vsak dan za izpre-hod daljavo do Narodnega doma na St. Clair, to se pravi: kadar ni deževalo. Cleveland je namreč na pomlad jako mokro mesto in ni prav nič nenavadnega, če imaš v enem samem dnevu trikrat dež in soln-ce. Hodil sem vsakokrat po drugi ulici, cia pregledam mesto, kaiko živi. Zapazil sem pred vsem velike izpreraembe v posameznih krajih. Leta nazaj je bilo tako: naj.bolj reven in bolj ali manj zanemarjen del je bil ob jezeru. Ce si šel potem dalje proti Kuclidu, si našel vedno lepše hiše in okolico. Banes po preteku kratkih let se je vse to rapremenilo. Tiste stare rezidence od Euclida so kakor oflbubožana »gospoda. Vse je zanemarjeno in tudi dosti praznega. Čimbolj greš potem proti St. Clairju, toliko lepša postaja okolica In najlepša je baš v okrajih, koder žive naši ljudje, to je med Superior in St. Clair. Nikjer nisem videl toliko obdvlaniii trat in vrtov, nikjer toliko grmičevja in rož, kakor v ti okolici. Ko sem nekega dne taval od Addison Rtt. proti parku, sem nehote obstal pred neko 'hišo na Hecker Ave. Koliko truda in ljubezni do lepote je bilo izražene okoli hiše. Gledal sem, če bi koga z-aipazil pri oknu, da bi ibil šel notri in povprašal za ljudi, da jim dam priznanje. P« je bila nedelja in elevelazidaka navada je, da ni ob nedeljah nikogar doma. V ti okolici sem tudi videl, ako naši ljudje prenavljajo svoje hise. Eni jih barvajo, drugi obijajo s papirjem, ki ti pokaže potem, kakor da je hiša iz opeke zgrajena. Tretji — in teh je največ — obijajo hise z asbestnimi ploščami, kar daje novi zgradbi dokaj snažno lice. Ker tudi v New Yorku — posebno v predmestjih — jako prenavljajo lesene hiše na ta način, sem eačel poizvedovati, kako driffo traja, koliko velja in drugo. Pronašel sem, da tako obijanje velja primeroma toliko, kakor če trikrat barvaš hišo. Računajo, da drži kakih petnajst let in bi se zastran tega izplačalo, ker je barvanje danes draga stvar. Od druge strani pa eopet ni tako dobro. Pred vsem razkol je jo številni žeblji drobne dc^ke in kad-ar odneha papir ali asbestne deščic«1, potem je treba računati na to, da *bo trofoa ves les odbiti in prenoviti 'kako drugače. Seveda je petnajst let dolga doba. ali pa ne, zakaj lesene in dobro barvane hiše stoje po sto in več let. Izmed prenavljanj se mi najmanj dopadejo asbestne dešči-j ce in sic«»r iz sled<»čoga vzroka: tiste deščice jako rade pijo vo-' do in se dokaj nerade suše. Posledica tegr. je, da se mah naseli posobno po sončnih straneh, ki drži stalno vlago in polagoma vničuje vsi*. Že pri novih, letos položenih deščicah boste zapazili črnkaste Jise jio kotih, 'koder se voda bolj počasi od-ceja. Videl sem pred nekaj meseci neko farmersko hišo, o-bito s takimi deščicami in bila je vsa v malin, kakor star grad. Res je barvanje drago, ampak še najbolj priporočljivo. Posebno dam-s, ko dobite dobri' in cenene barve na trgu, ka-koršnih ni'bilo leta nazaj. Tudi ni treba kupovati barv iz žganega svinca in lanen<'ga olja, ker sem se prepričal, živela slovenska zavest, pa naj že ljudje govore ta ali oni j< :-:ik. Ker sem pri slovanski pesmi, naj ne pozabim iiajv«vjega u-metnišikega vžitka, kar ga je bilo v srcu slovenske naselbine. Prvi dan po zborovanju smo bili povabljeni v Collinwood v Delavski dom. Tam so nam združena društva priredila dobro večerjo in pa dober vzpo-red. pri katerem so nastopali razni posamezniki in skupine. In na tistem večeru je nastopila Miss Perdan — zdaj Mrs. Juttner, in pela dve pesmi. Prva je bila znanega skladatelja Lajovica, ki je prvi začel u-stvarjati godbo iz domačih tal. Pela je skladbo 44(>b kolovratu" — če sem si prav zapomnil — ki je bila leta 1935 odlikovana v Salzburgiu. Neizrečeno lepa pesem, s čudovitim spremljanjem. Mrs. Perdan-Juttner je pela čudovito lepo, umetniško, dovršeno, da lepšega petja sploh še slišal nisem, četudi nisem novinec »pri koncertih. Njen glas je dovršen, fin, čist in naraven v vseh legah. Veliki 'pokojni mojster Hubad je ustvarjal čuda in bi bil zaslužil svetovno ime. da nismo tako majhni in nepoznani. Rad bi bil poslušal še dosti — bilo je vse premalo. In na misel mi je prišlo: Mrs. Perdan-•Tuttner je že kako leto v svoji domači naselbini. Tn zdi se mi, tla sem malo ali ničesar čital o kakem njenem koncertu ali nastopu. To je velika škoda. Naša naselbina elevelandska premore pevko prvega reda in vsa j nekdo bi moral biti med tisoči tam, ki bi bil lahko povedal to javnosti. Ne zdi se mi prav, da smo mogli slišati le eno-ali dve i pesmi. Dolžnost naselbine bi bila, da bi nam bili — če že ne priredili — pa povedali, kaj zmorejo med sa'bo, pa bi bili mi, zunanji ljudje poskrbeli za koncertni večer te velike umetnice. Hvala združenim colli n wood-skim društvom za to malo priliko. Upam, da me kdaj prinese pot v Cleveland ob kaki priložnosti in za tedaj bi prijioro-čal umetniški večer pevke Mrs. Perdan-Jiuttner. Drugega imamo povsod tpo Ameriki dovolj ali preveč, take dovršene pevke pa nobene več. SREČANJE — < "e srečujem na potovanju kaj starih znancev m »prijateljev, — me vprašujejo. Ne slu-r-ajuih znanstev iz prejšnjega teta ali prijateljev, > katerimi »em kolikortoliko iv pismeni ?.vezi. Pa sem odvrnil, da ne ker jih res nisem srečal, z euo * a ni o izjemo. Iz Midwaya v Pennsylvania smo prodirali: Žust, njegov sin in jaz proti Coverdaleu. Stari Žust, ki pozna vso tamkajšnjo okolico kakor svojo dlan, mi je tolmačil in kazal, katere majne delajo, katc-i'» so opuščene in kod prebivajo naši ljudje. Oaka cesta se je vila po ozki dolini, ki se je semintani razkrila; pokazal se je ti)»plc ali p:» visok začrnel dimnik, — dvoje značilnosti ozemlja, ki se. kar boči samega neizmernega priroihiega bogastva. — Tudi tukaj so Slovenci. — mi pokaže Žust lepo hišo, obdano z vrtom, za njo pa gospodarska poslopja, njive in pašniki. Bil sem utrujen, in do Cov-erdalea je bilo še daleč. Sem lekel, da bi bilo bolje, če bi se ne ustavljali. — Saj si vendar zato prišel iz New Yorka, — sta protestirala stari iu mladi Žust, — da boš kaj videl in lx>š imel kaj povedati. Predno si se |>odal na po*, sem v listu čedalje bolj opažal, da ti zmanjkuje bese de. Dokaz je zalegel. Iz kobacal som se iz kare in se odpravil proti prijaznemu domu. Pozvonimo in potrkamo, to da \ iiiši nikogar. Stopimo za iiišo, ogledujemo in čakamo. Par krav se je paslo po pobočju bližnjega hr?ba. — Nekdo bo pa že vsaj doma, — je ugotovil Žust in poklical s svojim mogočnim gla-sem - -— Hooooj, mama! Iz hleva je stopila ženska in zasenčila oči. Pre.-oj dolgo je nepremično <-tala, nato se pa zažene proti nam. Z«ielo .»e mi je, da ne vidi ne Žusla, ne njegovega sina, pač pa samo mene. Tako močno mi je stisnila roko, da bi •p .rkoro zastokal, in tni dosti manjkalo, da se nisem samega presenečenja onesvestil, ko me .jo nazvala z mojim pravim i-oienom in hitela: — Kaj me res ne poznaš več * — Tončka sem, Tončka. Burgarjeva Tončka iz Ribnice. Saj sem bila dostikrat pri Vas v New Yorku. — Iz Ribnice T — se začudim, ker je govorila v pristnem notranjskem narečju. — Seveda Tončka; pri Vas sem bila, pri Derčarjevih, pri Burgarjevih, pri Adamičevih, - - kaj i es ne veš ? — Kdaj - — se mi izgnete iz grla vprašanje. — Vas res ne poznam. — Le čakaj, dvajset, dvaindvajset let 1k» že tega. Moje utrujene misli so mi z Miskovito naglico prebredle preteklost, in spomin mi je obstal ob svežem mladem dekletu — Burgarjevi Tončki. Petnajst ali šestnajst let je bila stara, ko sera jo prvič videl. Vitka, razvita in strašno porednega ipogleda. In živa ko samo živo srebro. Pozorno sem jo motril, pa pri najboljši volji nisem mo^el izslediti nobene sličnosti med Tončlko pred dvaindvajsetimi leti in današnjo Mrs. Opeko. Cerkniško govorico je povzela po možu, trdo delo na farmi jo je pa izoblikovalo v lepo, močno in odločno ženo, ki živi in dela za družino, za sedanjost in za bodočnost. Njena nežna, grenka, mlada leta so pa tam daleč, daleč za gorami. POZOR SLOVENCI! Eepa prilika se nudi rojakom iz Loškega potoka, če bi hotel kdo kupiti Jakopčevo domačijo v Segovi vasi, štv. 4, pošta Loški potok. Proda se vse skupaj za a ne delajo celo leto. 24. aprila se je poročil v.Detroit Vincent Hostnik (nečak) s Frances Zrinec, hčerko dobro poznane slovenske družine Zrinec. Mladi par je .šel na žc-nitvovanjsko potovanje. Na poti ista se ustavila tudi pri nas. [Sorodniki in prijatelji smo priredili nevesti bridal showers Tukaj se zahvalim vsem, ki so bili navzočni in onim, ki so poslali darove. Ženinu in nevesti želimo srečno bodočnost. Prve dni v maju sta nas je tudi posetila Mr in Mrs. Anton Omaoh, stric, iz Rcnton, Wafch. Ostala sta pri nas teden dni, baš ko so cvetele črešnje. Ugajalo jim je, seveda tako lepa pa naša Ohio ni, da bi se primerjala z zapadnim Washing-tonom, ker vem iz lastne izkušnje. Mr. in Mrs. Omach sta tudi nihiskiala 'brata I>a\vrenca O-inaits za par tednov, in ustavila sta se tudi v Clevelandu, O. Bili smo zelo vedeli njihovega obiska, ter želimo, da nas še pridejo obiskat v prfhodnjo-sti. Do svidenja torej, Tone in Marv! Obenem tudi pozdravljam vse prijatelje in ziuance .širom Amerike ter naročnike Glas Nar»>da. Jennie Omaits. KRVAVA NEDELJA V SOUTH CHICAGU "SLOVAN" SE ZAHVALJUJE JOSEPH POGAČAR UMRL A' Pittsburgh n, Pa. je v solato 29. maja umri Joseph Po-gačar, dolgoletni zastopnik Gl. Naroda. Bolehal je nad dve leti ter je prestal več težkih o-pe racij. Slednjič so izgubili zdravniki vse upanje, toda pokojnik je upal do zadnjega. Z njim je legel v grob eden najmarkantnejših slovenskih pijonirjev v Pittsburgliu. Po-gačar je bil duša tamkajšnjega društvenega življenja, splošno Kpostevan in priljubljen. Vaj mu bo lahka ameriška zemlja! ODPRTA NOČ IN DAN SO GRORA VRATA.. ■ 3. junija jxrjioldne, meti 4. in 5. uro je utonil v Clevelandu 15 let »tari fant Rudolph Fibjash, starejši sin Rt«dol{»ha in Helene FLbjasha. Oče je doma od Reke, mati pa iz Ilirske Bistrice. Materino dekliško ime je bilo I>kra. Fant je šel s svojim bratom Arturjem v Euclid Beach park, kjer je lovil ril>e, kar mu je bila najljubša zabava. Najbrž mu je ob jezeru s|x»drsni!o, tako da je padel v vodo. Njegov brat Artur je začel klicati na pomoč. Policija je bila takoj na nwstu in so se trudili z mladeničem, katerega so poteg-nili iz vode, nad eno ruro z in-hakatorjem, toda bilo je vse zaman. * V Calumet Mich., je pred nekaj dnevi umrla Mary Ster-benc, stara 77 let, žena Johna R. Sterbenca, nekdanjega gl. predsednika KSKJ. V Calu-metu je bivala 41 let in zapu-m" a moža in šest oil rasi i h sinov in hčera. Rodila se je v Beli Krajini. * Kakor poroča A. K., sta zadnje dni umrka dva slovenska župnika, in sicer Jos. Shuster v Clevelandu, star 27 let in rojen tipkaj, ter Albin Moder v Bridgevilhi, Pa., doma od Novega mesta, ki je bil 37 let v AmerHci. Na posledicah avtomobilske nesreče je preminul v Charity bolnišnici v Clevelandu Frank Giistinčic, star šele 21 let. Pokojni je bil zaposlen pri Universal Oarloading Co., kot voznik. Na nagloma je preminul v Clevelandu dobro poznani rojak Jotian Prhne v starosti 55 let, d« una iz vasi Orehovca, fa-ra Št. Jernej na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. 4. maja popoldne je v mestni bol nišnici v Cleveland« preminul rojak Blaž Bartel, po domače 44 Postnikov." Star je bil 45 let. Doma je bil od Sv. Ru-p**rta na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 25 leti. Spominski dan, posvečen spominu padlih iv amer. državljan.«?ki vojni, je bil omadeževan letos s krvjo, ko je čikaška policija napadla stavkujoče jeklurje, ki so piketirali Republic tovarno. SLOVENSKA POSOJOJIL-NICA DOBILA DOVOLJENJE ZA POSLOVANJE. Iz Washingtona se jjoroča, da je St. Clair (Savings Loan Co., v CI eve kan dii , preje poznana kot I n t e r n a 1 i o n a 1 Savings & Loan Insurance kor. poracija dovoljenje, za ponovno poslovanje. To je enako dovoljenje, kol ga je dobila slovenska banka The North American liank Co. že pred tremi leti, in se pričakuje sedaj, da bosta oba slovenska denarna zavoda sedaj* lahko dobro poslovala. Vse vloge v (slovenski poso-jilnici The St. Clair Savings & Jv<*an Co., bodo v bodoče zavarovane do vsote $5,000, kar garantira vlada Združenih držav potom Federal Insurance kor-po raci je. OSEM RANJENIH HRVATOV I N SR ROV Med ranjenimi jeklarskimi stavka rji in simpatičnrki v So. Chicagu, ki so obležali v bitki s policijo pred tovarno Republic Steel, je tudi osem Hrvatov in Srbov, ki so: Mike Dolič, <»bstrclj«-u v levo nogo; Petar Markovič, razbita lobanja: G«*orge Starčevič, star G5 let, ranjen v ledjih; John Jugo-vič, rana neznana; PetarSimič, rana neznana; Ivan Granič, ob-streljen v nogo; Nikola Lavrič, 11-letni deček, ki je opazoval boj in bil je obstreljen v levo nogo. ADVERTISE in • GLAS NARODA" ZAKLJUČKI KONVENCIJE SNPJ. VEHOVEC PROT ESTIRA PBOTI SKEBOM Vr WABRBNU, O. Clevelandski councilman Anton Vehovec iz 32. warde je vlo. žil oster protest pri županu Burtonu, ker slednji dovoli, da druaba Great Lakes Ain>ort Co. prevaža živež in druge i>o-trebščine iz Clevelanda v Warren, Ohio,'kjer se vrši štrajk organiziranega delavstva. Omenjena zrakoplovna družim ima svoj zrakoplovni pristan na 16800 St. Clair Ave., v Clevelandu, k»ar spada v revir coun-cilmana Vehovca. Ne samo, da zrakoplovi ki odhajajo iz omenjenega pristana, prevažajo živež v Warren, O., pač pa tudi skebe, katerih se poslužuje Republic Steel Co. tekom štrajka. Omenjeni zraiko plovni pristan sploh ni bil v rabi, dokler se ni začel štrajk v Warrenu. Zra-koplovci so večinoma mladi, nefc&iušeni ljudje, in bati se je večje nesreče, kot je pripovedoval councilman Vehovec. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA'' NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI Enajsta redna konvencija' SNPJ, ki se je vršila v Cleve-j landu, je biLa zaključena v potok 2H. maja popoldne. j Med važnejšimi zaključki, ki jih je osvojila so š<-: Sklad iz-j rednih podjMjr, s katerim je zdaj spojen zavetiščni sklad, bo služil starim in onemoglim članom, Člani, ki so že 30 let in več. v jed not i, ne smejo biti črtani, ako ne morejo plačevati asesmenta; jednota zalaga zanje in založena usota se o» 11rga od smrt ni ne takih članov. — < >ni, kater«1 j«« depresija pognala iz SNPJ, imajo šest mesecev časa, da se povrnejo jx» pogojih, ki bodo uradno objavljeni. — Bolniški in poškod-ninski sklad se združita. Raz- red za 50c diiev. j »odpore odpade. Bolniška |Kxlpora se plačuje s 4. dnevom. Koncesije po članski starosti. Najvišje po-škodnine zvišane na $800. ()<1-škodnine za ojwracije zvišane in nove operacije uvrščene. Prihodnja konvencija se vrši v Pittsburghu, Pa. in sicer zadnje dni septembra tali prve dni oktobra 1041. Dosedanji glavni odbor ostani* z malimi izjemami i«ti. < >d-padlo j«* le pet starih odbornikov, na katerih mesta so bili izvoljeni drugi. Povišano je bilo tudi število glavnih odbornikov od 10 dosedanjih na 24. Službena doba novega glavnega odbora traja od 1. julija 1937 do 31. decembra 1941. MED POTOMA Predno I>o kaj več priložnosti za pisanje, pošiljam še enkrat najlepše pozdrave vsem | prijateljem, znancem ter naročil i kom Glas Naroda, ker čas ni j dopuščal, da bi se z družino poslovil od vsakega posebej v Waukeganu in North Chicagu. Zastopstvo za Glas Naroda bo v naprej opravljal Mr. Mat. \Y aitš-ek, ter želim, da mu ostanejo naročniki naklonjeni kot so bili meni. Želim, da tudi novi zastopnik drži imenik naročnikov urejen kot je sedaj, namreč da ni niti enega naročnika v naselbini ameriške Vrhnike, ki bi bil zaostankar za več kot 14 ilni. Najtežja j»- bila poslovitev od res pravih prijateljev. Par dni smo ostali še v Chicago pri rodbini Fr. Schwab in Fr. Fer-jan, zadnjo večerjo in zajtrk pa smo imeli pri družini Math. Čuka le v Cicero, 111. Od njegove rodbine nam je bilo slovo tudi najtežje, ker z Mathom Isva bila dobra prijatelja še izza šolskih let. V soboto večer smo dospeli že v Detroit k prijazni vrhniški družini Charles in Hanna Gaber, i»dkoder jo mahnemo po par dneh bivanja proti Clevelandu. Za kaj več pisanja upam, da bo več časa in priložnosti med vožnj<» na parniku. S«* enkrat vsem najlepše pozi I rave. Jože Zeb'iic in družina. Najprvo se tem potom v i-jnenu slov. pew društva ,4Slo-vaia44 pra*v iskreno zahvaljujem vsem udeležencem društvenega piknika pretečeno nedeljo dne 6 t. m. v Charlie's Garden Parku. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba velika, za-kar Vam vsa čast. 44Slovan" si šteje to .v ponos, ter bo vedno ikot običajno tudi v bodo če skušal omog!i do boljšega u-speha. Pra;v iskrena hvala tudi seveda članom samim, ki so -c v resnici zelo žrtvovali v vseh ozirili. Vsak je svojo po »erjeno mu nalogo izvršil prav izborno. Muzikant Frank Kovač, si je tudi izkazal, da bo enkrat ši pravi umetnik v tej stroki, kar bo radevolje vsak priznal, ki ga je v nedeljo slišal igrati. Podpisani to še posebno rad priznavam, iker mi je namreč znano, da ga ima pod .vodstvom 1 naš vobče znani rojaik Mr. Fr. Lovšin, kateri je, kod Vam je znano, zares pravi mojster. P.rav posehna hvala gre seveda našemu mlademu Tambn-j laškemu naboru, ki je tako pri I dno sodeloval, posebno p r i spremi je van ju ''Slovana'' pri pesmi 44U boj". Torej še enkrat prav prisrčna Vam hvala, kakor tudi vsem ostalim, ki .vo na ta ali drugi način pripomogli do bol jšega uspeha. Sedaj pa Vas vse sžkn/paj po vabim na velik piknik z velikim programom ter sodelovanjem slov. pev. društva 4 4 Slovana'', katerega priredi Mladinski Tambnraški Zbor v Charlie's Garden Parku na 60-18 Metropolitan Ave., Ridge ,wood in sicer v nedeljo, dne '29. avgusta 19:>7. Glede tega bo pozneje pravočasno natančneje poročamo v tem listu. Najlepša hvala vsem, ki so dali dobitke za tombolo. S pevskim rn rojaškim pozdravom — Za slov. pev. dr. 44Slovan", Anthony Svet, ta j. Brooklyn, N. Y. TRINERJEVA ANGELICA TONIKA ODPRAVI POLETNE ŽELODČNE NEREDE Pri lekarnarjih ali pošljite $1.35 Jos. Triner Corp., 1333 S. ___Ashland Ave., Chicago, m. Vabilo na PIKNIK in PLESNO ZABAVO V KRAYN, PA. ki se vrši v SOBOTO. DNE JUNIJA na novem plesišču, ki ga je uredilo DRUŠTVO VILHAR. S tem ste vljudno vabljeni vsi elaiiii in članice omenjenega društva, da se v obilnim številu udeležite tega piknika. — Za lačne in žejne bo dobro preskrbljeno. — Igral bo dober orkester. Torej na svidenje lli. junija popoldan. — Začetek ob - uri. VABI ODBOR Pred sodnika Shaughnessva je te dni zopet prišla v raz-ptravio aadeva koroškega Slovenca Ed. Goričnbka, sedaj stali ujočega na 21(39 So. Livingston Terrace, ki toži za ločitev zakona od svoje žene v starem kraju na Koroškem, katero je pred leti poročil po zastopniku, dočim je sam bivial v West Al-lisu. Goričnik je imel z nekim dekletom v starem kraju otroka, predno je odpotoval v A-meriko, ter mu je dekle ta veseli dogodek sporočilo v Ameriko, obenem j>a pod grožnjami, da ga bo dalo deportirati, ako ne ugodi njeni želji, zahtevalo, da jo poroči. Fant se je njenih groženj ustreusii ter ji res dovolil, da stopi tam z njegovim polbratom kot njegovim zastopnikom pred oltar. Po cerkvenih in avstrijskih zakonih sta s tem alktom Goričnik in njegovo dekle postala mož in žena. Preglavico pa dela ameriškim sixlnikom vprasia-nje, če je ta zakon veljaven tudi za Ameriko, ki sicer priznava legalnost na ta način sklenjenih zakonov, a samo ako so izvršeni na teritoriju Zdnuženih draav. Iz tega pa logično nastaja drugo vprašanje, kako bi mogla ameriška sodinja ločiti tak zakon, ki ni bil sklenjen na njenem teritoriju, temveč v Evropi. Z zadevo se je bavil že pokojni sodnik Hen 11 assy, a je prej umrl predno jo je mogel rešiti. Tako tudi sodnik 9ha^h-nessv doslej še ni mogel najti izhoda iz te zamotane zadeve in si je izgovoril čas za premislek. NESREČK IN BOLNIKI Iz Luzemie, Pa., poroča naš zastopnik F. Baloh: Tukaj je 26. maja ubilo pri delu rojaka George Benec. — -Star je bil 39 let in doma ne kje bliži Metlike 11a Dolenjskem ; zapušča žalujočo soprogo in 3 ličerke. Nadalje so dobili 25. maja zgodaj zjutraj na ulici ležati v nezavesti rojaka Mike Beželk, doma iz Šenčurja pri Krauju. Star je bH 48 let, zapušča soprogo m žalujočo sestro Mrs. Jarh. Umrl je še tisti dan popoldne ob 3.30. Pod zdravnikovo oskrbo se nahajajo doma John Baloh, Mike Zupančič, Frank Kodra, Antonette Slajar. — Vsem bolnikom želimo skorajšnje okrevanje. STIRIDEST I>NI SO ČAKALI POSTE — Oprostite mi za par dni, — aiam piše iz Gods Lake, Gol.t Mine, Manitoba, Kanada, Joe Smole. — -z mojo naročnino. Ker ni znano vsakemu izmed nas, .vam povem, da tu smo na vse drugačnem kraju kakor po mestih, kajti z ostalim svetom smo v zvezi samo po radio ali pa z aeroplanom. Če je slabo vreme, tudi po cel tede»n ne zvemo nobene stvari. Posebno jeseni, iko zamrzne jezero ali pomladi, ko se zopet odtaja. Ra< v no ta teden sem dobil časopise, in 'kaj mislite, od 10. aprila do 24. maja nismo dobili pošte, zato tudi nisem mogel poslati naročnine točno. Tukaj Vam pošljem za pol leta in obenem pošljem nada-daljne kot naročnino za novega naročnika, ki sem ga Vam pridobil. Ker sano sauio trije Slovenci v tem kraju, mislim, da ako hi v v-aki naselbini od treh rojakov imela list dva ter bi Jbila redna plačnika, bi ne bilo za*>sta.nkarjev in bi bilo bolj lahko za vas. Sprejmite izkrene j>ozdrave! PIKNIK V TORONTO, CANADA Tu v Toronto se Slovenci že pripravljamo 11a veliki piknik, katerega bomo priredili člani SNPJ v južnem Ontariju oziroma v znani slovenski farm a rs k i naselbini v Beaint>villu. Ker bo to eden velikih piknikov našega društva, bomo povabili vsa bližnja društva slo venskih podi>ornih organizacij, rojake iz Amerike in Kanade, kdor le se bo hotel udeležiti te zabave na prostem. Radi tega smo že v naprej določili dan za ta piknik, in to bo 11a nedeljo 1. avgusta. Za prostor pa se bom oglasil pozneje, kakor hitro se dogovorimo Naglasa ni že zdaj rojakom iz severnega Ontarija, ki so zaposleni v rudniških naselbinah, kakor so Sudbury, Kirkland Lake in Timmins, ako boste šli kaj na počitnice letos, ne zamudit^ te prilike in obiščite nas, kajti lahko si boste ogle-jdali farme naših rojakov in ob enem posetili naš piknik. I Naši rojaki v Beamsvillu imajo lepo urejene farme z lepimi vinogradi in raznim sadjem. Mesto Beamsville leži ob jezeru in je oddaljeno samo 20 milj od. Niagara Falls. PrijHminiti moram tudi, da se ta slovenska nabelbina vsako leto malo poveča za par družin. Rojaki "111 rojakinje, ker je še precej časa do L avgusta, že zdaj a7>elira 111 na vas širom A-merike in Kanade, da si lahko premislite kani gremo na dan 1. avgusta. Vsi v Beamsville! Tam se snidemo one$ra dne v najlepšem veselju ter zadovoljstvu in mogoče se se»stanemo s starimi prijatelji iz rojstne domovine, ki se nismo še videli, odkar smo razkropljeni po raznih mestih Severne Amerike. V kratkem času se zopet o-glasim in podam nadaljna pojasnila. Z iskrenim pozdravom V. F. Ru č i gaj. ZGAGA SE JE ZBAL Pošljim Vam $1.— za list. ker mi je naročili 11a potekla 5.30.37. Prvi zaostamkar nočem biti, ker se Peter Zgaga klati po okolici iu po Gowan-di. S pozdravom Louis Škrabec. Gowa/nda, N. Y. DVA RUDARJA ZASUTA V MINNESOTL John Kovač in Anton Kramar sta bila zadnji petek zasuta v rudniku Pioneer "A" na Ely, Minn., 1300 čevJ ^ globoko pod zemljo. k,. .. i 'POROKA NA DALJAVO" V WEST ALLIS ROMANI - SPISI - POVESTI rcucnwuiwiiuiiuiiriw ANDKEJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura ta minulosti ......................—............... -SO BEAT1N DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 184 strani. Cena ..................-........-............. Poleg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se Je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo Čutečo žensko dušo. ■MC1JC NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Ona............................... M Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. DEKLE ELIZA, spisal Edmonft de Coneoort. 112 strani. Cena .................................—..............- Concourtova dela so polna fines In zanimivosti. zlasti v risanju zuačajev, čljlh nekateri so mojstrsko i>odanl In ima Človk med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo araj njega In kramljajo t njim. DON KIHOT spi s* I Miguel Cervantes. 158 str. Cena To Je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To Je satira na vlteStvo, ki Je fic vedno hotelo ohraniti svoj |>onos ln veličino, pa ■e nI zavedalo, da že umira. MI)on Klhot" spada med mojstrovine svetovne literature. .75 DVE SLIKI, spisal K saver Mečko. 103 stran L Cena .60 Dve čtrM enega našiti najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. -Njiva" ln "Starka". Obe sta molstersno završeni, kot jih more znvrsiti edlnole naš nežuo-čutečl Mc&ko. P1LOZOYSKA ZGODBA, spisal Alojzij JIrasek. 182 strani. Cena _____________________________________ M Kdor no fiozna dijaškega življenja, naj prečita ta rouisn. Ob čitanjn se mu bo odprl po-vuern nov svet, poln neslutenlb dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. :MO strani. Cena M Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva Čisto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Flgdon) ---- GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 298 In 13« strani. Cena ------------------------- Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padlSaliovl senci", t4Vlnetov", "Žut" Itd. Dejanje "Go7;dovnlka" se vrf* na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GOMPACl IN KOMCRSAKI Spinal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ...... Pestre *llke sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po Imenu. To Je pesem ljubezni ln zvestobe. .50 .75 .45 GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 HUDO BREZNO ln druge povesti. spisal Frane Erjavec. 71 stranL Cena ------------------- •» Naš lzboren pripovedni* In poznavatelj narave nudi čltatelju lepoto nafilh krslev ln aanlmlvoati is življenja nafilh ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..... 8.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pU teljev. Roman vsebuj« nad tiaoč stranL IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 285 strani. Cena .75 Slavni maki pisatelj Je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast. Igralec izgublja ln dobiva. posfcuia na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja In pozablja, toda strast do Igranja ga nikdar ne mine. JERNAČ ZMAGO VAČ, spisal BL Slwiklewiez, 123 stranL Cmm---------M Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest ,4lied ptaaovl". Obe sta zanimivi In vredni, da jih človek čita. JUTRL Andrej Siru«. 85 rtrvl Cena trd* ve-mne .75 Kaj Iga Je posvečena onim, ki ao ill škod bol ln pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu Junaštvu. ■ARO SEM 8R JAZ LIKAL, spianl Jakah Alo-tovet TRI kajl C« pa 15«. 180 In 114 etraaL Cms - m vsak zveaefc. Vsi trije.---UM Pisatelj nam ▼ teh treh knjigah opisuje usodo ln življenj« kmetakega fanta, ki so ga starl-■ poslali s Šole. kjer ss Je vndrfteval s lastnimi sredfivi ter sdaj lažje, sdsj težje, lesel o« žele do Šote ter si slednjič priboril ▼ življenju mesto, po katerem Je stremeL KnjU* pisane Rvahna Ob AtanJu ss bo moral Sta-talj večkrat od srca naamaJatL KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ____________________ .45 Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francos Jutes Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, suhmarln. polet v stratosfero itd. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa ___75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graSčakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita1. LA BOHEME. Spisa; H. Murger. 402 str. Gena..J« Knjiga opisuje Življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga ia svetovno znano delo. LISTKI. (Ks. UeSko\t 144 Btrani ............ .7» MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .......................... M Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega Čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena J80 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena _____________ .60 Zanimiva povest Iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenbeim. 92 stranL Cena ........—.... 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega Življenja. Oppenlieim je znani angleški ro-anopiscc poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena......... .60 MIMO ŽIVLJENJA. C s^ Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. tU. »rek), 188 str....... -60 MOŽJE, spisal Emerson Hugb. 209 stranL Cenal.50 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čltatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cen* ________ .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NAŠA LETA. spisal Milan PngelJ. 125 stranL — Cena vez..............70 Brofi.-------- .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec. 94 strani Cena .4« Zanimiva povest Iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan MOZMaN. Trdo Tesana. 115 at rani. Cena _____________________________ .70 Knjiga vsebuje M misli, ki so se rodile ▼ človeku v prvih letih svetovne vojne*'. PESMI V PROZI, spli strani. Cena Chas. Baudelaire. 112 M Verna slika pestrega velikomeatnega življenja in spominov nanj. PING VINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena _______________________________________ JO To Je satira na francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen In brezobziren v svoji zabavlJIcL PLAT Z! ONA, spisal Leenld Andrejev, 131 sir. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, naKUtč "Misel v megli" ln "Bresdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 n.)___L25 POPOTNIKI, spisal MIlan Pugelj. 95 stranL Cena jI V tej knjigi Je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset: črtic is na&e^a domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Kaaver BMfca. — 79 stranL Ceoa__________________ J Knjiga vsebuje tri povesti nafiega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vneta sa njegova dela. ._j PRED NEVIHTO. *isal L Turgenjev. M ste. Ceoa JU Mojstersko delo slavnega nukega^tLa^^la. PRAVICA KLADIVA, spisal TMuT Levstik. 144 stranL Ceoa--M Pove* is vojne dobe. k«, se J« v srcih vseh nafilh rassodnlh ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik Je to klaal-Čno oplasL Z osvobojenem domovins donele tudi povest tvoj vliek. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detel*. 157 stranL Ceca M Kakor vse Detelove povesti, j/ tudi ta vzeta Iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl. 111 «iranl........ .60 PRODANE DUŠE, spis=! Joža Iiksvli. 166 sir. Ceaa .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti s našim ubogim ljudstvom na Krasu. na1 n reči ta to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 stranL Ceoa ___________________________________ .75 Prgeovori, eseji ln misli slavnega indijskega pisatelja. RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgor. ura strani. Cena .70 V širokem fitilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fines«. da mora čita- * telj nehote z napetim pričakovanjem čita ti do konca. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena ______________________________ .60 • SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 atranL Cena____________________ .35 SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal OBcar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih splaov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je Izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SLIKE, spisal K saver Meško. 189 siiaal. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da Jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 stranL Cena .56 Naš mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttncr. 228 strani. Cena _________________________________ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čitatl to knjigo, kajti to Je izpoved žene ln matere, ki je Izgubila na bojišču svoje najdražje. TATIČ. spisal France Bevk. Trda vez. 86 sir. Cena .70 NaS lzboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezano. 301 strani ..........1.2* TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 sir. Cena L2t Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja lnžlnlrja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 stranL Cena .......................—.. .78 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva Iskreno občutje. PiBma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezc*. ~ sorodnih dušah. VERNE DUŠE V VICAH * Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .39 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetakega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaca. 461 stranL Cena_________________L38 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi a nefitetlml aapletUajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAnOTJU, spisal Anion Ksder. 136 stranL Cena_______________________ M Zanimiva povesi is prejšnjega stoletja, i. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 165 sir. Trdo ves.---- .75 Mehka ves.___.60 V knjigi je vsebovana globoka miru* modrost ln srčna plemenitost najelavneJSega Indijskega pisatelja. V ROBSTVU, spisal Ivan Mattttt. 289 stranL Trda ves. Cena_________L2B Ivan Matičič Je eden tistih redkih nsfilh ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak sna tnčr vse pretresljivo opisati. VOJNIMIR, spisal Jesip Ogrinec. 78 sir. Cena Zanimiva povest Is čaaov prekršCevanja ko-rofikih Slovencev. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevskl. I. DEL 200 strani, II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja vnsklh jetnikov takozvanlh katorgab, utrjenln Jetnl-šklh taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče nI tako opisal duševnostl zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA H C Z A RJA. spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....86 Broširana.............66 Čltatelj se mora do solz nasmejatL ko Člta poglavja: Kako je Izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bll "brata"*; Kako ga je hudič skušal. Itd. ZBRANI SPISI, 368 stranL (II. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega, ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Job. Ev.- TemUL 229 strani. Cena ------------------------------------------ .75 Roman Iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opia najbolj kravave dobe Bosancev. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 stranL Cena ___________________________ 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI ■iiunMniiuuuiiMBiiMaHiHHiLlm HgBBUSMBUBfflSKIflHMUEgHlidlElBIi lUfflWUBBlit OH ZABAVNA KNJIŽNICA. 129 Zvezek vaebuje povesti Milanskega. Premka ln Laha. Posebno pretresljiv Je spis Milanskega "Mladih aanlkernežev lastni »vljenja-piaf". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil L.' J. sa ljudsko knjižico, obsega 378 strani, ln Je Jako zanimivo pisana po v eat Osna ................................... PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI JWWHimillllHIIIIIHIT'1'!T'"-:I..i .• ".r:"! ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ -35 ANDREJ HOFER -------------------------------------------&0« BENEŠKA VEDEŽEVALKA --------------------------35e BELGRAJSKI BISER ---------------------------------35c BOŽIČNI DAROVI _____________________________________________351 BOJ IN ZMAGA ..................................................20e CVETINA BOROGRAJSKA -----------------------------45e CVETKE (pravljice za stare in mlade)----------------30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ---------------25« DEVICA ORLEANSKA ______________________________________50e DEDEK JE PRAVJL (pravljice) ---------------------40c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35e FRAN BARON TRENK.........................................35e FRA DIAVOLO ....................................................50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MU- čin ski, veselomodre humoreske, 72 strani .35 JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) _________________________________________________30« KRALJEVIČ IN BERAČ ___________________________30« KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora)___30« KAJ SE JE MAK ARU SANJALO _________________25« MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MARON, krščanski deček iz Libanona ------------25« MUSOLINO, ropar Kalabrije ________________________40« MRTVI GOSTAČ ___________________________________35« MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ____________70« MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ______________________________________25c NA RAZLIČNIH POTIH ____________________40« NA INDIJSKIH OTOKIH ____________________50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........ .36 PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest Iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCL Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .36 PABERKI IZ ROŽA___________________25« PARIŠKI ZLATAR____________________35« POŽIGALEC________________________25« PRSTI BOŽJI ...............................................36« PRAPREČANOVK ZGODBE___________35« POVODENJ (spisal Krištof Šmit)______30« PKIGODBE ČEBELICE MAJE. trd. vez.____1_ PIRHI (spisal Krištof Šmit)___________30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO L ------40e IL sv._____40c PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani is prostega naroda. Cena ..................... .40 PRIGODBE ČEBEiJCE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman sa mladino. Cena .......................... J76 PRAŠKI JUDEK_________25« PATRIA (povest is irska sfsdavins) _30« POSLEDNJI MOHULANBC___30c RDEČA IN BELA VRTNICA___30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM_____30c ROBINZON KOŠUTNK______JS§ SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotiteU. nevarnosti in nezgode a potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ M SUEŠKI INVALID ....................................85e SKTO IN 8IKST0 esoo propagiral veliko idejo Juao-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 7a stavl.no. umetno ln strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H MAJAR. Trije deli: 162, 141, 13Ti strani. Cena mehko vez. .50 Cena vezane .60 Poljuden ln natančen opis odkritja noveea sveta. Spis se člta kakor zanimiva po75st ter je sestavljen po najboljših virih. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cons .... .70 Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi čt.ami sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj 413 strani. Cena ............................ V knjigi so opisani predhodniki In Idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. .90 VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, 256 strani. Cena ................. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .CallnSek OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani] lepo trdo vezana. Cena ...... STANLEY V AFRIKI. 122 strani. On« ...... Doživljaji slavnega raziskovalca, ki le prvi raziskal "Črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 'M3 stran t Cena......1.56 v tej knjgt obuja naS znani potoplsec župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja. SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broS......................... &) (Dalje prihodnjič.) SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STBEET NEW YORK, N. Y. "GLAS NARDDA" New York. Thursday, June 10, 1937 ^TBE LARGEST SLWENE DAILY IN XJJSJi. \ DNEVNA ZGODBA 4 ffi MIHAIL ZOSČENKO: GLUPOST | roko. Pa naj inia sobo. Vrag I ga vzemi! Njegova sreča! Čeprav kakor se vzame, sreča ni bila tako zelo velika. Ko-stji Ponomarevu so prisodili vsega skupaj pol leta. In oklani je ibil ves iz sebe. Si 'ee se je človeku krč i ld, če ga je gledal. Celo drugi kandidati so ga jeli tolažiti in bodriti. — ( ujte, mladenič, nikar se tako ne žalostite. Ne jemljite si tega tako k srcu. Priznajte vendar; zakaj naj mu -bi bili prisodili več * Mar je poneve-ii'l denar ali oklofutal uradno osebo? Oklani pa pravi: — No, da to je res. Razumem. To je bila pač glupost. Menim pa, da je pol leta zame premalo. Ta čas se bodo komaj navadili na njegovo sobo. Drugi mu pa pravijo: — (ih-jte, on se morda vrne in vas zabode še enkrat. Kdo 1 vam pa jamči, da bi vas zares ne umoril, če bi videl, da stanujete v njegovi sobi. Potem mu bi morda prisodili več. Morila bi mu naložili poldrugo leto. Oklani pa pravi: — Ne, ne, tovariši, zdaj vidim, da me je oklal zaman. No, dobro. Kostja se vrne čez pol leta. Kaj pa če se vrne čez nekaj dni? Glavo stavim, da 1m> a m nest i ran in da se pojavi že jutri. In jaz naj bi ga v njegovi sobi čakal? Tn tako se oklani v Kostjino -obo sploh ni preseli. Tn mislim, da je storil prav. •'GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, co lahko stori, — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n« Ijamo. LETALO ODBILO VRH ZVONIKA. V Nitri na (Vškoslovaškcm se je zgodila letalska nesreča, ki ni samo fm naključju zahtevala človeške žrtve. Šolsko le-balo z dvema možema posadke je v drznem letu zadelo s krilom ob zvoni'k piaristovske cerkve v tem mestni. Sunek je podrl križ in lcroglo na zvoniku in J odtrgal kos krila. Navzlic tej I ( škrdbi pa je pilotu uspelo, da je letalo še srečno spravil na tla. I --- L. Ganghofer: " ■V5' @ Grad Hubertus g|| I :: R ° m a n :: "v* Senzacija s "črno krinko '. KARIERA NAVZDOL. V naši hiši se je prispe ti k neka neprijetnost. Zabodli s< človeka. Toda to jim je treba prizna *> — vse se je zgodilo zelo kulturno. V drugem domu, bolj me ščanskem, bi se Vili vneli pre* tem dejstvom razni prepiri pretepi, zaušnice bi bile letele Brez povoda bi bili začeli raz bijati okna, lomiti ograje stop nic in tako dalje. Toda -pri nas sta se v tišini in miru prepirala dva zasebnika zaradi rodbinske zadeve, |>a sta drug drugega malo poti pala z nožem. Sreča še, da je imel z nožem obdelani v tem h lax 1 nem vremenu na sebi tri srajce, telovnik in vatiran suknjič. Sicer bi bil izdihnil v silnih mukah. Seveda, to se ve, poklicali so n^ilno postajo in policijo. Enega sem, drugega tja. Ločili so ju po pristojnosti in s tem je bila zadeva opravljena. Čeprav kakor se vzame. Najemniki so začeli izražati svoje prve vtise o umora, jeli so se pomenkovati o tem, koimu pripade zdaj soba. Zasebnik Kostja Ponomarev, bog mu daj dobro, je aretiran in s tem — zdrugimi besedami rečeno — se oprosti nanj odpadajoči stanovanjski prostor. Tako torej — komu bi ga dali? Kandidatov je mnogo. In vsi so strašno nestrpni. N<'kateri*ča-kajo že od leta 1917. TeiBuj se je pa jel vmeša -vati v to še z nožem obdelani. Poslal je ranocelnika iz bolnišnice in zahteva, naj prepuste Kostjino sobo njemu. Toda to še ni bilo vse — kmalu se je pojavi L na našem olrzor ju usHbno. Tam v bolnišnici so mu luknjico zašili in zopet se je oglasil sam, poln no-vrli sil. In jel je naštevati razne nesmiselne zahteve. Zatrjeval je namreč: kogar so zabodli, tistemu pripada soba. Tak je'baje zakon. Predsednik hišnega odbora pa pravi: — Oprostite, čeprav takega zakona gotovo ni in je to gola demagogija, toda treba se je zamisliti v |>oložaj oškodovanega objekta. Tem bolj, ker stanuje on, uboga para, v kuhinji in vdihava razne škodljive hlape i nkončuo so obdelali z nožem njega in ne koga drugega. A on, mrlia, se n«' zl»orova-nju pripog-iba, vzdihuje in z roko se prijemlje za svoj oklani) del, hoteč pokazati, kaiko strašno trpi. No, najemniki so se nekako jiotegnili nazaj, ker vidijo — o-Mani je povsem zdivjal in svoje lastnine ne pusti jg rok. No in tako so zamahnili z "Ženska s črno krinko77 ni povelje vat a niti kakšni razbojniški tolpi, niti ni izvršila drugih kaznivih dejanj, to je treba takoj povedati. Nasprotno, bila je eno najbolj neškodljivih bitij na svetu. , • Pred časom je ireki pariški i slikar razstavil sliko mlade in izredno lepe dame, a kar je gledalce zanimalo, je bilo to, de je bila mlada dama v Evinem I kostumu in je nosila črno krinko. Lepota in nenavadna "ob leka" modela sta privabila na razstavo tisoče občudovalcev. Neki obiskovalec je menil, da model pozna in kmalu je krožilo med ljudmi več imen, med njimi imena žensk iz tako zva-ne "najvišje družbe." Slikar je seveda skrbno pazil na to, da bi ne izdal svoje skrivnosti. Toda to mu ni pomagalo. Kmalu je zavoljo kle-petavosti jezikov prišlo do škandala, ki se je končal s tem, da je neki mošlki ki je mislil, da predstavlja dama s črno krinko njegovo ženo, pozval umetnika na dvoboj. Dvoboj« se je končal za moža s slabši m uspehom, toda to ga je na videz ni rešilo ljubosumnosti, (^as ie prešel in tudi slika je izginila z razstave, a skrivnostni model so kmalu pozabili. Toda visa stvar je postala znova predmet dnevnih razgovorov, ko sta se nHka dama in nje brat tolažila zavoljo dedšči. ne in je bratov zagovornik sredi razprave potegnil iz žepa fotografijo tiste slike in je za-klieal .sodnikom: 11 (V bi ta ženska. ki jo je narava tako bogato Obdarila, ohranila plemenito in čisto dušo, bi bila postala čudež stvarstva . . Seveda je nato v družbi nastal nov škandal, toda je slrka v resnici predstavljala to damo, kajti ta je vložila proti svojemu bratu novo tožbo »zavoljo obreko-I vanja. | Samo rumetnik bi mogel jasno povedati, koga je predstavljala prav za prav njegova slika, pa so ga silili od vseh strani, naj to pove, da bo končno mir. Slikar pa ni hotel povedati in ker so časnikarji le prehudo silili vanj, s<* jim je izognil naposled s tem, da jim je priporočil, naj sami povpraša-jo med njegovimi akt ni mi modeli. In eden iz med časnikarjev je imel res srečo. Nekega dne je na cnsti brez ovinkov nagovoril poklicno model ko, o kateri je vedel, da je obiskovala umetnika v tistem času, ko je slikal svoje delo. Dejal ji je, da sedaj ve, da je ona skrivnostna dama s črno krinko, kajti slikar sam mu je bil to povedal. Zvijača je imela uspeh. Po prvem presenečenju se je mladenka nasmehnila in ker je mislila, da je slikar res izdal svojo skrivnost, je tudi brew nadaljnega »priznala, da je govoril resnico. Povedala je tudi, kako je prišlo do vse te afere. Umetnik je le predobro vedel, da bi slika pok:lične mo-dolke prod občinstvom ne u-či»'kovala na pravi način. Zato si je izmislil okrog stvari I)o svetovne vojne je živel 1. 18S3 rojeni Jean Barel v Val-laurisu pri Cannes« življenji-Skromnega trgovskega nameščenec. V vojni je pokazal ne-sluteno junaštvo. Cesto so ga morali v armadnih poveljih posebej pohvaliti zavoljo izrednih dejanj. Hitro je napredoval do stotnika in je končno do. bil tudi častniški križ Častne legije. Komaj pa se je vojna končala je začel svoje sposobnost", razvijati v popolnoma drugačnem področju. Začel je slepariti n i vse "Strani in je imel kmalu več kazni za seboj, nego prej pohval in odlikovanj. Pred nekoliko leti so mu odvzeli vojaški cin in ga črtali iz Častne legije. Takrat je bil odsedel že 19 kazni. Te dni pa je izvršil svoje "mojstrsko delo". Kot dozdevni "ravnatelj* * nakrapovalne in prodajne veledružbe za Francijo in kolonije, je znal nekemu draguljarju izvabiti platinski o-kras, ki je bil vreden pol milijona frankov. ISvojo žrtev je zvabil v nala<č za to najet lokal in se je z okrasom odstranil "za trenutelc." Dvslej ga oblasti še niso mogle prijeti. 150 Toda s tem zatrdilom je postavil samega se->e na laž. Vsak dan je bilo pralnih nekaj no-ili patron. Med jelenjim riikanjem je spal grof Kgge komaj po dve tri ure na dan. Bil je čas polne lune in grof je lux lil na lov tudi ponoči, ne la bi se kaj dosti zmenil za revmatične bolečine, ki so se začele oglašati zdaj tudi v levem, doslej še zdravem kolenu. Spomnil se je na ti-to [»olavico spodnjih hlač. ki je poleti ni maral obuti, in se hudo razsrdil, ko se ni takoj inšla. Tokrat volnena toplota ni tako ibrž po '!tagala. Grof Eggc je drsal vedno bolj z noro, njegov obraz je porumenel, oči so se mu globoko udrle. \ dokler .je rukal le še kak jc-en na planinah in v gozdu, si grof Egge ni pri-oščil nobenega miru. V treh tednih je ustreli devetnajst jelenov. Zadnjega je podrl v jutru šestnajstega okto •>ra, četudi se je s tem dnem pričel že lovo ]>ust. rim je bil jelen iztrebil jen, se je napotil irrof Egge proti lomu v grad. Na Hubertovem jc dal |H>klicati takoj zdravnika. Ta mu je svetoval, naj spremeni zrak in odide v milejše podnebje. Grof Egge ga je takoj ubogal, pa se pri tem menda zmotil v straneh sveta, ker je sledečega jutra oil potoval proti Finski na lose. Za ; ostrcžl>o je vzel s sebo j Scliipperja, ki se je svo emu gospodu zadnje dni spet močno prikupil, ker mu je spravil pred puško dvanajst jelenov. France se je oddahnil Prvo je bilo, da se je v vili Tram pokopal za noč in dan v seno ter se do drage volje naspal. Ko se je prebudil in stopil pred kočo, je bilo zunaj 'bleščeče jesen >ko jutro. Gorski vrhovi so že nosili iprve snežene kaj k?. Francetu je bilo ko duši, rešeni vic. V tej samotni tišini se je zavedel spet samega sebe, čutil, da živi. Po zajtrku, ki mu je prvikrat po dolgih tetinih spet dobro teknil, je vzel puško in hodil ves dan po svojem revirju. Počival je v šumečem gozdu, posedal po sončnih pobočjih, sanjavo gledal v neho kipeče skal 11» stene in opa/.oval, kako se je razkropljena divjad začela sp~t zbirati. In to poklicno ve -i'1'c- mu je ogrelo dušo Še nekaj drugega je našel v Wj tišini, pri tem svobodnem dihanju: zmetani vozel skrbi v nje govern srcu se je razrešil .-iam od sebe. Zdaj pr- vikrat je utegnil mirno preudariti, kaj je bil doživel z Mali, in črni krokar, ki se mu je zdelo doslej dekle, se je belH in vedno bolj belil. Res je Fraince razumel stvar tako malo ko prej. Toda misel na Malino odkritosrčno vedenje, spomin ira njen žalo.^tni obraz, na njen gla-, ki iia je z njim posvarila pred Schipperjeui: to Uiealo bolj glasno ko zapahnjena vežna vrata in dekletov obisk v vili Tram. Za vsem se mora skrivati nekaj, česar ni moči uganiti, ne slutiti. Toda zvedeti je hotel in bol jše poti za to ni vtdel, kakor da stopi pred dekleta sam in ga odkrito povpraša. Potolažen in z novim upainjcm navdan, se je vrnil France po tem sklepu k večer v vilo Train. Sledeči dan ga je zadržala še 'dolžnost na gorah: s spomočjo dveh drvarjev je moral spravi-i šilar ja, ki ga je bil ustrelil grof Egge, na vrh -kalne -tene kot vabo za oba orla. Ob dveh impolitic se je vrnil v kočo. zaprl vetrnice pri o-knili, zaklenil vrata in odšel. Hitel je na vso moč, da bi bil še pred nočjo doma. Ko .je vihral mimo Jezerskega dvora, je v gostilni že gorela luč. Na cesti je bilo še medio svetlo in še preden je prišel France do plota Brucknerjevega doma. je že zapazil dekleta, ki -e je sprehajalo od vrat -do vodnjaka. Srce mu je začelo biti ko kladivo. Toda ko je stopil m dvorišče, je osupel uzrl pred seboj tujo, grobo-koščenc žensko "Za božjo voljo, kdo pa si-"' 4 4 Pest nnja sem pri Brucknerju." "Pestunja? ("emu je pa treba Brucknerju ti: :ih ljudi v hiši' Saj ima sestro pri >ebi." "Tako? Odkod -i se pa vzel da nič ne veš; Mali že davno ni več v i vasi." France je spremenil barvo. "Odšla je k svoji sestri v spodnje kraje. -Zdaj sem jaz namesto nje!" France se je nekaj časa naslanjal na svoj-gorsko palico. "No, pa lahko noč!" Počasi, vedno majaje z glavo, je krenil na cesto. "Menda se mu meša!" je zamrmrala dekla Pred plotom je France obstal, pomaknil klo bnk .na čelo irn se popraskal po aatilniku. "\ el in konec! Zdaj, srce, glej samo, kako bo s tebe, zan a prej !" vauv rnn>E nekaj skrivnostnih okjolščin. Njeno priznanje je učinkovalo kakor bomba, a Pariz bo za stvar sedaj vendarle dokončno pozjfbil. Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Worklngmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, Ft. Y. ODBOR Pr*da-dnlk: FRANK KOŠAK M-tt Catalpa Ava, B'klyn. N. T. Podpredwednik: JOHN 1IABIAN 406 E. 83 St.. New York. N. Blagajnik: Tajnik: JOHN T1IRKA8. Jr., I LOVRENC GlOVANKL.L.1. «•* Hlmrod Bt.. B klyn. N. T. »81X Woodward At« . B'klyn. N. Y. Zapisnikar: PRANK PADAR 222 Wyckoff Ave.. B'klyn. N. Y. Nadartmlkl: JOHN KR1ŽEL. JOHN HABIAN 1122 Unden St., Brooklyn. N. T. 1287 Greene Ave.. B klyn. N. Y. FRANK GIOVANELL.1 78-90 — 79th St.. Glendale, L. I. Wtufino OBSTOJI ŠE-LE IT LET IN LMA V BLAGAJNI „ OKROG DESET HSOC DOLARJEV DruStrcne seje se Tr*e vsako drugo soboto ▼ meseca t drufttvenih prostorih r Aswrlt— Slovenian Aoditorian, tt) Irvine Are, Brook- D lya. N. Y. — Rojaki la rojakinje t New Ysrira in sksifd saTarajte I ss aa Maj M«l aH aesrefe. Iz AsUce oJ tS Sa M mM ss sprajne 11 «a>a, la js^skroQo > ari^to »j«anoT. ga utrnili pmjrnnfla se M -Z1—H—^-—- Važno za potovanje. Kdor to namenjen potovat! v stari kraj alt dobiti koga od tam, Jf potrebno, da je pouten f vseh atvarefa. V »led nai« dolgoletne skušnje Vam zanorano dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in bitre. ss «a-opno obrnite na nas la vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi proSnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potreboo v najhitrejšem fuu, in kar je glavno, ca najmanjše strošk-r. Nedriavljanl naj ne odlafojo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi Iz Wash ing tona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj eii mesee. Pišite torej takoj za bresplafeia navodila In zagotavlJaoM Van. da boste poceni In udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA _1J- Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti £ Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 VI BAGiiADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mobamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Glorupa; Družba En Nacr Cena ---------LN PO DEŽELI SKI PETA RJE V 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladiija; Koča v soteski; Mlrldlt; Ob Vardarju Cena ---------------US9 SATAN IN ISKARIOT IZ knjig, a slikami, 17t4 Vsebina: Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh dellb sveta; Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem adpadu; Rešeni milijoni; Dedi« / V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: Kovač Slmen ; Zaroaa z zaprekami: V g".'*»b-njsku; Mobauiedanskl sretnla Cena..................LBi W1NETOV lt knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za Življenje; KSo-tl. lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med KomanCl ln Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana i£ar; Pri Komančlh; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka ___^M Ž U T I 4 knjige, s slikami. 597 Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Koa-Cno —; Rib. In njegova poslednja pot -----LN Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y. •Lil V7ID03* New York, Thursday, June 10, 1937 TITE ZJE&TST WWVWTE tfflLT 7W VJ93. il oga mala Veša 12 ŽIVLJENJA OftO ZA "GLAS NARODA'* PRIREDIL: I. H. Vsa je bila prežeta misli: V taki okolici je bil tudi tvoj oče J Ko se prične pre< tetava, Deša z velik Lin občudovanjem zasleduje dejauja, ki slede eno dnugetuu z neverjetno naglico. Oči ne vedo, kam naj bi najpivj gledale. Skupine vak rot enih živali, vesele klovne, telovadce na trapecih in pred wem drene jahače in jahalke, ki so na lepih konjih kazali vratolomne umetnosti. Med odmorom gre Hontt z dekletoma v hleve, kjer so bili konji že okrašeni in pripravljeni za prihodnjo predstavo. Z utripajočim srcem obstojite dekleti pred kletkami, v katerih so divje živali v pričakovanju na predtosavo zelo nemil ne. Vsa srečna je DeŠa, ko ji slon name sladkor, ki ga je dal Hoitst, s svojim rilcem tako previdno iz rok, da bi nra \ najrajše ponudila še en kos. Umetniki in umetnice stoje okoli in Di«ša z začudenjem gleda z bližine zelo pobarvane obraze. Klovn, v preveliki in pi-ani obleki, z rdečo kravato in majhnim klobukom na rdeči lasulji, s snežnobelim abra-zom in s pobarvanimi, velikimi usti. se naslaja nad Dešinim otročjim čudenjem. Trdo jo vdari na ramo in pravi šaljivo: "No, deflde, ali ti je vštč pri n j«? Moreš ostati tukaj! Je zelo veselo življenje!" i>t •ša se vidno pre*tra*i, poseibno še, ker Frida zlobno pripomni: "Kot bi vedel, da imaš cirkuško kri v svojih žilah! Tvoj oče je bil tudi jahač kot oni tam-le." Pri tem pokaže na velikega, temnega moža, ki se je oblečen v fantastično in rtijam&o obleko, zabaval s svojim konjem. Ob koncu pa pride velika predstava, v kateri so nastopili vsi umetniki in konji. Brez sai|>e sedi DeŠa. Navidezno breapomenfbno vrvenje jo zmede; naenkrat zažare žarkometi, ki razsvetljujejo skupino plesajočili vil v lahkih oblekah. Nato pa pridne Indijanci, ki ugrabijo vile in ž njimi zbeže. Zasledovalci ee zapode za njimi meobiral denarja. In cirkuški vozovi so bili vsi lepi in udobni. Pred prestavo je s Krido hedila okoli; ogledali sta si vozove in ste pkusali pogledati tudi v notranjost. Kar ste videli, je bilo zelo veselo in pravljično — spredaj v prvi tretini voza, majhna. či«ta kuhinja in za-dej stanovanjski in spalni prostori. Ln stanovanjski voz ravnatelja bil naravnost el ganten. Videli -ste tudi omaro, s srebrno in >t<*kIcno posulo in v spalnici so bile lepe, belo pogrnjene postelje in veliko zrcalo. Vse to se jima je zdelo pustolovsko in je zelo vlivalo na »ju. Celo Frida. ki si je mnogo doni i si je val a, ni mogla starišem dovolj povedati. Tudi DeŠa ni vtč tako molčeča in živo pripoveduje .stricu o "levjem baby ju," kat rega je nek igralec nosil v košari, iz katero' je prodajal razglednice. I>r. A<*ohcrtbaeha gane vrt-clje, ki je žarelo iz sicer tako valo tr.ih Desnih oči. Deši pr i jakoriio. (tospa Otilija ne odgovori na vprašanje. "Poglejte vendar, Tea, koralna verižica gospice Fride ki sve jo že tako dolgo iskali — in — in — kaj pa je to?" loseze v drugi žep suknjiča — njene oči križ;--'z očm. sobarice. "Biserna verižica milostljive gospe," jeclja Tea ter gleda na verižico na roki gospe Otilije. "JCako pa pride v Ve-šin suknjič! Tega pa o Veši ne bi mislila." Sobarica jc v resnici začudena. "Molčite, Tea--" Gospa Otilija sede na stol. Sapa se ji zapira. V rokah drži verižico, kakor tudi kos ameekanega papirja z De-Šino otročjo pisavo; najbrže je bil to list iz Dešinega šolskega zvezka; v njem je bila zavita verižica. "Koliko tednov sem že iskala to verižico! Mislila sem da sem jo kam založila," 'pravi polglasno, pa vendar tako. da jo sobarica sliši. "In poleg -tega je Veša--" "Ne, to ni mogoče," skoro ostro ozdreže gospa Otilija sobarici besedo, "toda — zagonetka vendar le še ostane." Priprosta pamet sobarice nikakor ne more razumeti, da gospi Otilija ni hotela verjeti na Vešino krivdo, četudi so bili I iJdkazi očitni. __ .(Dalje pri~9€jgie.i Jugo Slovanska Kat. Jednota Je najbolj&a in najpopularnejša slovetiika podporna - organizacija v Ameriki. Ratuna nizke asesraente in platuje liberalne podpore za *!ufaj oolezhi. nezKotle ali itmrti. Ima 185 pudre-jenih drufttev in šteje nad 20.0IN) flamv v obeli oddelkih. iMtjuMivite« nuvrca društva zadostuje H onHi. Premoženje Nad Dva Miljona DoWjev ruilr /ti |NijH»nil» i,m <;| \VNI i ic \i> 4. S K. 4m :: :: KI.Y. MINNESOTA rista. Toda to ne pomeni, da bi moral potovati s praznim že-lodctni, kar bi ti lahko povzročalo slabost. Pri prenočevanju v gostilnah kjer si lahko škoduješ z vlažnimi in pomanjkljivo snažnimi posteljami, uporabljaj po možnosti svojo lastno spalno vrečo. Potovalcj naj imajo s seboj tudi vedno svoj lastni kozarec za pitje, ker ne veš nikoli, kakšne zlorabe se dogajajo s kozarci, ki so na razpolago v tujskih s« 1 ah po hotelih. NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ ______VAŽNO ZA NAROČNIKE P«|pg naslov« Je .l.>I(1i.<; do ^Inl ln»*t:» pln ano i.Hritrc tnipca deln In Mr«-Skov, Vjis proslani. rln skušat*- narnfnl n«/ pi/»r.W^asnr |M>raruatl. Pošljite naro^nitio jhravnost nnro ali jo na j.la^ajte nuSi'iun zasrnlkn v VaSein kraju ali !»a kat^ri-uiu izmed zaf»»«»p1k«»v. Kojlh Int^nii s., liskumi z debelimi ^rKfinji. k»*r npravi-/•pul ohiskat! tm'i 'I^uire naselbino, kjer Je kaj nudili rojakov na«telj»nlh veČina teh zastopnikov ima v zakk.i tidi koi.ed\kje in r KAT I K**.; t'E NE JI ti PA ZA VAS NAROC'E. — ZATO OBIŠČETE zastopnika. Ce kaj potkebejete CALIFORNIA : San FmuciM'u. Jacob lainbii •ULOKALHI: Pueblo, Peter Coil*. A. SiftU Walsenbiirg. M. J. Baruk INDIANA : lDvliaua|K>Ua, Fr. fnptaflt ILLINOIS: Chicago. J. Bev«!«. J. t.ukanlcb Cicero. 4. Fabian (Chicago. CW «n In Illinois) Juliet. Mary Bamhk h Iji Salle. J. spolfcb klaacontab. Frank AugnaTla North Chicago. Joe Zelene MARYLAND: Kitzmlller. Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit. L. Plankar MINNESOTA: Chlsholm, Frank GouSe Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth. Louis Goule Gilbert, Louis Vessel Hihblng, JoL.l Povile Virgins. Frank Brrstlcfc MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe. L Champa NEBRASKA: Omaha. P. RrorierVk NEW YORK: Gowsnds, Karl flliiil^a utut run, wwmk mum' OHIO: ifariwrtou. Frank Trona ClevflatKl. Aut«m Bohek. Chaa. Karl linger. Jacob KexnU loho Slsnnik Glrard. Ant<>n Narode l»raln. Louis Balant, John Kr»p»i ToutiieNtown. Anton KUelJ •KKGON . Oregon Llty, '»re« 1. Koblai PENNSTI VAMA: Beswmer, John Jernikv^ Broughton, Anton I|«tm> Conemsugh, J. Branm Corerdale ln okoUca. Mrs. Ivitns Rnpnlk ExjKirt. Louis Supanttt F»n»I, Jerry < »korn Forert City. Math Kxsrii Greonsburg. Frank Novak Johnstown. John Polsnts Krsyn. Ant. Tsnlelj Luzerne. Frsnk Billort Midway. John 2nnt Pittsburgh in okolica. J. Pogafmr lu Philip Pragar 81 eel too. A. Hren Turtle Creek. FY. Srhifrer West Newton. Josejih Joraa WISCONSIN: Milwaukee. West A His. Fr. 9 ak Shehoygsn. Jsaeph Kake« WYOMING: Rock Springs. Lasts Taaefca* Diamond »lile. Joe RoUcb ROCKEFELLERJEVE LJUBEZNI Ko so pokojnemu veleboga-tašu nekoe dejali, da ne zasluži dovolj, da hi se lahko poročil in da njegova bodočnost še ni zagotovljena, je bil sev< da -e mlad fant in velik revež. Zaljubil se je v M el in-do Millerjo-vo, hčer preprostih staršev, ki so živeli v Stronvilleu. ne dalj č od hiše Roefe« feller jc v. Afelinda je bila zdravo in krepko veselo dekle in John j<' uporabil vssko .pmsto minuto, da je lahko Št>t;il z njo. To njegovi materi ni osta'.o neprikrito. gotovo si je mislila, tl-i I-os t a mlada človeka nekoč lah ko lep par in to jo je pripravilo bržkone do tega, da je vzeli mladenko s seboj. ko so se Rockefeller je vi preselili v bližino Olevelanda. Pomagala na j bi ji pri gospodinjskih delih. >^eni starši, ki so bili reveži, niso imeli nič proti temu in so bili zelo zadovoljni, ko so zvedeli, da ravnajo z Melindo v Rockefellerjevi družini kakor z lastno heerko, ne pa kakor s služkinjo. Razmerje med .Johnom in dekletom ji* fx>stajah> ml dne do dne toplejše — a nekcira dne se je nenadno pretrgalo. Prišla je Melimlina mati. ki je bila zvedela, kako j.* z mladima človekoma. Prišla je. da jo spravi domov. Dejala je, da je slišala, kaj se plete med Melindo in Johnom in tega kot dekletova mati n«' more trpeti. Pristavila j»- dobesedno: "Jolm je lahko dober, ljubezniv mladenič a nima dovolj bodočnosti, da bi se poročil /. mojo Melin-do." Tako se je končala Rocke-fellerjeva prva ljubezen. svojim drugim srčnim romanom ni imel nič večje sreče,. Srečal je v cerkvi neko Emo Saundersovo in se je takoj zaljubil vanjo. Veselemu dekletu je začel dvoriti po vsth pravilih. Toda dekle je kmalu u-go to vilo. oslov-m ga človeka: bil je pretrezen. .Nfenila je, da bo svojim prisloni posvečal bržkone več časa ne-^o njej. Zato ga je odslovila, še preden ji je predlagal, naj }K»stan«» njegova žena. Tretje dekle s katerim st« jt* Rockefeller spoprijatelji i 1. j.- bi la njegova poznejša žena Laura Spemanova. ki je znala ceniti njegovo treznost, ker je izvirala -ama iz enake puritanske okolice. Sovražila je alkohol kakor on. Pravijo da je ona pri- Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so Se precej v nejasnosti g!ede potovanja. Ve#ina onih, ki se hočejo pridružiti tem J ali onemu izletu, misli, da se morajo z islo grupo tudi vrnitL Ta ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sirer zato, da Imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem \ri zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vaaka karta vela za dve leti. pa še več, fe je potrebno. Torej ima vsak izletnik eell dve leti r:isa /a ostati v domovini. Dalje ni potrebvio, da bi ae vrnil z ist:nt paruikom. ampak si sam izbere parnik. k katerim se hoče vrniti. Ce je pa slučajno razlik:! v reni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, d«>p'ar:i. če izbere parnik, na ksilerem stane vožnja vrč. Zahteva M samo. da izliere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoial tja. Ameriški dr/av?jani dobe potne liste za dve loti, nedriavljanl pa dobe polni list samo za eno leto. torej se morajo v tem Easu vrnitL Nedr/avljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se i/da tndi samo /a eno leto. Pa tudi ti potniki invaio priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo /a to /adostne v/rok p. Vsi oni. ui so namenjeni letos potovati v >tari kraj, naj si takoj saj.tmč:in prostore, da ne bo preporno. Za mesec jnniJ in julij so ie sli'»m prostori oddani Na pa mikih. Ki so debe'o tipkani, se vrSe izleti v domovino pod vodstvom i/kušeneza spremljevalca. K K F.TANJ!'' P\I A i KOV - SHIP NEWS 1J. junijsj: Cbauiplaiio v Ilntte Cmii«- ni iSavoia v Genoa junija: Manliaiian v Havre A4|titianLt v flterbourg Nt»m:indie v Havre •S. junija : Kuropa v Bremen junija: II«- de Fran«*e v Hwre l(KKKN(r\KI.\ v CIIKRBOIR'. Saturnia v 'i rst 2 IZLETA V SLO VE NIJ O (preko ("berbourjia t BERENGARIA 19. JUNIJA p»u» VlinSTVliM Mr. B. M. PKKIC II A. «1. tajnika SRBSKEGA NARODNEGA SAVEZA AOUTTANIA 30. JUNIJA I'O IJ OSEBNIM VODSTVOM Mr. JOHNA ». BI TKOVICHA, slavnega predsednika HRVATSKE ZAJEDNI-CE in HRVATSKEGA RADIŠE I'oziv.-Itno V.-1» «*l:i ni- ill Uts'liilic p.» Zdn.žeaili državah in Kanadi. da nniii jiridružijo. '"'lani. ni;lniv<- ž.»ne ia n»tji.l.-irti otro-eš. ki Ii.nIo udeležili teh izletov. 1 m m I o ]H>loVali |ni |M>>eIino znižani <-rni. Zajaničite si prostore zgodaj. Vprašajte pri: FRANK SAKSEK. Jr. SLOVENIC PUBL. CO. »I« \v. ISih St., New York City CUNARD WHITE STAR pravila svojega moža d<> tega. ia j - poklanjal t;iko ogromne vsot«- zri «lobro lelne in znanst-vene namene. Tistega »lin-, ko -ta pororilai, je .John nagnil do Laure in ji dejal:Uan**s l»< |M»ldne l»i rad -1 s t«-l»o j v j eirkus. Po 11 ■ j 11 jKi moram <|m>1 j v pisarno, ker moram opraviti ;e mnogo tlela." Taksen je o-lal John ves ea> svt»jega zakona, a Lama mu ni-| ti nik< li ugovarjala. Si. junija: t^ueen Alary r Cherbourg JU. junija: iiex v : šenoa junija: llreuten v Bremen Lafavette » Havre Ki. junija : NOKMANDIE v HAVRE AQI ITAN1A v CHKBBOLFQ Wa-biugtuD v llavrw J. Julija: fonte di Navoia ▼ Genoa Bereiigaria v Cherbourg Chbtuplaln v Havre ti. julija : Enmpu v Bremen i. julija: t/neeu Mary v Cherbourg ,!». lie de France t Havre iC. julija: Vubanis v Trst 14. julija: .Norma ud ie v Havre Aquilania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Ilex v (»enoa Bremen v Bremen ' t 21. julija: ' Berengttria » Cherl>ourg Julija: IS C KO PA v BREMEN • 24. julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre julija: Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg julija: lie de FraD'-e v Havre 31. Julija: Conte dl Savoia v Oenoa ■i. avgusta : Bremen v Bremen 4. avgusta: Ai|uitania v Cherbourg Noruiandie v Havre «;. iivpista: I.'e <;r:iss»> v Havre 7. av^nvta : v < ienoa 10. avgusta: Kuropa v iSremen 11. avjpisfa: Queen Mary v Cherln^urg 1 4. jirpistn : Vub-ania v Trst Champlain v Havre 15. avsusta : Normandie v Havre Af|iHtatila v Cherbourg n v trust a : Hreiii«-n v Bremen -L avgusta: Paris v Ilavr*» Coate di Sav<4a v Genoa Bii rengaria v Cherl»ourg 1*1. avgusta: Itoma v Cenoji 'Si. avgusta : «j»n-en Mary v Cherbourg -"•!. av^ii-ita : I le de France v Havre Kur(»)ia v Bremen -X. avtru^la : I-ifayeftp v Havre Saturnia v Trst STALINOVA MATI V CERKVI. JUGOSLAVIJA NAJHITREJŠA DIREKTNA S L l* Ž 11 A Odpravite se v svojo domovino po S9LČNI JUŽNI PROGI, ki je idealna pot. Njenega milega podnebja in let etajočih se voda »e najlažje veselite na ladjah Italian Line: ladjah, nept kosljivih v udobnostih in ugodnostih modernega oceanskega potovanja in . osebno zgrajenih, da vam dajo vse iz-borne in užitka polne r rednosti JUŽNE PROGE SATURNIA VU L C A N I A Naravnost v Jugoslavijo — 19. . I*N1JA; 1». JI IJJA; 24. JI LIJ\ R E X C. DI S> iVOIA ROMA Preko Genove — 2*5. JTNLIA; JI NIJA; A. JIIJJA; 17. JIXJJA Za podrol>nr>sti in j»r«»«i'»r»' vpra.š:iji • poohbi.^^n^ agenta ali v n;i.š< m uradu: ».^4 FII-*TII \\ K.. NEW Y« iRK CITV Vsak zastopnik Itda patnHIa ca **• ta, katera |e prejel. ornvA LINE V Tiflisu sv jt? z^twlil zanimiv tlo^oilck, o katerem jt» Kv-r«»j»a 5elp sttlaj izvttlcla Xa vt»-!iko mu' >t> bili namreč verniki v Tiflisu i^esenoeeni, ko je v •»Hut* v tem mestni št» tn^rto •eiikev prišla stani Stalinova na ti. ki jp p«>h<>žno i)rist)st\'0-vala litundji, ko se je i>a po-lala flomov, je popu izročila Jar tisoč rabljev. Stalin je za-ti«1j teca svojo lastno mater »ozval, tla nemudoma zapusti Piflis in se pttda v neko daljno •as, da ne bi "njene prazno-prnke navade bile komunistom * pohujšanje . . ." \TARO< ITE SE NA "GLAS NARODA" (NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI Higiena n* potovanju. Potovanje nam ne širi samo duševnega obzorja, temveč nam j lahko postane tu«li zdravje |>o-.e-pešujoč ipripomoček. Iz vsak-, danjega in poklicnega življenja z njegovimi škodljivostmi, pri-j ha jamo na potovanju na deže-l lo, v gore k morju, in tam si lahko pridobimo novega zdravja, zaloge za zimo in zopetno delo. I Seveda pa nam more potovanja tudi škodovati, če ga izvajamo nespametno in nehigienič. no. Koliko ljudi