PoStnlna plačana v gotovini. Dle PoMffc.biltar bar beza h It ■gg^^^IZDAJA ZA NARODNE PIONIR Slovenski dom PREIS • CENA L 2,— Leto X. — Štev. 15 TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA Sobota, 14. aprila 1945 Kaj bi bilo, če.. • Če si Kateri narod v Evropi ne sme glede boljševizma delati nobenih utvar, potem smo to Slovenci. Zato se nam ni treba nič spraševati, kaj bi bilo, če bi Sovjeti prišli. Prednja straža in podaljšana roka boljševizma pri nas je Osvobodilna fronta, ki že štiri leta v malem, to se pravi, kjer more, počne vse tisto, kar delajo Sovjeti drugod na debelo. Od. nje smo doživeli Loško, Suhokrajinsko in Belokrajinsko »republiko«; od nje smo doživeli — navzlic lepim besedam in obljubam in amnestijam — Turjak, ' kočevski proces, Grčarice, Jelendol, Mozelj, prisilne izgone in odgone na prisilno delo, požige Hinj, Žvirč in drugih krajev, ki niso marali v »novi red«; doživeli »razlastitve«, to je rope in zakrinkano uvajanje kolektivističnega gospodarskega nasilja. V rokah imamo neizpodbitne do. kaze o tem, kaj bi ta podaljšana roka Sovjetov nprizorila v Ljubljani in po vsei naši domovini, če bi taro zavladala. V. dokaz nam je tudi Beograd. Zaradi tega vidi ogromna večina našega naroda svojo rešitev samo v zmagi nad komunizmom in boljševizmom, predpogoj za zmago pa v oboroženem boju, v katerega se je naše ljndstvo spustilo prisiljeno po dveletnem divjanju in moriji Osvobodilne fronte. Slovenski narod je hotel živeti v miru na zunaj in na znotraj, če ga je sedanja vojna tako strahovito udarila, ga je udarila zgolj po krivdi OF, ki je s poskusi za zanetitev krvave socialne revolucije ljudstvo prignala najprej do obnpa, iz katerega je bil možen samo en izhod: neusmiljen, nepomirljiv in neizprosen oborožen boj do konca, da se med dvema ognjema vsaj nekaj reši. Tu»^i del našega naroda, zlasti nekateri nje. govj politiki, »o v začetku verjeli, da je moči smatrati komunizem kot navadno politično skupino, kot sopogodbenika, s katerim se da spodobno in celo demokratično razgovarjati in vladati. Kratek razvoj je vse tiste, ki so v kaj takega verjeli,, poučil, da pozna komunizem do drugače mislečih samo dva načina v občevanju: popolno podreditev, ,to je vključitev, v komunistične težnje in delo. ali pa samokres. Sicer bi bili to lahko vedeli že iz politične zgodovine zadnjih desetih let iz raznih Ljudskih front, iz ugajanja sovjetske demokracije v baltskih državah, na Finskem in drugod, toda človek in še zlasti Slovenec se uči le iz tistega, kar poskusi na lastni koži. Mi smo se učili, krvavo učili in tudi naučili. Žal, ne še vsi. Se danes, ko je pol naše domovine pripadete po revoluciji, ali z drugo besedo, po uvajanju rdeče demokracije, in ko nam titovina v Srbiji ter vse, kar jo spremlja, vsak dan znova dopoveduje, da je spričo povsod segajoče boljševiške poplave pravilna In odrešilna samo tista pot, ki smo jo ubrali, ko smo vzeli puŠko v roko, se dobe ljudje, ki pripadajo stranki ptiča noja In vsega tega nočejo videti,, ker vidijo samo sebe in so zaverovani samo v svojo, edino zveličavno politično modrost. V kolikor ti ljudje tišče svojo slepo modrost zarnvi temelje, ki so pogoj, Ta ta položaj ga je privedla sovjetska, to je tuja vojska, n* pa kaka narodna volja. Tito hoče na ta način postaviti komunizmu oporišče za nadaljnjo zasedbo vsega ozemlja bivše Jugoslavije in organizirati vojsko, ki naj bi s poItodm proti severozahodu poslala udarni klin sovjetske armado na jugu. 2. To je mogel doseči le s podporo današnje slepo politike zaveznikov, ki je ne moremo označiti za pametno. Tito ima danes kot priznano orodjo Sovjetov povsem proste roke na vsem ozemlju, ki ga po Jaltski konferenci moronio smatrati za »jugoslovansko- t. j. ozemlje bivše Jugoslavije v celoti z- nekaterimi mejnimi poprnvki v njeno korisL To popolno svobodo akcije si je zagotovil: a) ker je onemogočil vsakrSen kraljev vpliv s prepovedjo dostopa v državo: b) s postavitvijo regontskega sveta po svojjh željah in zahtevah. Rcg-eutski svet mora biti v Beogradu: c) z sestavo vlade, v kateri imajo popolno premoč komunisti. To, da sede v vladi tudi nekateri nekomunisti, no zmanjšuje prnv nič Titovega vpliva, pač pa zmanjšuje nn ničlo njihovo veljavo, ker bodo morali biti le lutke. Tudi vlada je v Beogradu v Tito- vi oblasti; d ker so dane« v Titovih, t. j. Stalinovih rokah vsi ustanovni faktorji: kralj (s tem, da je bil prisiljeu ravnati po diktatu), re-gentski svet (da se tudi vladar kot zapreka boljševizaciji izključi), vlada in vojska; 3. Tak položaj podpiranja Tita po Anglo. amerikanoih in dajanja prostih rok na vsem ozemlju bivSj Jugoslavije — bo trajal vse dotlej, dokler no bo prišlo do razdora med »zavezniki«, t. j. dp tretje vojne. 4. Ljudstvo pod Titom se ogorčeno bori proti tujemu redu, načinu in ljudem in Tito le s težavo zadržuje množice; zato bodo tudi razne »mobilizacije« sicer delno uspele, toda borbeni element v njih bo razdvojen in nezanesljiv. ♦ 5. Narodom, ki sicer še niso pod Titom, so 'inu pa le »obljubljeni«, mora hiti vse gornje v naslednji nauk: S Titom ln njegovimi ne more biti niti najmanjšega sporazumevanja, kaj šele sporazuma, kajti tu je Tito močnejši! Z njim Je mogoč samo pogovor z orožjem. * Kdor misli drugače, je že Izgubil ijrro. NOV SOVRAŽNIK SOVJETOV Švedski listi poročajo, da je voditeljica boljševiškega ženskega gibanja v zasedeni Letonski imela pred štirinajstimi dnevi zelo poučen govor, ki daje jasno sliko o bodočem razvoju, kakor sl ga zamišljajo Sovjeti za Evropo in za ves svet. Med drugim je dejala: »Boljševiške žene ne smejo misliti na to, da bi »e po sedanji vojni odpočile, zakaj Sovjetsko zvezo ograža nov, mogočen 60-vražnik«. Sovjetske žene morajo biti priprav, ljene. da bodo ob strani moških tega novega sovražnika potolkle. Zlasti se sovjetske žene ne smejo zamišjati, da so bodo v bodoče mogle posvečati domačim opravilom. Za to bodo tudi za naprej skrbele kolektivne ustanove.« Švedski listi, ki o tem govoru poročajo, pravijo, da more označba »nov, mogočen sovražnik«, pomeniti le Anglijo in Ameriko. In imajo najbrž pravi (Po »Adria Zeit-ung«) MI V TUJEM ZRCALU Tržaška »Adria: Zeitung« je 25. marca prinesla zanimiv uvodnik svojega glavnega urednika dr. Pirlcha. Pisec v njem politično označuje Italijane, Slovence, Hrvat^ in Sr--■be. narode, katerih naoionalna in politična teženja se danes križajo na prostor'u med Jadranom in Alpami, Slovence politično označuje takole: »Naslednji narod, ki odločilno sodoloča mnogolični značaj tega prostora, so Slovenci. Slovence politično lahko delimo v tiri po. glavitne skupine: v klerikalne in liberalne naoiontiliste na oni strani ter v boljševiks in njihove koštrunom podobne prir.\pnike na drugi strani. ' Od teh skupin se zlasti klerikalci in bolj-ševiki tako sovražijo, da more to sovraštvo pravilno označiti le beseda »peklensko«. Skupina liberalcev, M je v primeri z obema prejšnjima vendar bistveno manjša, je spričo grozeče bolJ3*viške nevarnosti « klerikalci sklenila nekaiio »pogodbo o neua-padanju«, vendar se eni in drugi navsezadnje vendar posebno- Se morejo. Oboji daj<* tudi v političnih čustvih na izročilo, četudi je staro, prijazno geslo, s katerim so izražali drug drugemu svoje -simpatfje in ki «» je glasilo »Tu Orel- — tu Sokol«, medtem utihnilo, vendar najde kje v kakem kotičku njihovega srca le šo vedno ljub odmov. To tradicionalno nasprotje »ega včasih tako daleč, da se ne malo liberalcev pri vsem odporu do komunizma gre rajši partizane. kakor pa da bi se pridružili strnjeni protiboljševiški fronti, ki pa ji pač dajejo mafaj oni drugi. Če si vrs tri skupine niso sieor edine r ničemer, «o si skoraj tako kakor edine vendarle v nečem: v svojih zatrdno ne prav nežnih občutkih do zahodnega soseda, ki jim. jih nič manj vneto ne vrača,« K tem izvajanjem uglednega nemškega časnikarja moremo pripomniti le, da nam tako pravičnega političnega zrcala ni zadnja leta pomolil pod nos še nihče. TITO PRIZNAVA Odkar je »geniajni »trato*« po zaslugi rdeče armade postal okupator Srbije, kamor zaradi narodnega odpora tri leta ni mogel nijj stopiti, nenehno tuli v svet, da je ves narod navdušeno zanj. Tujim zastopnikom v razdejanem Beogradu meče pesek v oči z zganjanjem sestranega ljudstva na mitinge, ki naj bi dokazovali navdušenje za »svobode« in zanj. A da v Srbiji le ni vse tako, kakor bi Tito rnd dopovedal svetu, in da ljudski odpor proti njemu bolj in bolj narašča, priča njegov govor, ki ga je imel 27. marca y Beogradu. V njem pravi; »Toda ne naslajajmo se preveč nad Aspe-i hi na bojnem polju. Še »o sovražniki v notranjosti naših pokrajin ... Na nas, ki smo tu in ki smo živi ostali, na nas vseh je, da varujemo pridobitve. t. pred zunanjimi in notranjimi sovražniki .. . Toda mi jim kličemo: niso več tisti časi, k« ste bili v{ tul Zdaj *o novi časi, ko smo mi gospodarji na teli tleh in ko »e ne dela po vaši zapovedi. Jaz želim..., da oni, ki še kolebajo in dvomijo, pristopijo v našo splošno... fronto!« čemu vsa ta priznanja, te grožnje in ta vabila iz ust samega »genialnega voditelja jugoslovanskih narodov«, če so pa ti narodi vsi do zadnje duše za Tita in njegov novi red. V Titovini nekaj smrdi! NEPRIJETNA NOVICA Zadnje tedne je Tito v Srbiji začel posebno silovito preganjati prejšnje uradni-fitvo, kar ga je os»talo na mestih, in bogatine. Njegovi blapci pravijo, da preganjajo za zdaj samo vojne bogatine. Njehovo geslo je: kdor kaj ima, je sodeloval z okupator, jem. A kdor je sodeloval z okupatorjem, temu odbijojo glavo. Osrednje glasilo KPJ »NaSa borba« pra- vi, da spada* med bogatine vsak gospodarstvenik, ki je med zasedbo »\o;a podjetja vodil dalje. S tem da je rojakom nudil zaslužek in obstanek, je — narod ropal. Zato ga je treba ubitiI Za nas, ki komunizem poznamo in pobijamo, tudi če se skriva pod krinko OF, ta novica ni nič presenetljivega. Ce je bilo za koga jasno, kaj ga po zmagi OF čaka, je bilo za n. pr. za bogaMna in duhovnika. ' Toda kako mora biti ta novica neprijetna za tiste slovenske bogatine in gospodarstvenike, — in teh ni tako malo — ki so dajali OF težke denarje in jo postavili na noge, zraven pa delali posle in služili od sodelovanja z »okupatorjem!'« Zakaj po Titovem pravu j© sodeloval« slehernik, *e ta čas zaslužil en sam belič. Srbski zgled priča, da so za te ljudi Sli po vodi vsi upi, da so ro s podporami pri komunistih oo vzdržati vse dotlej, da nastopi med zavezniki jaron razkol, ki ga zdaj, kakor kažejo razni politični dogodki, samo Še umetno zakrivajo. Colo Coobbels je pred nedavnim zapisal tele značilne besede: »Sovraž-nikj Nemčije &o si le glede ene točke svojega sporeda edini, namreč da je treba Nemčijo uni- l!lllllllllllinilllllllll!lllllllll|IIIIIIIIIIIHIHIII«IHIIIMIIIIHI«miltllWHItMIIIHflMIH Zdaj so v Rimu spravili na zatožno klop nekaj bivših ministrov ter članov velikega sveta. Državni pravdnik obtožuje A čorba, Bottnlja ter Federzonija in Sc več drugih. Bonomljeva policija jo dobila v roko samo Acerba. Bottai in Fe-dorzoni pa sta s3 po nekih vesteh skrila. »Izvestja« poročajo, da nemški uporniki v Gdansku dan za dnem zahrbtno napadajo in streljajo sovjetske vojake. Reuter poroča iz Bukarešte, da so tamkaj zaprli mnogo ljudi. Mod njimi jo več legionarjev. Notranji minister je izjavil, da so imeli v načrtu bajo obsežne aabotaže. Newyorfikf dopisnik španskega lista »Arri-be« javlja, da je nameravana konferenca v San Franciscu že propadla in di| . jo nekateri ameriški politiki že zdaj imenujejo konferenco »San Fiasco«. »Daily Express« javlja, da so je prebivalstvo v Titovem dolu Dalmucijs vso ziino hranilo samo s travo- in zoinljem, kor drugih živil ni iipelo. Grška porotna sodišča so nedavno spet obsodila na smrt veliko število vodilnih grških ELLASovcev, ki imajo na v osti Številne umore. Važno opozorilo naročnikom mesečnika »Rast« Ccnj. naročnike »Rasti«, ki še niso obnovili naročnine za II. polletje, vljudno prosimo, da to nemudoma store, ker bomo prihodnjo številko lisla odposlali samo onim, ki so naročnino poravnali. Uprava. čiti in nemški narod ugonobiti. Toda tudi v tem vprašanju predlagajo različne smeri in metode, , in vsuk bi rud drugemu iztrgal čim več plena iz rok.« Z nič manjšo pozorno«!jo, kakor na razvoj premikajočih sc bojišč na zahodu, da, celo z večjo čuječnostjo pa gleda nemško vojaško vodstvo na ustaljeno bojno črto ob Odri. Bojišče med Medinskim zalivom in zahodnimi Beskidi je zanje bojišče prve vrste. Tu so obrnjene najmočnejše nemške sile z licem proti vzhodu — piše aotrudnlk DNB-ja — in čakajo na sovražnika, tako da sc bitku v srednji Nemčiji vodi tako rekoč v zaledju najvažnejših nemških zaj>ornlh zidov in so v njej zaposleni raz-meromu šikbejši oddelki. Odločilnih uspehov Sovjeti # na tej glavni vzhodni bojni črti niso mogli- izsiliti. Obramba ob Odri je vzdržala vse njihove napade in zato sc je sovražnik odločil pritisniti spet drugod. Le tako si lahko razlagamo, zakaj boljševiki s tolikšno vztrajnostjo skušujo zadnje čase doseči globlje vdore na južnem odseku vzhodnega bojišču v dunajski kotlirti. V tem boljScviškcm poskusu vdora na Češko lahko vidimo del skupnega anglo-ameri-ško-sovjetskepa opcracijskegu načrta. — Ameriško prodiranje ob Mninu in Til rilske ni lesu ima konce koncev zatrdno namen raztrgati nemško obrambno področje na dvoje. Sovjetski vdor na Moravsko in Češko pa noj bi to nakano podprl. ♦ Slika zahodnega bojišča jo bila ta teden nekako nuslednja: Izraziti prcmikalni boji so se odigravali zlasti na vsem severnem odseku, kjer so na skrajnem levein krilu Angleži in Kanadci prodrli do krajev vzhodno od Zui-derskegn jezera na Nizozemskem, v smeri proti severovzhodu pa do spodnje Wcserc, ki so jo na nekaterih krajih tudi prekoračili in od tod usmerili fevojc osti na črto Homburg—Liibeek, očitno z namenom, da bi odrezali severozahodni konec Nemčije z Dansko vred. Desno krilo te severne zavezniške vojske je ubralo vzhndno »mer ter do srede tega tedna prodrlo preko Hannovra in Hildesheima ter se mimo Braun-schwciga približalo Labi. Na Srednjem odseku zahodnega bojišča sc je napredovanje angloameriških tankovskih osti vsaj v prvi polovici tedna »pričo zagrizene nemške obrambe in težav z oskrbo »koraj povsem ustavilo v dolinah južno od-gorovja Harz in na obeh straneh TOrinškego gozda, zlasti pa so na hudo obrambo naleteli zavezniki tudi na jugovzhodnem odseku med gornjo \Verro in Mai-no ter v severni \Viirtcinberški. Južno od Harzn so sovražne tankovske osti dosegle. Nordhaussen, v severni Turingi ji pa kotlino pri Erfurtu. Na južni strani TtirinŠkega lesa se odigruvajo silo_ viti boji v bliž.ini Koburgn, ob Mninu pa vzhodno od ScMveinfurta in Kitzingena. V severovzhodni \Vtirtembei*ški sn Nemci izvedli silovite protinnpide pri Crnilsheimti ter obkolili neko sovražno bojno skupino, ki Jo Amerikanci zdaj skušajo rešiti. Na sovernem koncu Schwarzwnlda so ameriške sile ob podpori Francozov zavzele Pforzheim, od koder zdaj pritiskajo proti mestu Stuttgart. Če si hočemo ustvariti pravilno sliko vsega' znhodnegn bojišča,, nikakor ne smemo mimo obrambnih bojev, ki jih hrabro bijejo, zlasti na prostoru med severnim robom Poruhrja, Renom, reko Siog ter gorovjem Rolhaar obkoljeno nemške bojne skupine. Svoj obroč okoli tega prostoru skušajo, nngloameriške sile za vsako ceno stisnili, o povsod zadevajo na močan nemški odpor. Zavezniško poveljstvo si je iz tega položaja skučalo pomagati na ta način, da je pognalo tudi med Dilsseldorfom in Kiilnom čez Ren močne oddelke, ki pa so jih Nemci po večini odločno vrgli nazaj. Da na zahodnem bojišču le ne gre vso tako lahko, kakor so zavezniki mordu pryi hip pričakovali, dokazuje peleg drugega tudi dejstvo, da so si zadnje čase vzjic svoji ogromni premoči — po nemškem računu so si nasprotujoče si sile nekako v razmerju 7:1 — morali na "•več krajih spet pomagati s padalci, ki so jih v večjih trumah spuŠčuli v nemško zaledje, da bi omajali obrambo. Predvsem pa bo anglo-ameriško vojaško vodstvo moralo računati tudi z novo nemško vojaško organizacijo >Wehrwolf«, t. j. organizacijo nemških vojaških sil, ki so sc pripravljene do skrajnosti boriti v sovražnikovem zaledju zu svobodb Nemčije. Vzlie temu da bodo tc dni potekli že trije meseci, odkar so Sovjeti sprožili svojo veliko ofenzivo ob Visli, Še zmeraj nimajo v rokah vse obale Baltiškega morja od Stcttina do severnega konca betonske. Se vedno se odigravajo na treh, med seboj sicer ločenih točkah siloviti boji, v katerih so boljševiške armade utrpele visoke izgube na vojaštvu, vojnem blagu, zlasti pa tudi na času: v severnem koncu zahodne Prusije, kjer so se nemške čete zdaj v redu umak- Nadaljevanje s 1. strani. da bi se mogel lokalno rešiti z orožjem. V slučaju zmage enega tabora se bo drugi talior ob podpori inozemstva vedno zjiov« opomogel in pripravljal nova obračunavanja, V skladu z navedenimi ugotovitvami^ o d-klanjamo državljansko vojsko (to je, odklanjamo oborožen odpor proti komunizmu, op. pis.), dalje stojimo na realnem stališču priznanja danih razmer in priznavamo v splošnem nesimpatično Titovo vlado. Boj proti k o n* u n * T m u » boj za tako ali drugačno ureditev države, za to ali ono vlado, naj se vodi na miren, demokratičen način.« Knj se to pravif To se pravi* do ti sredinci nolanko vedo, kaj je Tito in knj njegova politika, namreč diktaturi, nasilje in anarhijo. Vendar po kljub temu Tita in s tem vse, kar Tito prinaša, kot edini izmed vseh Slovencev priznavajo. Tiste, ki ae proti komunizmu in proti revoluciji bore, dolže krivde zn državljansko vojno ter zahtevajo, noj komunizma, ki jc zadal slovenskemu narodu iti slovenski bodočnosti tako strašne rane, ne pobijamo z edinim možnim in uspešnim orožjem, to je s silo, temveč naj z njim ravnamo — po tunelih dciuokracijp% nilc na ozek celinski jezik, polotok LIelo, v Kdnigsbergu in Saiiilundiji ter v Kurlandiji na betonskem. 2c pred dobrim tednom so nemški oddelki, ki so od juga brauili trdnjavo Konigs-berg, pod varstvom megle zapustili svoje zadnje postojanke na celini in sc z ladjami odpeljali. Kakor čete, ki so sc zadnje dni izmaknile v zahodni Prusiji lin polotok Hclo, so tudi one s področja južno od Kdnigabcrga odlično opravile svojo nalogo, saj cenijo izgube, ki so jih boljševiki utrpeii samo na teni odseku, v celoti na več ko 3">0.000 mož. Na Kbnigsberg, ki jim je bil očividno hud trdn v peti, pa so zduj pognali ka*- cele štjri armade, in šele s tolikšno; premočjo jim je uspelo vdreti vanj. Vendar nemški odpor trenutno Š3 trnja tako v mestu nemški odpor trenutuo šc traja severno odtod, V Snmlandiji. Tudi ni i še končano zadnje dejanje bojne drame v Kurlandiji. Tu sc nemške čete še vedno z velikim uspehom ubirajo venomer ponavljajočim se sovjetskim napadom. Ob Odri ju Neissi ves teden ni bilo nobenih večjih sovjetskih napadov. Čedalje bolj je tod vse v znamenju pričakovanja večjih dogodkov. Tudi trdnjava Breslau Še zmeraj vztraja, čeprav so jo zadnje dni ljoljševiki močno naskakovali od zahodne strani. Venomer se sovjetske čete zaganjajo v one nemške postojanke, ki od severu zapirajo pot iz gornje ftlezije v Moravsko dolino, a vsa njihova prizadevanja na tem odseku- so tudi ta teden »podlctela. Največjo pozornost pa zadnje čase vzbujajo sovjetski napadi na južnem odseku vzhodnega bojišča. Tu so boljševiške čete, ki jim južno od Donave poveljuje general Tolbuhiu, izsilile s svojo številčno premočjo prodor do Dunaja, kjer se v času, ko to pišemo, odigravajo siloviti poulični boji v mestnem središču sameAi, zlasti pa za mostove čez Donavo, od koder. bi Sovjeti očividno radi vdrli od juga v Moravsko ravnino in sc tam združili z onimi boljševi-škimi silami, ki so si zadnje čase ustvarile nekaj mostišč ob zahodnem bregu Morave in ki jim poveljuje general *Malinovski. Združeni vojski naj bi petem nadaljevali 6voje prodirunje v češki protektorat in tako z južne strani do-?egli, česar s severovzhodne, čez Sudete, ni bilo mogoče. Zahodno od Duuaja so sovjetske tankovske osti že drugič hotele prodreti v St. Polten, u jih jc nemška obramba obakrat odbija. Na skrajnem južnem koncu vzhodnega bojišča, med Muro in ulpskim pred h ribjem vzhodno od Gradca in južno od Dunajskega Novega incsbi pa jo obramba zadržala sovjetske oddelke in jih na nckuterih mestih, kakor prj Feljringu in Fcldbachu potisnila celo nazaj. * O bojih na Balkanu jc mednarodni obveščevalni urud 6redi tega tedna poročal naslednje: Po večtedenskem težkem boju so nemške Čete spričo razvoja na nemški meji pri Dunaju odšle s svojih postojank pri Sarajevu ter so v ogorčenih pouličnih bojih v mestu samem zadržale močne tolpe, ki so pritisnile za njimi. Izgube tolp v teh bojih znašajo nad 5000 mož. Prav tako so sc nadaljevali tudi ta teden boji n Titovimi tolovaji pri Gospiču in BihaČu. * Po dolgem zatišju jc zdaj oživelo tudi bojno delovanje v Italiji. Po dolgotrajnem hudem topniškem ognju &0 Angleži iu Amerikanci začeli s silovitimi napadi med Bologno in jezerom Comncchio ob Jadranskem morju. Ukrotil pa so z močnimi silami pritisnili nn odseku ob Hgurski obali, kjer so zavzeli mestece Masso in usmerili svoje napade proti Spcziji. San Francisco — San Fiasco? Nad San Franciscom se zbirajo oblaki: kaže, da se bo#25. aprila ondi vliJa huda politična ploha. Pri velikih pripravili za posvetovanja glede svetovno varnosti, ki jih vodijo zaveznico, «o so zadnje dni pokazale to-le mučne nevSeČnosti: 1. Moskva uradno podpira zahtevo varšavsko vlado (t. j. lublinskoga odbora), ki hoče zastopati Poljsko. Pri tem se opira na jaltski sklep, po katerem naj bi Slo v San Francisco zastopstvo varšavske vlade, če bi *ke do 25„ aprila ne posrečilo sestaviti novo vlade, v kateri bi sedeli tudi zastopniki londonsko bogunsko vlade in ki bi torej predstavljala »resnično« Poljsko, 2. Moskva zahteva tri glasove: za Belo Rusijo, Ukrajino ter zn ostalo Rusijo. Tudi gledo to zahtevo se opira na jaltski sklep. ,3. Moskva no mara poslati na konferenco zastopstva, ki hi ga vodil zunanji minister Molotov, kakor bosta storili Amerika in Anglija, marveč skupino manj znanih mož. To naj bi vodil Gromyko, sovjetski poslanik v \Vnshingtonu. 4. De Gnullova vlada je hudo nezadovoljna, kor jo niso obvestili o tajnih jaltskih sklepih. Pravijo, da bodo njeni zastopniki z novimi predlogi o odpriivl pravnega pojma nevtralnosti ter o možnosti sklepanja posameznih pogodb z drugimi državami sprožili nove težavo pri posvetih. 5. Malo državo konferenci no zaupajo, ko vidijo, kako velesilo mod seboj tekmujejo, katera si bo nabrala vali glasov, da bi prpdrla s svojo politiko in druge izigrala. V tej tekmi ne vidijo posebno trdnega poroštva ža ohranitev * svetovnega miru, (5. Bonomijeva Italija bi rada pomagala pri org/mizaciji svetovno varnosti ter zato poslala v San Francisco vsaj opazovalca, ker kot promngana država glasovati ne more. Toda Amerika in Anglija sta njeno I»rošnjo takoj zavrnili. , Največjo preglavice so nastalo zaradi prvo. težavo. London in AVashington nikakor ne Tparata, da bi Poljsko zastopal samo lubliuski odbor. Moskva pa vztraja, češ da se z londonsko begunsko vlado sploh ne da pogajati. V Londonu in Washingtojiu se medtem trudijo, da bi V trnjevem vprašanju našli povoljno kompromisno rešitev. Če bi pa to ne šlo, bi najrajši videli, da bi Poljske nihče ne zastopal. Na londonsko opombo, da Anglija in Amerika doslej Slovenski narod jc to »demokracijo« doživel v teh Štirih letih krvavo in temeljito, čc jo hočejQ doživeti tudi sredinci okoli »Mlade Slovenije«, jim radi pomagamo, da bodo izza hrbta »desničarske reakcije«, to je idealne slovenske mladine, ki danes krvavi tudi zu to, du oni zn zabavo in zn politiko šahirajo po knvar-nuli, prišli v Belo Krajino ali pa celo v Ti-tovino. Pomagali bi jim zaradi tega, do bi nam tl nojevski filozofi v dejanju pokazali, koko mislijo komunizem panati z demokracijo in kako z njo krotiti' tiste, ki nam divjaško požigajo domove po Suhi Krajini in drugod, more ranjence *in jetnike, rušijo cerkve iu šole. Naj torej gredo! Naj gredo čimprej,.dn ne bodo v tej usodni uri več skušali kogar koli slepiti o sebi in o komunizmu. Noj gredo, da bo konec tega njihovega večnega govorjenja: »Saj ne- vemo, kaj bi bilo, čc. . .« Nam se ni treba nič več spraševati, knj lil b>lo s Slovenci, če bi komunizem znyladal. Tudi dobro vemo, da bi ne bilo nič bolje, Če bi se vsi pridružili stranki ptiča noju in njej prepustili vodstvo. Naj torej Čim prej gredo, da si bodo tudi oni prišli na jasno o ten|. Nihče ne bo žaloval za nji mik V zgodovino pa bomo o njih zapisali zaradi vsega tega, knr skušnjo početi prav tc čase, kratek, pa jasen in nedvoumen stavek: »Sredinci — zločincih S« nista priznali lublinskega odbora kot edinega zakonitega predstavnika poljskega naroda, Moskva odgovarja, da to prav nič ne moti, čofi ,da so bo konference udeležila cela vrsta držav, s katerimi tudi ona Aima diplomatskih zvez. Na -to pa London spet, odgovarja, da bi mogla Poljsko zastopati samo vlada »narodno edinosti«. Lublinski odbor pa da nikakor ni taka vlada, ker so ga doslej prizpall samo Savjetska zveza, Češkoslovaška in Tito, vso ostalo države pa še prej ko slej priznavajo samo poljsko begunsko vlado v Londonu. Vso torej kaže, da Poljska —%zaradi katere se je ta vojna dejansko začela in ki j0 doslej morala žrtvovati nad 10 »milijonov svojih državljanov ali celih 28 odstotkov celokupnega prebivalstva — na konferenci sploh ne bo zastopana! Da Moskva zahteva tri ločene glasove, je pač njena taktika* Če kaže, prikazujejo svetu, da imata Ukrajina in Bola Rusija v sklopu sovjetskih republik kako prave avtonomne pravice. Če pa ne, tedaj narobe. V tem ne bo posebno težave, ker je Amerika kratko malo sporočila, da bo Ajjuli ona nastopila s tremi glasovi. Pač pa bo nerodno to, da bo Anglijo zastopal zunanji minister Eden, ki mu bosta ob strani namestnik ministrskega predsednika major Attlec ter angleški veleposlanik v Wnehlngtonu lord Halifax, Ameriko pa zunanji minister Stettinius s skupino znanih ameriških politikov,- medtem ko namerava Moskva poslati samo nekaj ljudi, od katerih je edinole znan Litvlnov-Finkolstein. Toda v tem ni samo rahla žalitev in prezir. Moskva tudi a tem taktizira: v San Frnoiscu no mara nastopati z možmi, ki bi glede slehernega vprašanja lahko jasno odločali v imenu sovjetske vlade, da bi Stalin na ta način pridobil ^a času ter sklepe obračal v svojo korist ali pa z odlašanjem preprečeval sklepčnost ,na konferenci. V vsej nejasnosti je zdaj torej jgsno edinole to, da bo prišlo na konferenci v San Franciscu do napetega političnega iz. igravanja, zaradi ^katerega bo svetovna varnost posloj v šc večji nevarnosti. Najbolj verjetno pa sp nam zdi, da bodo mo. rnli posvete zaradi neštetih težav preložiti na »nedoločen čas«. S tem pa bi so res v San Franciscu rodil pravi »San Fiasco«, •Bilo je pred pol leta... v Črnem vrhu Minilo je pol lota, Tf.ir so komunisti s pomofjo savojskih tolovajev napadli in požgali Crnl vrh, s seboj pa odirnali 32 domobrancev in jih nečloveško mučili. O Golirotl tol) mučenikov pripovedujo očividce ua-slodnje: 1‘ovozano z zarjavelo žico po dva in dva skupaj kakor živino so odgnali vsob 32 fantov v gozd, kjor so jih grozovito mučili. P&-ljuli so jih čez Angelsko goro, kjor so jih domači terenci opljuvali kakor ?,idjo Kristusa, ko jo nesel križ nn Golgoto. Hodili s« Stirj dni, največ ponoči. Ves čas jiin niso dali ničesar jesti, ampak so Jih pretepali kakor živino. Bili so luko stoponi in izmučeni, da niso vedeli, ali gre od njih blato ali voda. Polag vsega lega komunističnega zverinstva so jih še sezuli, da so morali hodili bosi iu so so z ranjenimi nogami komaj vlačili. Ce je kilo pešal, so mu komunisti pomagali s puškinim kopitom. Toda komunističnim zverinam šo ni bilo dosti (ega trpljonja. Peljali so jih v neko kotanjo, da hi se »odpočili«, kakor so zn-sjnehljivo rekli komuuisti. Kotanja jo bila polna vodo in so reveži morali sedeti v *oj vodi. Potem so jih peljali v neko oglnrsko kočo in jih spot mučili. Ko so jo zdanilo, so jim ukaznli, naj «) postavijo v krog. Komunisti so poklicali nokega 14 letnega dečka, mu dali bič in mu rekli, naj pretepe to belogardistične svinjo kolikor moro. Fant so jo z veseljem lotil dela in tepol toliko časa, da jo obnemogel. Neki komunistični po. veljnlk je fanta potrepljal po rami in rekel: »Ta tovoariš, vidite, jo pravi partizan.« Po štirih dneh stradanja ao dali ubogim Tantom vsakemu po dva krompirja. Nozad-njo so jih zavlekli v bližnjo skrito dolino in jih začeli rezati. IJohesedno so jim pro-luknjnli vse ude in jih Š5I0 nato pobili. Isti večer, ko je paziti Crnl vrh ju so od- peljali teh 32 nesrečnežev, je bila v ,adlogu svečana proslava. Po zadliški gl®'”1 ulici jo drevil sprevod z rdečo zastavo, ri 2a-godcu, p. d. Bagozeu so imeli veselico s pio_ som. Roka pravico jo tega Zagodca- agozca kmalu doletela. Ob njegovi smrti »o forenoj dvignili vik in krik. Tudi pri poffcebu je hllo nmogo vika in krika. Slara ženica «0 , je ojunačila ln rekla: »Rajši pojdite domov in napravite veselico, kot sto jo 01” ve*er, ko so vaši mučili in pobijali kakor živino 32 nesrečnih fantov.« Mod žrtvami tistih dni sta tudi 15 letni Vidmar Alojz iz Trebič in Knržiški iz Ve-harš. Prvemu so tolovaji izbili vse zobe, telo pa tako razrezali, da ni bilo najti niti koščka cele kože in so ga domačini komaj spoznali, drugemu pa so izrezali srce, glavo je imel vso razbito in čreva so ležala zraven njega. Mati je spoznala svojega otroka po prstih na nogi, ker je imel dva prsta Prerasla drug čez drugega. Podobno so bila zmrcvarjena druga trupla črnovrškib mučenikov. Tako so komunisti delali pred pol leta, tako so d el ni i prod enim letom, dvema, tremi loti, tako delajo sedaj in bodo delali vedno. Kakor za pljanoa, tako volja tudi za komunista samo eno: da se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. To je edina pomoč. Vsako drugačno načelo o komunistih je prazno boso-dijienjo, mijavkanje, ki je všoč samo tistim, ki rdeče grozo še niso sami- čutili Strašna smrt teh in drugih borcev nam naj b° v opomin, da je komunist veduo enak. in v bodrilo v našem boju, ker zavedati ne mo. ramo, da do danes so komunisti šo niso spreobrnili ali »spregledali« in nihče naj ne misli, da bi komu prizanašali. Usoda teh 32 nosročnikoV jo bila ravno tako »demokratična«, kakor hi bila usoda vseh. ki verjamejo Titovi »demokraciji«. Hotederščica — en primer za sto drugih Vzroki in krivci komunizma v trpeči slovenski vasi (II.) Kot terenca in agitatorja »a tolovajstvo ne sinemo pozabiti omeniti tudi Isteniča Franceta, ki jo ]>o ženi dobil lepo, nezadol-ženo posestvo. Toiin bil je največji lenuh v va»i, živel je pa kakor najvefiji magnat. Nikoli ee ni pritaknil najmanjSi ga dola. Hodil je ves dan po vasi od hit«, do hišo, od gostilne do gostilne tor jedjj >n pi[. Bil jo malikovalec svojega trebuha Lenar je do. bival zlahka, s tem da je neusmiljeno izse-kaval svoje lepe gozdove. Oblast je postala nanj pozorna, ko je videla, da bo otrokom vse premoženje zapravil, zato mu je postavila skrbnika. Ta mož je govoril zdaj samo o boljšovi-Mh In prerokoval skorajšnji njihov prihod. Lepe tisočake iz svojih gozdov je dal kolo. vajem, da bi si kupil mastno mesto za bodoče. Zdaj tudi on žo dela pokoro za svoje postopanje. Grob. surov, pretepaSki človek je bil krojač Leskovec Janez, ki je počenjal vse mogoče neumnosti in hudobije Leta 3942 jo bil odpeljan v internacijo. V jeseni 1943 so je vrnil domov kot pravi komunist in barve ni nič več Skrival. Kot kurir je pro. n a šal vsak dan pošto tolovajem od Slemena skozi Hoterderščico v Novi svet do Miklavca, pa tudi vodil jih je po botenjski okolici. Da bi prikril svoja pota, je jemal s sabo hčerko Vido in kot kažipot hodil nekaj deset metrov prod tolovaji, da bi odvrnil od ljudi sum. Da je prenašal rdečo pošto, je sam priznal, le tajil je, da bi jo vsak dan. Ko' smo imeli v hosti 'in celo v tolovajskem štabu tudi prisilno mobilizirane, so tl točno poročali, kaj delajo botenjski terenci. In tako se je izvedelo tudi, kaj dola Leskovec Janez za komuniste. Čas ozdravi nnjhujše Tane, pa tudi odkrije največjo zločince in grebel Vaške straže Hotenjski komunisti so hitro dobili navodila od rdečega »papeža« Albrehta Ivana, da se morajo vsi vpisati v vaško stražo. Kako pisana družba se je na lepem znašla v družini vaške straže. Dobri fantje so sse začeli pritožovati, da komunistom ne morejo zaupati ne sebe in ne vasi, pa niso uspeli. Komunisti so zavzeli prva mesta. Protikomunisti so imeli pravico le molčati in hoditi na stražo. * • • Najbolj dolavni komunisti v VS so .bili: Plečnik Jože (Jurčkov), poznejši politkomisar, ki je neko noč dal odpeljati nu Itavnik voz živil za gošarje. Nočna patrula je bila vsa rdeča razen enega stražarja, katoremu je Jurčkov Jože zagrozil, da ga bodo ubili, če jih bo izdal. (Ta Jurčkov Jože je ropal leta 3944 kot tolovaj po Rovtah, kjer so ga rovtarski domobranci ujeli iu poslali na varno.) Drugi partijeo v VS je bil 'učiteljiščnik Bajer Albert. Tudi ta Je igral dvojno vlogo. Bil je nekaj časa Italijanski zaupnik v Go- renjem Logatcu (v gradu!), bkratu pa jo imel zveze s komunisti Dne 9. septembra 1943 jo šel v hosto. Nzkaj časa je rekviriral in ropal po Ravniku in bližnji okolici kot politkomisar, sedaj pa so je kot strahopetec najbrž umaknil nekam na varno, Ker je bilo delo politkomisarja zanj pro-tožko, je postal propagandist v OF, -čopon Vinko, bivši stražnik, je imel v VS stopnjo narednika. Poslali sc ga v bližnjo hribovsko vasico Zibrše kot poveljnika vodn VS. V Zibršah se ni bilo treba bati tolovajskih napadov. Enega so sicer naredili zaradi lepšega, da jo bil Čepon krit. Vsakdan so hodili lovit srnjake, srio In zajce in so prav dobro imeli. S tolovaji so bili pa dogovorjeni, da drug drugega ne bodo napadali. Za ta dogov.or so vedeli seveda samo komunisti v VS. Čepon Vinko se je v Zibršah neprenehoma shajal s komunisti. Cuk Ivan. posestnik iz Hotederšice je vedno ostro ugovarjal, če mu je kdo v obraz zabrisal resnico, da je komuhist. 8 puško je jezno tolkel ob tla in zatrjeval, da ni komunist. Kadar je pa bila vaška straža na pogonu za tolovaji, jo kradel našim ljudem vse. kar mu je prišlo pod roko in mu je ugajalo. Tako sta leta 3943 on in njegov polbrat Lado do kraja izropala nevesto, ki je imela vse pripravljeno za poroko. Madež jn očitki so leteli na vso vaško stražo. Ko je komandir čete naredil preiskavo, sta nahrbtnike skrila, po proiskavi pa ji(h odnesla domov. Tudi ta dva sta pozneje oba šla k tolovajem. Čuk Ivan je takoj postal komandir tolovajske čete. Vsakomur je jasno, da prisilni mobiliziranec ne postano takoj komandir čete, kakor bi bila rada dokazala ljudem njegova mati, da je bil prisiljen. Cuk je šel v gpzd 9. septembra 3943. 23, marca 3944 ga je zadela krogla na Medvedjem brdu pri Rovtah, ko jo prišel napadat rojstno vas. Delaven in pomemben za komunizem v Hotedorščtci je bil Vavken Frane (Popit), oden glavnih in najbolj delavnih te-rencev. Tudi v VS je bil nekaj časa. Od leta 1942 pa do 8. septembra 1943 je bil zmeraj na poti in nosil v nahrbtniku vse mogočo stvari, zlasti hrano za tolovaje. Popoldne jo izginil težko obložen iz vasi, kakor da gre po delu, pozno zvečer so je pa vračal domov. Leta 1942 so ga Savojci zaprli; kakor so trdili, radi tihotapstva. Na prošnjo domačega župnika jo hi! izpuščen iz joče, stopil v vaško stražo, pa kljub temu imel še vedno zveze s komunisti v hosti. Rdeči komisar Albreht. Ivan ga je izbral za bodočega ženina svoji nezakonski hčeri »lepi Vidi« in ga pripravljal za veliko nalogo, da bo nekoč firevzel mesto rdečega komisarja za Hotederšieo. Kljub tej-šoli Je bil močno lahkoveren. Kak teden pred 8. septombrom 1943 je italijanskim delavcem delil komunistično berivo v gostilni Pri Tonetu. Se tisti dan so odpeljali v ječo njega, Grudna Janeza in Bren- vinko B P L I O I Č : Pojte, pojte, drobne ptičke S Preserja je v gosji vrsti stopalo navkreber po ozki snežni gazi mimo hiš, po goličavah in skozi hoste trideset visokošolcev. Vsak je imel poln nahrbtnik in smuči čez ramo. Omamni, hladni duh smrečja je fantom širil prsi, sključene in zožene od posedanja pri knjigah. Kakor v pravljici se je na severni strani dvignila iz megle, iz belih pokrajin sijajna stena Kamniških planin, Karavank in Triglava. Ustavili so se na prevalu. Po obsežnih jasah je ležal debel sneg, še mnogo bolj bel spričo črnih smrek naokoli. Temnomodro zimsko nebo je trepetalo v soncu in burji. Nekateri so st pripeli smuči, in medtem ko so drugi v zavzetju občudovali svet krog in krog, so se odrinili s palicami po položno padajoči prisojni strani, zginili za grmiči in ovinki, utihnili v vriskih. Marko je razvezal svoje smuči, in ko je videl, kako izvrstna je smuka, mu je bilo skoraj .žal, da jih je tako namazal. Zaskrbel ga je pot v dolino. Pet let ni imel smuči na nogah... Prevzeli 60 ga otožno lepi in daljni spomini na prve vožnje, ljubi kakor sama brezskrbna mladost. V teh potili letih je njegov duh razpel peroti in tihemu trudu se je nasmejalo obilno plačilo: odprl se je svet. Kolikokrat je čutil, kako ga kličejo smuči, ki jih je vedno bolj pokrival prah... a volja je bila trdnejša, orTpoved močnejša. Stopala je imel čvrsto v vezeh. Vdihnil je, zumežikal proti soncu, naravnal smuči... potem se je spustil po smučinah v pet najlepših dni, kakršne more zima. nuditi mlademu človeku. Ti ljuba, ti zdrava vas Rakitna! V jutranji zori so griči živo si jali ob dvajsetih stopinjah mraza. V drhtayici so se fantje oblekli j,n stopili pred hišo. Ledeni zrak je rezal v nos in v oči. Umili so se s krhkim snegom, s tihimi željami klicali sonca. Krožnik koruznih žgancey, zabeljenih z ocvirki, skledica mleka in velika zagozda kruha so vsakomur poživili, okrepili telesne sile. Marko je delal ovinkast pot na grič. Vrh vzpetine ee je potopil v sončno luč. Trdnrt se je oprl na palice in se razgledoval. Neskončna belina s temnimi lisami gozdičev se je lin obzorjih spajala z bledo sinjino. »Marko, pogum!« Marku so se razširile prsi. Zasmejal se j« jn zavriskal, so spustil po strmini. Za njim so se pokadile meglice pršiča, vedno gostejše, vedno hitrejše, dokler ni vse skupaj obstalo v velikem belem oblaku. Opazovalci so potem videli mahajoče smuči, ki jih je zasnežena postava trudoma spravljala v pravo lego in se ozirala po veselih nasmejancih. Deviška snežna pobočja so prepre-gle smučine. Kakor mravlje v marčnem soncu so oživeli v vzklikih, vriskih, nerodnih padcih in polnem smehu. Znojni od gibanja so slačili svitre in si vihali rokave. Marko je slekel srajco. V njegove široke, močite prsi se je uprlo sonce i,n jtjt rjavilo, a da mu vročina ne bi škodila, so ga smuči včasi zanesle v snežen vrtinec. V prvih popoldanskih iirah so sedeli in sloneli pred planinskim domom. Z raznimi dišečimi kremami namazani obrazi so se zadovoljno nastavljali ■ soncu. Pri vratih pa je neutrudno pel gramofon. Marko si je tiho'in prizadevno namazal smuči. Ko se drugim še nikamor ni ljubilo, se je on odpeljal proti oddaljenim gričem. Gledali so za njim, ki se je zmerom bolj manjšal, potapljal se v sonce in blišč. Nihče ni spregovoril besede o njem. nihče povedal misli, ki so jo čutila njih srca. Zadnji zimski ščip je srebril bele planjave in v njegovem siju so tonile drobne zvezde. Utrujeni so si odvezovali smuči in mislili na bližnjo večerjo. Prešteli so se — Marka ni bilo. Klicem in žvižgom je odgovoril vrisk iz omam-ne mesečine. Potem je poševno švignila senca preko strmine, in Markove smuči 60 se ustavile pa pragu. • Skozi okna je medlo sijala rdeča zarja, znamenje da se bo vreme kmalu spremenilo. V temi je pel gramofon. Nekdo je prižgal petrolejko. »Oj golobček ti moj, golobičioa mo ja.. .< Deset mladih ljudi je z žvižganjem spremljalo melodijo... kakor deset zaljubljencev •.. »Sedeli so okoli dolgp mize. »Marko, slišijo se govorice o nekih čudnih sklepih, ki da si jih naredil. Tudi tvoje vedenje nam z,bit ja slutnjo, da se s tabo nekaj odločilnega dogaja. Čas je, da nam razodeneš svoje misli.« Marko je sklenil roke na mizi in se zagledal vanje. (1_________ 6i<5 Ivano, ki «o bili vsi zapleteni v komunistično agitacijo. Po j>olomu Savojcev je zbe_ žal iz ječe in &il z drugimi Ofarji v hosto. Bil jo med tistimi, ki eo 3. septembra 194.3 streljali na domačega župnika in na begunca Kapus Jožeta. To je bila zahvala za svoječasno rešitev iz ječe. Vavken se zdaj potika po Gičarevcu in Novem svetu. Njegova družina Pa raznaša po vasi govorico, da bi rad pričel domov, n se boji domobrancev, ki ga bodo ubili(l). To je samo prazen izgovor, ker vsa občina ve, da domobranci doslej niso ubili niti enega od onih tolovajev, ki so jih ujeli v boju, kaj šele onih, ki so sami javi j)! Ko so tolovaji četrtič ngpadali Hotederšieo, je prišel tudi Vavken požigat hotenjske hiše. Prvo je zažgal pvojo rojstno hišo. Ko so mu v Novem svetu rekli: »Ali se ti nič ne smili rojstna vas in tvoja hiša, ki sedaj gori,« je prebledel, nato pa hitro zarobantil: »Pa naj se predajo, k . . •«. Pozimi leta 1944 je uropal na cesti pet, parov konj, ki so vlekli plug za oranje snega. Med temi petimi pari je bil tudi par njegovo metere. Kaj je na (o rekla mati in sestre, ki so tudi vso navdušene za tolovaje, ni znano. f * Komunisti v vaški straži s<* bili še naslednji: Leskovec Alojzij, Hbtederšica 33, ki jo pridno zalagal tolovaje z živežem, brata Grom Johan in Jože, ki sta bila znana kot naj več j a dolomržneža, Jož© pa kot hud pijanec in bogokletnež. Oba brata so domobranci ujeli: Johana v rojstni hiši, drugega v gozdu v Novem svetu, Tretji brat se pa, šo potika po gozdu. Dober mesec pred savojsko izdajo so vaško stražo razpustili in fantom vzeli Založba ,Lui' v Ljubljani razpisuje tri na*grade za izviren slovenski roman ali povest: I. nagrada 30.000 lir; II. nagrada 20.000 lir; III. nagrada 10.000 lir. 1. Delo mora obsegati vsaj 10 tisk. pol. 2. Dogajanje romana ali povesti naj bo zajeto iz življenja našega človeka. 3. Nagrajeni pisatelj dobi pot leg nagrade še običajen pisateljski honorar po tiskovnih polah. S podelitvijo nagrade in pisateljskega honorarja so odkupljene vse avtorske pravice. 4. Založba »L u č< si pridrži pravico, da prve nagrade ne podeli, če nobeno delo po njeni presoji ne ustreza v obeh glavnih ozirih, t. j. oblikovno in vsebinsko. Založ. »Luč« je pripravljena odkupili; tudi nenagrajena dela, če ji bodo ustrezala. Če bi založba »L u č« sma- nobeno poslano delo ni vredno tudi ne druge ali tretje nagrade, bo natečaj podaljšala, vendar v tem primeru nima pravice že vpo-' slanih del odkupiti. 7. Rokopisi naj bodo tipkani v dveh izvodih in opremljeni z avtorjevo šifro, posebne, zalepljene kuverte, v kuverti Ista šifra naj bo napisana na ovitku sami naj bo pa navedeno avtorjevo ime in naslov. 8. Rokopise sprejema založba »Luč« do 1. julija 1945. , ZALOŽBA »LUČ« — LJUBLJANA, BIciwcisova cesta 13, III. nadstr. trala, orožjo. V vas so prišli savojski vojaki, ki so kradli kot srake. Ko je prišla izdaja in bi bila disciplini, rana vaška straža najbolj potrebna, je bila vas brez vsakopa varstva. Nastopila jo anarhija. brezvladje, pravica posli, ki jo trajala skoraj tri mesece, ko je nastopilo novo, v boju prekaljeno domobranstvo. To Jo kljubovalo neštetim hudim napadom na malo Hotedorščieo, ob kateri so si notranjske in zlasti primorsko rdečo briiiade za vsolej polomile zobe. HotodoršSica pa ponosno kljubuje in bo So kljubovala, dokler no bo poslodnji komunist poražen in osramočen zaj)ustil nušo lepe zemlje. * * * Ko preiskujemo, kdo je zanesel komunizem v Hotedorščieo, no smemo prezreti tudi tujcev, to jo nedomačinov, ki nosijo veliko krivdo za to. Pribiti je treba, rta so bili vsi bivši orožniki v službi komunizma. Finančni stražnik Strmšek Frane je bil posebno dolavon. Zbiral je mlade fanto iu doklota ter jih kvaril z besedo in knjigami. Več fantov jo spravil k tolovajem. Daljo ne smemo pozabiti komunistične begunske družine Brozovnikove, ki je sama zaprosila za pre-solit.ev iz fitajorsko v Ljubljansko pokrajino v Hotederšieo. Imela' jo odlične zveze s Savojci. V to družino so so hodili karabinjer! ženit k dvema rtvkletoma. To jo bilo baje potrebno, da se je družina krila prod karabi-njeri, Jio so njeni Mani te družine po drugi strani imeli najboljše zvezo s tolovaji. OI>> dekleti sta so takoj naučili italijanskega jezika, da sta laže služili namenom kpmuuizma. Ta družina, ki jo na vse grlo vpila, kako jo zavedno »narodna«, je bila najbolj ifali-janofilska in likralu komunistična. Brezov-nik, svak rdečega komisarja Albrehta Ivana, zavožen trgoveo iz Vojnika na Štajerskem, jo pridno hodil po liotonjskih hišah in napovedoval »nove« čase, ko bodo ljudje dosegli raj na zemlji. Ko so v Hotoderščici postala tla provroča, so jo pobrisali. Eua deklo pa je šla v zapor kot teremka.- V * * Zelo važno vlogo sta igrala kot komunistična terenca Gabrovšek Jožof in poštarioa Bavdek Ljuba. • Gabrovšok .Jožef je zapuHtil v Kranju ženo in dva otroka in prišel v Hotedorščieo leta 3941. Bil je zu Albrehtom najbolj pretkan tereneo v Hotodorščtoi. Po po k licu clektromonter je imel precej dela po hišah, da je popravljal in napeljeval oloktrično naprave. To je delal zato, da je laglje zakrival svoje komunistično delovanje. Teden za tednom jo hodil na Kaleo h komunističnim sestunkom, v Logatec k rdočemu zobozdravniku dr. Demšarju in v Idrijo po »električno potrebščine«. Nikdar in nikjer ni pozabil oznanjati komunističnega evangelija. Govoril je z ljudmi nekako takole: »Kristusov ovangelij .io po približno dvatisočlotni praksi odpovedal. Ni prinesel narodom toga, kar so od n.iega pričakovali. Ni več kos, da bi osrečil narode in jim prinesel pruvičen socialni red.« Na ugovor nekaterih, da Kristusov evangelij zato ni mdRčl uspeti in osrečiti narodov, ker so ga ljudje zavrgli in se niso ravnali IX) njem, jo vedno trmasto hranil svojo, da. mora priti drugačen ovangelij, no Kristusov, v Srčno rane je hodil zdravit najprej h Nagodo Ivani, pozneje pa jo postala njegova aotrudnlca poStnrica Bavdek Ljuba, s katero je ob nedeljah in praznikih hodil na komunistične sestanke v Novi svet: Ljuba je bila savojska vlačuga, kt j0 držala v šnhu savojskega zveznega oficirju in ničvrednega karabinjerskega brigadirja. Bila jima jo vsak dan na razpolago. Ob t*daj! Savoj-cev je znprla poštni urad, priliznjono jemala Savojeom orožje in ga dajala vaškim komunistom, ki so so tisti dan (9. sept,.) od- pravljali v gozd. Tudi sama jo šla z njimi. Tam jo takoj navezala svojr stike z Ga« hrovškom Jožefom, s kateriru je živela V divjem zakonu. Neko noč v soptembru 1943 so prišli Gabrovšek Jožef, Bavdek Ljuba in šo en tolovaj iz Goronjega Logatca zasliševat doma« čega župnika, zakaj je pustil v domači župnijski cerkvi pridigati o komnizrnu in proti komunizmu. Zasliševanje so zuzljučili z obsodbo, da pride župnik po vojski pred sodišče za »narodno izdajalce«, kjer ga čaka vsaj pet lot prisilnega de*la s krampom, rta bo popravljal to, kar so tolovaji jmrušili. Potem sta so Gabrovšek J ožet in Bavdek Ljuba umaknila v Zadlog, občina Crni vrh nad Idrijo, kjer sta živela kot mož in žena. Bavdek Ljuba je poslala v Zadlogu prva »narodna« komunistična učiteljica, dokler je niso dobili hotenjski domobranci. * * ♦ Lola 1942 in 1943 so popravljali in širili cesto od Kalc do Hotederščioe. Skoraj vsi delavci so bili komunisti. Kateri poprej niso bili, so pa na cesti postali- Na cesti so delali bivši graničarji, bivši orožniki in ne. kaj delavcov iz vasi. V Hotederšipi sta nadzorovala delo Slovencev noki inž. Čuček in blagajnik Vrabec. Kako so sorodne duše hitro najdejo, so vidi iz tega, da sta ta dva komunista dobila bruno prt ge. Jelinčičevi, ženi šolskega upravitelja, iti jo bil v internaciji. Zena jo pokupila po vtisi vso piščan. ce. da jo lahko zadostila sladosncdnosti obeh ljubljanskih komunistov. Ta gospoda sta so delala na zunaj na vso moč protikomunistična, na drugi strani sta pa dovolila, da jo tovorni avto pd to družite prevažal »Slovenskega poročevalca« z Vrhnike v Hotedorščieo. Avto jo vozil šofer Kunc Franc iz Hotedorščieo št. 48 in bivši graničar Sitnovlč. Vozila sla včasih tudi po 100 kg podplatov. Za koga so bili ti podplali, si lahko mislimo. Inž. Čuček Je odpustil od dola pri avtomobilu vse ono, ki so bili »nezanesljivi«. Od vaških terenoev v Hoteder-. ščlol pa je dobival navodila, kateri »o zanesljivi ali nezanesljivi. * * * Mod tujce bi lahko šteli tudi učitelje, ki so žalostno poglavje zase. Jelinčič, šolski upravitelj v Hotoderščici, in njegova družina nosijo veliko krivdo za mnoge IIo-tenjce. Jelinčič je kot popoln hrezverec in svobodomislec z besedo in zlasti ' s slabim zgledo'm kvaril mladino in tako jtostopno pripravljal tla komunizmu žo v ljudski šoli. Ko so Jelinčiča odpeljali v internacijo, je ostala njegova družina v Hotoderščici in kužila ozračje s komunističnimi idejami. Trije Jelinčičevi otroci — sinova študenta in hči — so bili komunistični kurirji. Neprenehoma so bili na poti v Logntoc, zlasti pa v Zibrše, kjor so se stalno zadrževali prvi tolovaji. Tudi na šoli v Zibršah je bil upravitelj, ki jo precej fantov vzgojil za komunizem in ludi sam šel med prvimi v hosto. Vsepovsod so bili nedomači ni prvi, ki so naše ljudstvo vlekli v komunizem, vzgajali in ga pošiljali v hosto. (Dalje.) Prijatelju domobrancu (-j- Armenljn Emilu) Nenadno Te je doletela smrt. Življenje mlado Tl je ugasnilo, srce za domovino je odbilo: že v krsti nesejo Te v božji vrt. Za Tabo stopa rodni brat potrt, ob njem s sestrama v duhu mati plnka, zn njimi vod šobot-cev še koraka in znanci Tvoji tja pred grob odprt. 4 Spustili so Te polog padlih v grob. Kurat molitve še poslednje moli, težko pri srcu vsem jo naokoli, ki studi se umor, požig jim, rop. Svoj boj si, dragi Emil, dokončal, v naročjo svoje zemlja Te jo vzela in duša čisla v raj je pohitela, a v trajnem boš spominu vsem ostal. ( Tvoji prijatelji. »Res, čas je, da vam to povem,« je odgovoril počasi z nizkim glasom. »Čakal sem, ker je stvar morala dozoreti — in tudi bal sem se, da ne bi mogli razumeti mojega sklepa.« Dvignil je obraz in jih pogledal vse po vrsti. »Odločil sem se, da vstopim v jezuitski red. Čez tri dni odidem v Zagreb.« Torej je vendarle res... Sklonili so glave in se zamislili. Spomnili so se, kako je bil nekdo izmed njih užaljeno in ogorčeno vzkliknil duhovnemu vodji: Izbijte mu to neumno, sa-njarsko misel iz glave! »Dve leti sem razmišljal o tem, torej ni moči govoriti o zaletelosti. jaz sem spoznal klic svojega srca, jaz moram to poskusiti, sicer sem razbit človek.« Ali je to res pogum? Ali ni beg pred življenjem? »Čutim dovolj moči za življenje zunaj, zato sem tudi z diplomo dovršil univerzo, da mi nihče ne bi mogel očitati strahu in bega pred življenjem.« Fant na koncu mize se je obrnil v stran in potegnil iz žepa robec. Tudi druge je začela dušiti žalost. »Ali ne veš, kaj vse smo pričakovali od tebe?« se je nekdo oglasil. »Pred nami jo brezkončno polje, ki čaka delavcev, ti pa se umikaš v tišino in v samoto, kjer se bodo zničile tvoje sile in sposobnosti...« Na veži so zdrsnile prislonjene smuči in glasno treščile na tla. Zdrznili so se iz zamišljenosti in se spogledali. Ali ni tresk hotel presekati tok nespametnih in krivičnih besed? Marko je govoril dalje: »Vam je težko razumeti, a jaz mislim, da so tolpajčevine, ki vežejo naš krog z nadnaravnim svetom. Jaz ostanem z vami povezan do smrti, hvaležen vam, prijateljem, saj sem prav tu prišel do svojega 6poznanja.< Nihče ni več spregovoril. Molčali so in ga občudovali, ko je bil tako mo- čan, da se je odpovedal živobarvnemu zunanjemu življenju in se odločil za popolnejše življenje duha. Ilkrati so strahoma mislili na njegovo novo življenje — oni, ki tako koreninijo v vsakdanjih težavah in skrbeh, v velikih trudili in kratkotru j n i h uspehih, v skoraj neprestanem boju za telesne potrebe: za kruh in za obleko. Sicer tudi Markovo življenje ne bo potekalo brez sleherne skrite bridkosti, vendar bo vedno svetlejše v umirjenosti in božjih lučih. In oni? Ali se ne bodo do smrti mukoma in z različnimi uspehi borili za čednost in zoper greli? Kdo se bo mogel kdaj pomilovalno ozreti na Markovo samostansko življenje, nko bo imel pred očmi resnico, da je v nnj-huj.ši ječi tisti človek, katerega duhovne težnje so pogostoma obtežene s telesnostjo? Naslednje jutro so se oglasile prve plahe sinice: ci-ci, ci-ci, ci-ci... .'^Njihovi zagoreli obrazi, nasmejane oči, pesmi in vriski so se poslavljali od zimskega sonca in mraza. Od juga so plavali beli oblački, južni veter se je zajedal v sneg in ga prepajal z vlago. Pred planinskim domom so si vsi namazali smuči, oprtali nahrbtnika in se postavili v vrsto. Gledali so po gričih in gozdih, po vaških strehah, kjer so je tajal sneg. Otožno je zadonela pesem ob ločitvi: Zbogom, gorel Vaše dvore varujte krvave zore! Zbogom, ti }epa, ljuba vas Rakitna! Ob pet ju sinic so se spustili na pot. Na prevalu so postali. Ni še izzvenela njih pesem v gozdnatih pobočjih in temnili globelih, ko so se predali potu skozi gozd. Smuči so šume letele po kolotecinah. Včasi so zn.škriale,' in tedaj je rjava snežnica brizgnila na vse strani. V vetru so bučale smreke. Pri- kazovale so se kopne lise. Sem ter tja so bile na cesti velike umazane luže. Tako so bežali pred pomladjo. • »Sveta Nevesta v visoki pesmi ima roke, s katerih kaplja mira, tekočina, katera varuje gnilobe; njene ustnice so ovite z rdečim trakom, kar pomeni njeno sramežljivost v govorjenju; njene oči so kakor golobje oči, zaradi čistote njenih pogledov; njena ušesa.’ imajo uhane iz zlata, ki je znamenje čistosti. Taka bodi bogoljuhna duša, čista, spoštljiva, sramežljiva na rokah, na ustnicah, na ušesih, na očeh in na vsem telesu.« Marko je zaprl Filotejo in se ustavil na peščeni stezi. Po gredah so cveteli venci pisanih mačeh. Prostrani .jezuitski vrt je bil poln sonca, in ptičjega petja. Češnje so dišale v svoji belini. Zagledal je kosa, ki se je s črvičkom v žoltem kljunu ogledoval s kostnnj«i proti živi meji, kjer so nizke ciprese zakrivale zarjavelo železno ograjo. Ptič se je spustil z veje in ee skril v omtjjku. Marko se je približal, se vzpel na prstih, odrinil zimzelene vejice. V gnezdu' so bili trije mladiči, porasli z mehkim sivim dlačjem, in enakomerno dihali v gorkem soncu. Šel- je proč in se zamišl jeno zagledal čez ograjo, preko strešnih slemen, v nedogled. »Srečna ptičja družina!« Nato je spet odprl knjigo in bral: »Krepko se ustavljaj vsemu nngnje-nju k žalosti, in čeravno se ti zdi, da vse, kar delaš o takem času, dela' mrzlo, žalostno in lenobno, nikar no odnehaj; zakaj če sovražnik, ki nas hoče z, žalostjo odvrniti od dobrih del,, vidi, da jih vendarle opravljamo in da so še več vredna, ker jih opravljamo proti svojemu nagnjenju, tedaj neha/ nu žalostiti.« Nasmehnil se je /pojočim pticam. 1 ZATEHOVCEM ZDA) JAVORNIK... MNOŽIČNI GROBOVI POMORJENIH GORENJCEV GOVORE ČISTO RESNICO O KOMUNISTIČNI OF Ki se še dobro sesedla prst na svežih grobovih šentviških žrtev krvavega rdečega na. *ilja nad Gorenjci, že so .je znova odprla gorenjska zemlja in vrgla na svetlo nove strašne dokaze komunistično strahovlade na Gorenjskem, Domobranci, ki sedaj tako skrbno stražijo gorenjsko zemljo pred rdečimi zločinci, na svojih pohodih po gozdovih včasih mimogrede naletijo na sledove velikih grobov, ki skrivajo v sebi le z všo naglico pokopane pomorjene Gorenjce, katerih edina krivda je bila, da so hort«li ostati zvesti svo.iim slovenskim izročilom, svoji veri. svoji zemlji in svoji domovini. V gozdni kotlini pokopanih 20 ljudi Tako so domobranci postojanke Kranj — Stražišče v začetku minulega tedna »a svojem pohodu proti Javorniku odkrili nov množičen grob. Ob Suhi nad Hdečlm mlinom so domobranske patrulje slučajno pri&le do male kotlinice, iz katere se je po vsej okolici Siril strašen smrad po gnilobi. Ker so navajeni za .takimi znaki iskati skrit« grobove komunističnih umorjencev, so takoj šli na delo in po kratkem iskanju odkrili v mali kotlini grob, le slabo zakrit s plast,;o prsti, iz katere so štrlele tu pa tam od dežja izprane kosii. Pričeli so odkopavati in drugo za drugim potegnili iz zemlje 20 trupel, ki pa so bila vsa že čisto razpadla, znak, da so že dolgo v zemlji. Vendar pa se je posreMlo vsaj nekatera izmed njih prepoznati. Tako so v enem mrliču spoznali Rajgerja Filipa, kmeta iz Orehka St. 13, ki je bil odpeljan jeseni leta 194,1 in se ni več vrnil. Bil je poročen in je imel dva otroka, j Tiajgpr Filip je bil umorjen s strelom j v tilnik, kar se na lobanji prav lepo vidi. DOMOBRANSKE Ni dvoma, da so ga ubili komunisti, ki men-da po vsem svetu najbolj ljubijo ta način pobijanja svojih žrtev. Poleg strela v tilnik pa je Ilajgcr dobil Se zabodljaj v lobanjo, ker morda strelu samemu krvnik ni dovolj zaupal. V drugem mrliču so domobranci spoznali tudi jeseni leta 1943 izginulega Ka&ti-garja Leopolda, kmeta iz Orehka St 44, očeta šestih malih otrok. KaStigar je bil umorjen na posebno zverinski način, ki v vsej strahoti prikazuje vso podivjanost rdečih morilcev. Ko so domobrauci od kopali Ka-štigarjevo truplo, prvi hip nihče ni mogel ugotoviti, kje je glava in kje so roke. Videti ni bilo ničesar drugega kot neko brezoblično gmoto prsti, med katero so se lepile kosti ia preperela obleka. Kaštigar je bil umorjen tako, da mu je rdeči morilec zavil glavo nazaj in mu zlomil tilnik kakor zverini. Loban/a ie bila zdrobljena, roke je imel polomljene in spodvite pod telo, pogled nanj je bil strahoten. Tretja žrtev, ki jo je bilo mogoče spoznati, je bil Bitenc Frane, kmet iz Orehka St, 14, oče dveh otrok. Bitenc je bil ubit z nožem* ki mu ga je rdeči krvnik zasadil med rebra tako globoko in široko, da gre. do v rano vsi prsti roke. Način, kako so rdeči morili * svoje žrtve, kaže, da imamo opravka s poklicnimi zločinci, ki je njihov edini posel množično pobijanje ljudi, ki so jim kakor koli na potiš Te tri mrliče so domobranci prepoznali, trupla ostalih pa so bila tako razpadla, da takoj niso mogli ugotoviti identitete. Vsa m bila tako izmaličena in raztolčena, da je prvi hip bilo možno videti samo kepe brezoblično prsti, pregnitega mesa in kosi'i, nad vsem pa je plaval strašen smrad po gnilobi. NOVICE Mrtvi GORENJSKI DOMOBRANCI so v nastopih ptvl BlegaJem obkolili škofje-loški tolova.ski bataljon, in ca povsem jaz- j bili. Samo na enem odseku bojišča je oble. žalo 4-2 mrtvih tolovajev, Plen, ki bo ga pri tem dobili, je velik. MED NASTOPI PROTI TOLOVAJEM okrog Idrije je bilo ujetih !>21 razbojnikov, ki so jih pripeljali v Idrijo Idrijski terenci : so na sestankih peli žalostne jeremijsde nad I toliko nesrečo. Med navadno tole tajsko ra'o j j« tildi nekaj vi*jih komunističnih glav in j »vojskovodij«. Slišijo se glasovi, dn je bil ujet tudi dr. Vito Kraigher, poveljnik bivšega VOS-a in pozneje rdeči vrhovni državni pravdnlk, ki ima na voatl oiganizacijo nečtetih atentatov na slovenskih .bleh. PROTIKOMUNISTIČNE STLE NA * • ’ TRI MORSKEM *o do kraja naklestilo komunistične tolpe in zaplenile ogromen plen. Zaplenjen je bil ves arhiv italijanske komunistično brigade »Garihatdl«, ki se tudi bori na našo svobodo in v kateri je mnogo tistih savojskih komunistov, ki so že včasih pri na*. morili, požigali in ropali. Komandant te brigade je dal »vojim bataljonskim poveljnikom pismeno povel;*, naj so vsak r?*i kakor ve in kakor zna, ker ni več živil niti orožja. Vse je padlo v roke protikomunističnih oddelkov. Protikomunistični borci so zajeli. več poveljnikov če>t, pet politkomisarjev in tri bataljonske komandante. Samo pred položajem enegft bataljona jo obležalo čez 200 mrtvih tolovajev. POSADKA GORENJSKIH DOMOBRANCEV lz Karano gorke jo v VošČak našla tolovajski bunker, v katerem «e jo skrival komunistični intendant Miloš. Ko je zavohal domobrance jo j» hotel stisniti, toda krogla iz domobranske puško mu je spodnesla nogo. V bunkerju »o domobranci poleg orožja in streliva našli mnogo komunistično agitaoij-»ke literature. PATBOLA RUPNIKOVE BOJNE SKUPINE »a je pred nekaj dnevi podala v Ložko dolino. Ko so prišli v Markovec, »o zvedeli, da se potikajo in umikajo tam okrog ostanki rx. korpusa komunističnih tolp s Primorske. Zvedeli eo tudi, dn stoluje v neki hiši štab korpusa in XXT. divizije in »i beli glave r, radijskim aparatom. Fantje so pripravili botnhe In se odpravili proti hiši. Skbzi okno so zagnali osem bomb In visoka tovarišija so je vsa sesedla za mizo. Od poka bomb se je udrl še »trop ln pokopal rdečo svojat pod seboj. Domobranci eo *e po opravijfchem delu umaknili. Kdo so bili ti rdeči ‘(►nglavarji. domobranci no vedo. r^kll so samo, da «o bili vsi v zlatih naSlvlh. Ljudje' so pozneje povedali, da so komunisti te evojrt poglavarje pokopali skrivaj, kar vedno storijo, kadar pade kak uglednejši komunist, ter strogo prepovedali o tera govoriti. V ŠKOCJANU IN ST. JURJU •o pokopali žrtve bombnega napada na Žužemberk in okolico. V St JurJu so pokopali Stibernika Jožeta iz 1’sc, v Škocjanu pa Mcncln« Jožeta in Severja Jožeta. Govornik je ob grobu omenil žrtve, ki Jih je dala škocjanska fara v boju proti komunizmu. V •kupnem grobu počiva zdaj že ftfl fantov ir. škocjanske fare, ki so darovali življenje za narod. Pogreb je bil veličasten Številni venci so pričali, kako škocjanska fara čuti • protikomunističnimi borci. PATKOLA IZ VELIKIH LAŠČ j« v noči med 2. in a aprilom napadla to-lovajske„jK)ložaje na Prevaljah, V boju je padlo več tolovajov. V Motnju so komunisti dobili domobranca Koščena Alojza, ki se je modli doma. Skozi okno ga je eden komun;»tov obstrelil, nakar so ranjenega odvlekli za skedenj in g« ustrelili. Domobranca, ki sta bila blizu Ta«i. sta potem podrla enega komunista in lelovajskcga strojnlčarja. pišejo pisma svojcem... Svojci rfdkopanih žrtev pripovedujejo, da so Se pred kratkim dobivali »pisma*, ki so jih komunistični kurirji prinašali od tu in tam, kji’r je po uradnih komunističnih vesteh pač ta ali oni sedaj odkopani bil kot funkcionar v rdečih tolpah. Tako je eden vu ta čas od jeseni leta 1943 pa do danes »pisal , da dela tu in tam, da je komandant to in te rdeče edinlce, da se mu dobro godi, in tolažil svojce s skorajšnjim povratkom. Dejansko pa so vsa ta »pisma« pisali domači terenci, po katerih, predlogu in obtožbah so bili ti ljudje odpeljali v gozd in zverinsko pomorjeni. Komunisti so tako hoteli svojo zločinsko OF obvarovati pred očitkom, da mori svoje rojake Gorenjce." kakor *i je OF na Dolenjskem in povsod drugod prav z množičnimi umori najbolj poštenih Slovencev odbila množice kmečkega ljudstva, ki je Se ohranilo v sebi zdrav čut poštenosti in narodne časti. Terenci »o včasih o tem ali onem izginulem prinesli poro. čilo, da je bil začasno prestavljen v drug kraj, kam na Primorsko, da bi s tem zakrili »led za njim in ga nihče ne bi skušal iskati-. Toda resnica je sedaj pred nami. Nihče je ne moro več zakriti. Nobena še tako premetena rdeča terenska laž ne morp več iz prepričanja Gorenjcev izbiti zavesti, da jih je OF ves čas svojega obstoja samo varala in jim lagala, morila njihove najboljše in naj-zavednejše ljudi, požigala« domov« in ro- pala imetje, vse to pa odevala v lepo blesteč plašč ^osvobodilnega* gibdn.a, ki zahteva tudi take in drugačne »žrtve«. Zdaj je tega konec. Množični grobovi pod Tehovcem in pod Javornikom so Gorenjcem odprli oči in jim pokazali, kam pelje pot OF in njene »borbe«. Narodno pobarvan sij okrog OF je zbledel in danes stoji to gibanje pred Gorenjci v vsej svoji krvavi barvi. In Gorenjci ga odklanjajo, kakor so. zvesti svojim narodnim izročilom, vedno dosledno odklanjali vse, kar bi moglo kakor koli omadeževati njihovo znano poštenost in slovensko narodno čast. OF. ki je dni najtežje narodove preizkušnje izrabila za svoje zločinske namene ter nastopala med trpečim ljudstvom kot nositeljica borbe za lepšo bodočnost, je s svojo iz narodnih barv sešito obloko nekaj Gorenjcev sicer zamamila, da so stopili na njeno pot, toda danes ss prav tako obračajo od nje v spoznanju, za kakšne cilje se bori. Ni treba veliko besed, da tudi preprost gorenjski kmet spozna, kam vodi ta nesmiselna in zločinska borba. Zevajoči grobovi pod Tehovcem in sedaj pod Javornikom so sicer nem, toda grozen opomin vsem, ki še danos omahujejo ali tako zločinsko divjanje OF celo odobravajo. Tistim pa, ki so že dvignili orožje proti komunizmu, so ti grobovi potrdilo, da je njihova težka borba pravilna in sveta, saj se bore za svoj narod in njegove svetinje. Zmagali bosta pravica in resnica Domobranci so izmaličena ln razpadla trupla žrtev naložili na vozove in jih peljali svojcem, da jih polože k počitku v blagoslovljeno zemljo. Po vaseh, kodor se je pomikal žalostni sprevod, so »e ljudje zbirali ob cesti in molče s sklonjenimi glavami in grozo v očeh gledali oskrunjena trupla — strašno delo komunistične revolucije na Gorenjskem. Morda so bili med nemo množico tudi taki, ki so še pred nedavnim v OF videli zares idealno gibanje in vse njeno delo presojali pod tem vidikom, ker niso mogli verjeti, da bi se za njo v resnici mogel skrivati le komunizem v vsej svoji strašni resničnosti. Mrfral se je odpreti tudi grob pod Javornikom, da so se nevernim odprle oči in srca. Terenci, ki so do poslednjih dni pred odkritjem teh grobov še tolažili domače z izmišljenimi poročili in ponarejenimi pismi, so obmolknili. Ostali so pred odprtim grobom in razpadlimi izmaličenimi trupli sami « svojim vnebovpljočim zločinom in svojimi lažmi. Kajti — kje je na Gorenjskem še kdo, ki M mogel ostati ravnodušen ob teh strašnih odkritjih, ali pa bi celo zločince zagovarjali Resnica prihaja n« dan In #je tako močna in glasna, da je ne bo mogla zaitreti in pretopiti se tako silna in premetena ko-munl*tt#na agitacija. Resnica zmaguje htfd lažjo In prišel' bci dan, ko bo tudi poka pravice dosegla’ zlo?Im;e in jih za njihova dejanja poplačala tako, kakor to po božjih in človeških postavah zaslužijo. Verujemo v Boga. H je v njegovih rokah usoda narodov, in zato tudi verujemo v zmago pravice in resnice. Ena Izmed žrtev, Izkopanih » Tehovcu (Stef ajnarjeva Micka). Strd v glavo kričoie prlč^, kako Jo Je osvobodila življenja OF ... OMAHLJIVCEM Vi, omahljivci, bojazljivci, ki val teh dni vas meče na vse strani, d* vaša bit brez volje v njem ko trs trepeče, ki venomer visite na kazalcu časa strahopetno, da v slepem, blaznem plesu z njim bi našli pot mini In sreče, f ki med ostmi dveh vojnih vrst izmikate se vztrajno, spretno, da živi, zdravi varno šli bi mimo bolečin, gorja; vi cokla pod kolesi našega udarnega voza, ki ga zavirate na strmi poti zmage neokretno; vi bedni, ki v temi teh rini brez vzorov in vodil boječe kot hromi drsate do novih in pravičnejših mejA, vi slepi, ki ne vidite, kako prst božji plapold, pišoč obsodbo zlil na temni in uporni vrat svetA; vi gluhi, ki krik jeze božje mrtvih src vam ni presunil: »Ker niste mrzli ne gorki, vas bom iz svojih ust izpljunil!« — Poglejte rešnjo pot, pot zmage, pot, ki pelje le skoz bojJ Rešite se, o bratje in sestri, v naš zmagoviti roj! Vinko 2ltulk. Pri Strugah so jih „maršalovci“ spet dobili Ze nekaj 'tednov se klati po Suhi Krajini VII. tolovajski korpus in »osvobaja« vasi. Ker pa v dokaz »osvobajanja« ni doslej mogel pokazati drugega ko naropane krave in vole, na desetine požganih vasi, pa tisoče beračev in pregnancev, mu je bila dana od »maršala« Tita zapoved, naj pokaže kakšne lepe uspehe- VII. korpus je torej dobil nalogo, da mora likvidirati domobransko posadko v Strugah. Maršalovo zapoved je treba izpol. niti in zato so so začele velike priprave. Okrog 3000 tolovajev je osnažilo puške, pripravili so topništvo in poslednje savojske DANES SPET GREMO! Na trgu je stalo polno ljudi. Bil je četrtek. delili so »faseugo« na karte. Bilo je krasno jutro. Sonce je zlatilo vrhove dreves in žarki so se odbijali od hiš. Nekoliko slabe volje, sam no vem zakaj, sem sedel v pisarni za pisalnim strojem. Nažgem si cigareto, ter puham dira po sobi. Tedaj vstopi Ivan. »Jlenči, greš danes z namil« »Seveda grem,« sem dejal, »samo” če mi bo dovolil šef.« Vprašal sem narednika, ta mi je do. volil. »Pa dobro opravite,« je dejal in so j zadovoljno nasmejal. »Torej ob 11. url odhod,« je še pripomnil Ivan ln je odšel. Hitro sem se pripravil. Lojze mi je posodil brzostrelko, Tone mi je dal nabojnike in municijo. Šel sem še po baterijo, <5?z nekaj minut smo bili že vsi skupaj na trgu pod lipo. »Fantje, gremo,« je dejal Lojze. Odšli smo preko vrtov po poti proti Dobrepoljam. »Danes gremo zopet v Ambrus,« mi je pripovedoval Ciril. »Zadnjič smo jih pošte, no nažgali, kaj? Si gotovo že kaj slišal.« Preko Kompolj smo šli na Tlsovec. Tu ni bilo slišati veselega smeha otrok kot navadno. Nasproti nam je prišla žena, v naročju je Imela majhnega otroka, oči so ji zalivale solze. Pripovedovala nam je, da so jim sinoči vzeli ■ »Cankarei« še poslednji dve kravici. Kaj naj da sedaj otroku, ki vedno prosi mleka In kruha. Otroci so sko. raj nagi. mož je moral bežati, kje naj do. bijo denar, da bi jim kupili obleke. To je torej njihova borba za »svobodo«! Trenutek smo vsi molčali. Ce ti zločinci ne bodo knznovani... Iz Tisovca smo šli preko Kala v Am. brus, del pa se je odcepil in »o šli na Ka. men vrh. Dobimo se v Ambrusu. Previdno smo so pomikali proti vasi. Tolovajev ni bilo opaziti. Tu pa tam se je ustavila tudi druga skupina in opazovala položaj, toda tolovajev ni bilo. Kmetje so pridno okopavali trte, napravljali kole ter pospravljali in zažigali odpadke. Bilo je proti večeru. Žene so pri. pravljaie večerjo. Tudi nam so postregli. Medtem ko smo se razgovarjali eni z dekleti, drugi z možmi, je padel mrak. Večernica se je prižgala na nebu, zanjo pa še druge rfVezdice. Izza Hini se jo privalil temen oblak ter se vlekel proti Ambrusu. Pot nas je vodila proti Primčl vasi. V daljavi nekje je zalajal pes. Morebiti so tolovaji v vasi. Poslušali smo. .. razmaki .. . kar po vasi gremo. Iz hiš *e je svetli medel »oj svetlobe, molili so rožni venec. Misli eo mi uhajale na dom. Tudi doma molijo... za zdravje in srečno vrni. tev . .. oče naš. V vasi Višnje je bilo vse mirno. Ljudje »o odšli že spat, kajti od žalosti niso- vedeli, kaj naj počno. Takoj ko »mo prišli v hiše, so nam povedali, da so pred nekoliko ur»mi oropali vas. Sedaj so že odnesli pete. Dva ostaneta na »traži, ostali pa v hišo, da ne bo preveč mraz. Straža se bo menjala vsako uro. Vas je bila požgana 1. 1943., unična pa po bombardiranju ob času napada na Ambrus. Ure »o hitro minevale. Noč, je bila temna. zvezde so dajala bledo svetlobo, da so se razločili bližnji predmeti. Noč je minila proti pričakovanju mirno. Tolovajev ni bilo na spregled, očividno zHto, ker »o si zvečer naropano blago odpeljali v svoja »kri. vališča. Ura je po! šestih, straža »e je zadnjič zamenjala. Odšla sta na drug konec vasi. Lojzo pride v hišo. »Fantje,* gremo na drug koneo vasi za primer, če pridejo od tam.« Tiho »mo vstali in odšli. Danilo se je že. Do devete ure smo »e mudili po vasi. »Ce ste za to, gremo naprej, saj danes ne mislijo priti od te strani,« pravi Matic. Odšli smo proti Bakrcu. Vas stoji na hribu popolnoma požgana. Tu se poznajo sledovi »rdeče svobode«. Kamorkoli stopi noga po Suhi Krajini, povsod enaki prizori. Ustavili smo se na vrhu hribčka, v lepem hrastovem gozdičku. List j je šuštelo, kot bi hotelo povedati nekaj važnega. »Glej. kaj gre tolovajev! Cela kolona jih je,« jo rekel polglasno. Pokazal je s prstom proti Vlsejcu. Jokl je pogledal »kozi daljno, gled. »Tolovaji so,« reče, in pogleda zopet. »Tam gredo z mulami . .. ženejo krave.« »To je brigada,« meni Lojze. »-Mogoče .Catikarca*. ki je snočl kradla v Tisovcu. Zadaj gre zopet kolona... Po bregu doli tudi . .. tam gredo trije skupaj.« ■ Tedaj reče Štajerc: »Jaz ne bom čakal, gremo, da jih napademo kar v »redino. Mene srbi roka.« -Bolj počasi,« reče Lojze. Potegnil sem z njim. »To ne gre, da bi napadali brigado v sredini, poleg tega na« je samo osem, torej vsekakor premalo. Ce pa bi napadli, bi morali precej beža‘ti.«- »Fantje, okoli po gozdu in v Brezovem dolu jih napademo. Ste za to, Samo hitro, da nam rte uidejo,« je dodal Stajerc. Obrnili smo se ^ter hitro šli po gozdu proti Brezovem dolu' Tu pa tam »mo postali, ter opazovali tolovajske premike. Prišli smo do vasi. »Kar v vas,« reče Ivan. »pa če jih je še kaj notri, se bomo pa. .. Henči. Matic gremo skupaj. Lojze je šel z drugim delom na drug) konec vasi. Takoj v vasi nam pricaplja nasproti majhen tolovajčlč. »Odkod pa. tovariš;« »Iz odroda!« »Ste vi tudi iz odreda!« »Seveda . . .« »Gremo, kaj so obračaš tu okoli za nami . . .1« »Počakaj, tovariš, bom poklical še te, ki so v hiši,« je dejal. Dali smo mu puško čez rame. Debelo nas je pogledat. »Tovariš.. . kaj pa je to?« V hiši za mizo »o sedeli trije tolovaji, četrti pa se je grel za pečjo. Jedli so kruh in pili surova jajca. Tedaj reče eden od naših: »Tovariši? roke gori« Skočili so k orožju. Tedaj je zareg. ljala brzostrelka in tolovaji so obležali na podu. Med tem časom sta lovila Lojzo in Štajerc na drugem koncu. V hiši so še podali trije tolovaji. Lojze jih je gnal po bregu. Tedaj se pojavi pred nami kolona kakih osmil tolovajcev, za njimi zopot 30. Ivan je zavpil: ,, »Tovariši, roke gor!« Dva tolovaja sta skočila k nam, ostali pa so hoteli pobegniti, toda dobili so svinčeni blagoslov. Zadnja kolona je skočila pod cesto ter pričela streljati -s strojnico. Na cest! je obležal mrtev tolovaj, po pripovedovanju civilov pa je bilo tudi nekaj težko in lahko ranjenih. Ko »o bile to komedijo končane, se pri. smejeta Jokelj in Stajerc z ujetim tolovajem. Stajerc sl zadovoljno ogleduje brzostrelko. Ko je Matio zapazil na njivi tolovaja, je skočil proti njemu, ta pa se je v smrtnem strahu predal. Vzel mu je brzostrelko ln, ml jo ponudil: »Henči, ta naj pa bo tvoja.« . Nad vasjo smo se zopet sešli. Pavle je tekel po travniku. Tolovaja, ki ga je ustavljal, smo premotili s klicem: »Ne streljaj, DO (dolenjski odred)!« Skupaj' je . bilo ujetih sedem tolovajev, po večini samo Štajerci. Ti »o bili veseli, ko so zvedeli, da smo domobranci. Povedali so nam, da bežijo že tri dni, in to brez hrane noč ln dan. Nekje pri meji da so imeli hndo borbo, v kateri je padlo precej tolovajev ln so imeli tudi težke izgube v orožju. Med pogovorom smo dospeli v Ambrus. Ljudje so nas spraševali, kje smo tolovaje ujeli, koliko »mo .jih pobili in podobno. Povedali smo jim, kako in kaj, nato pa zapeli: Domobranska vojska z gozda se vrnila, tolovajev gozdnih mnogo je pobila. Zato pa živijo, oj vojska domobranska, oj vojska domobranska, komunistični pa smrt. tanke. Vso to množico ljudi in orožja je tolovajska komanda ' napodila proti stru» gam. Domobranci so zaslutili, da se priprav. Ija napad, zato eo se tildi sami dobro pri. pravili, čeprav 6ta bili v Strugah samo dve četi, » Prvi boji »o bili že S. aprila proM čem. Majhna domobranska oglednica se je vtihotapila prav v sredo tolovajskih polo. žajev. Ko so domobranci dobro pregledali, kod imajo tolovaji zasede, so jih. nenadoma napadli. Vse dotlej tolovaji namreč niso vedeli, da so to domobranci. Po kratkem boju je obležalo 15. tolovajev mrtvih, med njimi tudi en »kapetan«. ‘ V tem boju so domobranci napodili celo X. brigado in zaplenili dosti blaga. celo težki minomet in 300 min. Tudi ves pratež brigade je postal last domobrancev. V petek ob 5 popoldne pa se jo začel pravi boj. Iz fi topov eo začeli tolovaji bru. hati ogenj na vas Struge ln v okolico. Do. mobrancl so imeli dobre zaklone ln »o z njimi tudi civildemu- prebivalstvu rešili živino in obleko. Tolovaji »o vea ta topov, ski ogenj opazovali od daleč, kajti1 dobro vodo, da jč nevarno priti v bližino domo. hrancev, ker so predobri strelci. Domobranci »o prepevali in klicali tolovaje, naj vendar pridejo v bližino, da se bodo po mo. ško z njimi pomenili* Tolovnji eo pa fie vedno oklevali in naredili še drug poizkus. Iz skrivališč v Kočevskem Kogu so namreč privlekli na dan 3 plesnive tanke, ki so jim jih leta 1943. podarili Badoljevci. S temi so prihrumeli do Strug in zabeli metati granate v va». Pa tudi badoljevske pločevine se domobranci niso nič ustrašili. Tolovaji so iz samega maščevanja na4 neuspehom začeli metati v vas samo za. žigalne granate. Zažgali so najprej vso va« Pako. nato pa so se spravili na župno cer. _ kev v Strugah, zažgali stolp, ki *e J" nato tudi zrušil z zvonovi vred. Ujetniki so povedali, da so to divjaško dejanje naredili iz golega besa, kajti napad na Struge jim ni uspel. Ognja iz tankov je bilo domo. brancem kmalu dovolj, zato je eden s tan. kovsko pestjo uničil prvega izmed njih. Ostala dva sta izgubila korajžo in jo v divjem begu pobrisala nazaj proti Hinjam in Smn ki. Ves ta boj so komunisti opazovali |» svojih položajev. Ko so videli, kako cel« tanki beže pred domobranci, so jo tudi oni ucvrli v divji beg in so niso ustavili prej krt daleč v kočevskih gozdovih. Kljub temu da so domobranci pobili dosti tolovajev s svojim topništvom, ki je neprenehoma obstreljevalo tolovajske Polo. žaje. jim to še ni bilo dovolj. Naredili »o lz Strug izpad in v naglem naskoku uda. rili na rdeče. Kraaju so naleteli na X. to. lovajsko brigado, ki je imela nalogo varovati tolovnjskl beg. Po višinah okrog žvirč »e je vnel hud boj. v katerem 3® Padlo nad 30 tolovajev. Kar je še ostalo živega, pa je v neredu bežalo proti - Hinjam- Struge je napadalo kakih 3000 tolova. jev, v pomoč jim je bil »artilcrskl dlvizl. jon« VII korpusa in trije tanki. Na domobranski strani pa sta bili le dve četi. Uspeli je naslednji: komunistov je padlo okrog RO in bilo je zaplenjenega ogromno blaga. Med komunistične »uspehe« je tret;* seveda šteti tudi požgano vas Pako in porušeno struško cerkev. Ka domobranski strani ni nobene izgube ne v ljudeh ne t blagu. Bogve. kaj ho »maršal« dejal ob tako lepem uspehu svoje »vojske«.