Januš Golec; Gu^aj. 30 Od Vrečka na Žegarju do nekdaj Drobnetove krčme je nekaj minut mimo par hiš in skozi smrekov' gozdi. že ob pobočju hriba zidana, s slamo krita bi_a. Na levo je bila krčma, na desno vinaka klet. Od hiše na levo je polovico slamnatostrehega poslopja parma za listje, levi del je zidan k hribu in je služil kot shramba za sadjevec, kislo zelje, repo in krompir. Pol streljaja pred hiS-o j© kozolec. Med nekdanjo krčmo in ko_olce__ j.e trata, na kateri rastejo orelii, tepk© in drugo Sadno drevje. Kolovoz iz Žegarja proti Slivnici je peljal mimo krčme, današnja nova cesta gre nižje. Predno sta stopila orožnika iz sn_rekoyega gozdiča na plan, da bi ju že bilo videti od Drobuota, sta zavila s kolovoza po pobočju v gozd, odkodcr sta nameravala nekoliko opazovati živ^ ljenje pred krčmo. Opazila nista nič sumljivega, nobensga odraslega člaveka, pač pa je pasel v bližini gozda fantek živino. Grizold je p-rivabil pastirčka z vso Ijubeznjivostjo k sebi. Ko se otrok vidno ni več bal, mu. je dal groš z naročilom, naj gre v krcmo kupit kruha in jima pride hitro povedat, kdo vse je v izbi. De.ko je vze. dcnar in _el. Vrnil se je s poročilom, da ni v krčmi žive duše, pijejo pač v zidanici poleg hi.e: krčmar in še dva moška. Žandarja sta sklenila, da si bosta ogledala pivsko družbo natan.neje. Pripravila &ta se in stekla kar najbolj urno proti odprti pivnici. Ko sta že bila blizu zidanice, so se zaprla vrata in iz kleti sta utekla bežečih korakov gostilničar in še en moški ter se spustila oba za hišo navzdol po bribu. Nekdo je zaklepal kletna vrata od znotraj glasno ter z ropotom. Grizold je vprašal: »Kedo je? Odpri!« Nobenega odgovora. Blizu zidanice v smeri prati zaklenje-nim vratom je bii zložen precej.en kup drv. Stres je stopil za dr-va ter stražil od spredai, G.izold se je podal na ogled krog pivnice in dognal, da je pobeg nemogoč, ker je imela zidanica saroo ena hrastova vrata in nobene druge veCje odprtine. Celo skozi podstrešje je bilo nemogoče uteči, ne da bi orožnika opazila begunca, stavba je i)ila prenizka in se je naslanjala ob zadnji strani na hrib. Ko je pregledoval Grizold krajevni položaj, jo zapazil, kako se maje kamenje na kleti na strani proti kolovozu. Nekdo, ki se je skrival v pivnici, je skušal izdreti izhod. Stopil je ob stran k zidu, iz katerega se je gibalo kamenje in skrbno opazoval . . . Kmalu se je izluščil iz zidu velik kamen, koj z& njim se je pojavila četverokotna odprtina, Cloveška roka je brsvkala blato ter-prah lzpred luknje . . . Neznani ujetnik je pomolil glavo skozi udrtino . . . Žandar ]e vprašal: »Kedo je?« Mesto odgovora Je počil revolverski strel proti orožniku, a ga na srečo ni zadel. Ko se Je prikazala neznančeva glava drugič pri odprtini, je ustrelil Grizold lz puške; ker je stal v zaščiti pred strell prevei. tik ob steni, se je odbila krogla ob kamenju. Vse je potihnilo za nekaj časa . . .  Grizold je stopil bliže in ustrelil skozi luk- njo, iz kleti je nekaj zaječalo — znamenje, da  je strel pogodil. Za tem je ustrelil iz kleti oble- gani, krogla je oprasnila Grizolda .nad oŁesom, sicer ne nevarno, pa vendar se mu je vlila kri kar curkoma. Zopet nekaj časa sumljiv mir ter tihota po kleti . . . Grizold je dal za drvmi pred kletjo prežečemu Stresu povelje, naj strelja kar skozi zaprta vrata, tamlcaj nekje mora ti&ati sam Guzaj, s katerim sta se srečala čisto po naključju. Stres je izpolnil povelje, ustrelil petkrat skozi vrata, jih preluknjal in te znake oddanih strelov je vldeti še danes, na pivnici so namreč še ista vrata. Po Stresovih strelih Je bilo spet vse mirno. Kar je sliSal Grizold, kako kljuje ter udarja tolovaj po kamenju v smeri proti hribu, na katerega se naslanja klet. Ker mu je bil zaprt pobeg proti kolovozu, Je hotel oblegani vlomiti drugo stran zidu ln uteči navkreber. Razbojnik je lomil kamenje z vso drznostjo, Grizold je ustrelil večkrat skozi luknio v klet, vendar je moral fitediti z municijo, imel je pri sebi v celem le osem nabojev in jih je bil že pet porabil. Gu__aj ni odgovarjal s protistreli, prekinil je lomljenje in objela je trdnjavo napeta tišina . . . Oblegani si je nekaj premislil in pognal skoei odprtino proti Grizoldu dvocevno pištolo. Sigurno je bil uverjen, da se bo žandar sklonil, pobral orožje in ta trenutek bo porabil on za beg. Varal se je. Žandar je pustil vrženo vabo na miru in Cakal mirno zravnan. Kar se mu je izjalovilo ob Grizoldovi strani, je poskusil na Stre»ovi. Skozi bol] slabo zaklenjena vrata je IztiSCal zavoj papirja (to so bila pisma, o katerih grmo 2e govorili v prejšnjem poglavju), padla •o na tla, žandar se ni ganil lzza svoje dobro tavarovane postojanke. V vratih je bilo pet od krogel izvrtanih lukenj in skozi te Je opazoval iolovaj položaj oblege. Ustrelil ]e iz revolverja »kozi luknjico in zadel Stresa do krvavega v palec na roki . . . Zopet mir in tišina . . . Žandarja ata pričela obleganega pozivatl na prostovolino predaio. Prejela sta jezno zadirčen ne dobita, prokleta Fang- odgovor: hunda!« Oblega jo Ł2 trajala več nogo poldrugo uro. Številni streli so piivabiii na hrib nad klct vso polno radovednežev. Nekatsri od gledalcev so bili pritekli celo s puškami. Grizold jih je pozval, naj jima pomagajo, nobeden se ni ganil. Bili so sami Guzajevi pristaši, ki so prihiteli pomagat vjetemu glavarju, pa jim je bil vpadel pogum pri pogledu na kar dva žandarja in bogve koliko jih je Se bilo skritib v gozdu pod hišo. Orožnika je že oplazoval upravičen strah: Kaj bo, če se ju lotijo možje in o-tvorijo ogenj iz pušk? Pričela sta se med seboj pogovarjati glasnio, da bosta klet zapalila in Guzaja izkurila kakor jazbeca. iz fikrivališča, ako se ne preda. Nobenega odgovora lz zidanice . . . vse tiho . . . Oblega Je žo trajala preko dve uri, solnce se Je l& nagibalo k eatonu in ura se ]e že pomikala na pet popoldne. Kar naenkrat »e odprejo vrata na kleti na stežal in iz zidanice se prika2e Guzaj . . . Držal je v krvaveči desnici revolver, katorega cev je bila zadeta od krogle in močno skrivljena, izpod vrata mu je curljala kri, divje je ošvignil s pogledom cba žandarja, da bi ju preplašil ter zmedel in baš v tem smrtno nevarnem. trenutku pobegnil na njemu lasten — najbolj drzen način. Ves ta prizor je trajal le par tr&nulkov . . . Že sta dvignila orožnika puški, strela sta blisnila ter počila . . . Eden je zadel dolgo — dolgo iskano žrtev v prsa, drugi v trebuh . . . Smrtno zadeti Guzaj je omahnil in se zakotalil po tleh. Nekaj ča*a je še brcal z nogami, krčil prste na rokah, začelo mu je rohljati iz prs in izdabnil jo . . . Ko so videli očividci na liribu, da je padel njih poglavar, da ne bo vstal nikdar veC, so pobegnili in se razkropili na vse strani . . . Žandarja sfta si obvezala lastne rane in nato pregledala klet. Na sredini majhne pivnice je stal prazen ter poveznjen polovnjak in na njem literska stekl&nica, ki je bila od krogle preluknjaaa. Našla sta še heč (sekiro za sekanje steIjc), s katerim je lomil Guzaj kamenje iz zida. Pri Guzaju sta našla razen poškodovanega revolverja, ki je shranjen v muzeju v Celju, še dolg nož in drugega nič. Na tleh sta pobrala zavoj papirja, ki ge. je porinil razbojnik sikczi vrata, ga razmctala in videla, da so to njegova štiri obširna pisma. Dan Guzajeve smrti je bil topel jesenski dan brez oblačka na nebu. Solnce se je poslavljalo z zadnjimi žarki s hribov in obsevalo poslednjič parletnega kralja teb planin, grab ter kotanj, ko je ležal na brbtu pred kletjo z zevajočo rano na prsib, iz katerc je še vrcla sveža kri . . . (Dalje slcdi..