VESTI
PROFESOR PETER GOSAR - DEVETDESETLETNIK
V mesecu oktobru je praznoval devetdesetletnico akademik prof. dr. Peter Go-sar.
Peter Gosar je bil rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Po konCani klasiCni gimnaziji je studiral fiziko na Univerzi v Ljubljani in diplomiral leta 1951 iz fizike in matematike. Leta 1956 je bil promo-viran za doktorja fizikalnih znanosti z disertacijo o razsirjanju svetlobe v optiCno nehomogenem sredstvu.
V letih 1953-1957 je delal pri razvoju polprevodniskih elementov v laboratoriju za polprevodnike pri Institutu za elektro-zveze v Ljubljani, nato pa je leta 1957 postal sodelavec Nuklearnega instituta Jo-zef Stefan. V letu 1961 je pricel predavati na Univerzi v Ljubljani in njegova predavanja iz fizike trdnih snovi so kmalu vzbudila veliko zanimanje. Oktobra 1966 se je redno zaposlil kot izredni profesor na Matematicno-fizikalnem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani ter bil leta 1971 izvoljen v naziv rednega profesorja. Na univerzi je predaval vse do upokojitve v letu 1993.
Profesor Gosar sodi v nasem okolju med pobudnike znanstvenih raziskav v fiziki trdnih snovi. V obdobju do leta 1960 je objavil vec clankov o eksperimentalnih in teoreticnih raziskavah povrsinskega fotoefekta pri polprevodnikih in njihovih povrsinskih lastnostih. S tega podrocja ima tudi dva patenta. Kasneje se je usmeril na podrocje teoreticnih raziskav v fiziki trdnih snovi, kjer je obravnaval vrsto transportnih in dinamicnih problemov, npr. elektricne in mehanske lastnosti ledu, elektricno prevodnost polprevodnikov in molekulskih kristalov, teorijo majhnih polaronov, elektricne lastnosti amorfnih snovi, elektricno prevodnost v plastnih molekulskih kristalih, teorijo vecelektronskih preskokov med primesmi v zmerno kompenziranih polprevodnikih, relaksacijo paraelasticnih centrov, korelacijske funkcije za gostoto tokovnih izvorov v amorfnih snoveh in teorijo koherentnega sevanja kanaliziranih nabitih delcev v kristalih. Posebno pozornost so vzbudila njegova dela o protonski prevodnosti ledu, o elektronskem transportu v molekulskih kristalih, o vecelektronskem preskakovanju v polprevodnikih ter o relaksaciji paraelasticnih centrov. Med prvimi pri nas je vpeljal metodo ter-modinamskih Greenovih in odzivnih funkcij s podrocja kvantne statisticne
mehanike, ki jo je dopolnjeval in uporabljal pri reševanju problema kinetike paraelastičnih centrov in električne prevodnosti amorfnih snovi.
Kot gostujoci znanstvenik je profesor Gosar sodeloval v vec tujih centrih: 1958-1959 v Laboratoire de Magnetisme et de Physique de Solide, Bellevue, Francija; 1964-1966 na University of North Carolina, Chapel Hill, ZDA; 1972-1973 v Laboratoire de Spectrometrie, Universite I de Grenoble, Francija. Porocal je na stevilnih mednarodnih in domacih srecanjih, veckrat tudi z vabljenimi in uvodnimi predavanji.
S svojim raziskovalnim delom na podrocju fizike trdnih snovi ter s predavanji in mentorskim delom na Univerzi v Ljubljani je profesor Peter Gosar odlocilno prispeval k razvoju fizike in k dvigu kvalitete visokosolskega stu-dija pri nas. Njegova predavanja na dodiplomskem in podiplomskem studiju fizike so med studenti in profesorji veljala kot vzor skrbno pripravljenih in razumljivih predavanj. Na vsa vprasanja slusateljev je vedno odgovarjal z natancnimi pojasnili, ki so bila odraz njegove siroke razgledanosti in poglobljenega znanja. Kljucna je bila tudi vloga profesorja Gosarja kot predsednika komisije in glavnega izprasevalca pri diplomskih in magistrskih izpitih. Prav tako je bilo neprecenljivo njegovo pretehtano mnenje pri usmerjanju pedagoskega dela in pri kadrovskih vprasanjih. Profesor Gosar je bil mentor pri petih doktorskih delih ter pri stevilnih diplomskih in magistrskih delih.
Leta 1964 je profesor Peter Gosar prejel Kidricevo nagrado za raziskave protonske prevodnosti ledu, leta 1994 pa drzavno nagrado Republike Slovenije za zivljenjsko delo na podrocju teoreticne fizike. Prejel je tudi stevilne druge nagrade in priznanja: zasluzni clan Instituta Jozef Stefan (1979), red dela z zlatim vencem (1980), zasluzni znanstvenik Instituta Jozef Stefan (1994), castni clan Drustva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (1994), zasluzni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (1994). Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je leta 1969 izvolila za dopisnega clana in leta 1976 za svojega rednega clana.
Ob svojem pedagoskem in raziskovalnem delu je profesor Gosar prevzemal tudi stevilne druge odgovorne naloge. Na Institutu Jozef Stefan je bil v letih 1967-1969 nacelnik Oddelka za fiziko, kasneje pa vodja Odseka za fiziko, clan Znanstvenega sveta instituta in v casu 1980-1982 njegov predsednik. V letih 1971-1972 ter 1973-1975 je bil predstojnik Oddelka za fiziko FNT Univerze v Ljubljani, v casu 1970-1971 pa predsednik Drustva matematikov, fizikov in astronomov. Bil je clan komisije za Kidriceve nagrade, clan predsedstva Raziskovalne skupnosti Slovenije in vec let tudi predsednik njene podrocne komisije za matematicno-fizikalne vede.
Profesor Peter Gosar velja za enega od utemeljiteljev sodobne slovenske fizikalne sole. S svojim raziskovalnim delom na podrocju fizike trdnih snovi se je izkazal kot vrhunski znanstvenik, hkrati pa kot izjemen predavatelj, mentor in pedagog. Ob visokem jubileju zelimo slavljencu se veliko zdravih in uspesnih let.
Peter Prelovsek in Rasa Pirc 156	Obzornik mat. fiz. 60 (2013) 4