Iz naše organizacije. Iz Znezn ftvstr. jusoslovanskili nčlreljskih društev. Za letošnjo XXIV. glavno skupščino Zaveze, ki se vrši dne 10. in 11. avgusta v Celju, so izvolila dosedaj svoje delegate sledeča zvezna društva: I. Učiteljsko društvo za celjski okraj: 1. Franc Brinar, nadučitelj — Gotovlje; 2. Ludvik Černej. nadučitelj — Griže. 3. Feliks Eksl, učitelj -— Vojnik; 4. Armin Gradišnik, nadučitelj — Ceije; 5. Anton Petriček, nadučitelj — 2alec; 6. Anton Sivka, nadučitelj — Št. Jurij; 7. Franc Voglar, učitelj — Celje Namestnika: 1. Josep Čulek, učitelj — Št. Jurij. 2. Mimika Confidenti, učiteljica — Petrovče. II. Učiteljsko društvo za Svetolenartski okraj. 8. Alojziji From, učitelj — Sv. Lenart v Slov. gor.; 9. Alojzija Ferlež, učiteljica — Sv. Junj v Slov. gor.; 10. Elizabeta Zemljič, učiteljica — Sv. Jurij v Slov. gor. III. Gornjegrajsko učiteljsko društvo. 11. Ivan Kelc, nadučitelj — Nova Stifta; 12. Ivan Burdjan, nadučitelj — Šmartno pri Gornjem gradu. Namestnik: 3. Josip Bizjak, nadučitelj — Bočna. Skupne zadeve. Iz IX. vodstvene seje (30. maja 1912). 1. a) Dne 23., 24. in 25. aprila je bila na Dunaju odborova seja Zveze avstrijskih učiteljskih Zvez, pri kateri so bili navzoči poleg zastopnikov slovan. učiteljskih društev tudi zastopniki nemške učiteljske Zveze. (Natančneje poročilo glej v zadnji številki »Učit. Tovariša«!) b) Odbor Zveze slovanskih učiteljskih društev je imel svojo redno sejo istotam in ob istih dneh. V tej seji se je sklenilo, da se letos radi neznosne draginje ne vrši učiteljski kongres v Krakovem, kakor je bilo že določeno, ampak vrši se samo seja delegatov (vsaka Zveza odpošlje 3 zastopnike) in odborova seja. c) Ob tej priliki je tovariš Jessen, urednik »Lehrer-Zeitung«, na vprašanje predsednika naše Zveze odgovoril, da poroča v tem listu o najvažnejšh učiteljskih zadevah takoj, izogne se v poročilih samo onemu, kar bi utegnilo škoditi našim skupnim težnjam. 2. Zavezin predsednik je s Celjskim pripravljalnim odborom za letošnjo glavno skupščino glede dnevnega reda in drugili priprav že v dogovoru. 3. Brežiško - sevniško učiteljsko društvo je poslalo Zavezi na njega zadnjem občnem zboru sprejete predloge. O teh se sklene: a) Točka »Stalno nameščenje okrajnih šolskih nadzornikov« se postavi na dnevni red letošnje glavne skupščine. Društvo naj javi vodstvu pravočasnp svojega referenta. b) Enoten pravopis je zlasti za slovenske šole nujno pptreben. Predsednik stopi v razgovor s prof. dr. Fr. Ilešičem, predsednikpm »Slov. Matice«, katera naj se obrne s prošnjo na c. kr. naučno ministrstvo, da skliče vlada v najkraišem času v ta namen posebno enketo. c) Besedilo o izpremembi cene.oblike in vsebine »Učit. Tovariša« se je poslalo uredniku E. Ganglu z naročilom, da naj se on v prvi vrsti izjavi o taki nameravani izpremembi. Vodstvu Zaveze se zdi taka preosnova izredno umestna, zato se bo o njej razpravljalo tudi v upravnem pdbpru in najbrže celo v delegaciji. d) 2elji, da naj imajo učiteljiščniki — abiturijenti vsako leto zbprpvanje ppd nadzorstvom »Zaveze«, vodstvo ne more ugoditi, ker je mnenja, da naj ostanejo novinci pri enakih prireditvah prosti brez spon. Pač pa je Zaveza po svojih zastopnikih vedno rade volje pripravljena pomagati jim, bodisi z nasveti ali pa kakorkoli. Priporoča pa se, da so abiturijenti v svojih referatih stvarni in da zlasti vlade ne napadajo. 4. Uoloči se v glavnem programu XXIV. glavne naše skupščine. 5. Vodstvo Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem se naprosi. da določi kak referat, ki je aktualen za Štajersko in da sporoči pravočasno vodstvu Zaveze tudi poročevalca. 6. Izpolnjene pole o načrtu izpremenjenih pravil prihajajo še vedno. Med drugimi so jo poslali koroški učitelji, ki so velanjeni v društvu »Korotan«. 7. Predsednik Zveze društev meščanskh učteljev na Moravskem, ravnatelj Peter Skalicky, je praznoval ta mesec svojo 501etnico. V imenu Zaveze mu je čestital predsednik osebno, ko se je ta na povratku z letovišča mudil v Ljubljani. 8. Zvezi narodnih društev za Stajersko in Koroško je bil na njeno prošnjo odposlan imenik učiteljskih društev, ki so včlanjena v naši Zavezi. ŠUjr.rsko. Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Spored občnega zbora, ki se vrši 28. in 29. dne junija t. 1. v Ptuju. I. Odborova seja 28. junija ob 6. un zvečer v Nar. domu. II. Delegacijsko zborovanje dne 29. juiiija ob 10. uri predpoldne v Nar. domu. 1. Poročila odbornikov. 2. Določitev sporeda za občni zbor. 3. Predlogi. 4. Volitve. a) odbora, b) treh pregledovalcev računov, c) odbornikov za Lehrerbund, d) delegatov za Lehrerbund, e) delegatov za Zavezino skupščino. 5. Slučajnosti. III. Odborova seja takoj po delegacijskem zborovanju v svrho konštituira- nja. , . IV. Občni zbor ob polu 4. popoldne v Narodnem domu: 1. Predavanje »Kam plovemo, tovariši?!« (Lud. Potočnik.) 2. »Učiteljska gospodarska zadruga«. (Ljudev. Černej.) V Zvečer ob 8. un koncert v Narodnem domu, katerega priredi Ptujsko učit. društvo. . ... VI. V nedeljo, 30. jumja eventualni izleti: a) v bližnjo okolico; b) v Haloze; c) črez Ormož, Svetinje, Jeruzalem v Ljutomer, skozi najlepši del Ljutomerskih goric, ako se oglasi dovoljno število udeležencev. Vodstvo. Šaleško učiteljsko društvo poleti v četrtek. dne 20. juniia t. 1., v Smartnp na Paki ter zboruje tamkaj ob pol 11. un dopoldne po sledečem vzporedu: 1. Zadnji zapisnik. —2. Dopisi in društvene zadeve __ 3. Šaljivo predavanje (tov. Kosutnik). — 4. Slučajnosti. Cenjeni člani sosednih uciteljskih društev ter drugi gostje se uljudno vabijo m so presrčno dobrodošli. lstra. Slovensko učitelisko društvo je imeIo redni občni zbor 9. maja t. 1. v Klancu. Udeležba ie bila za istrske razmere naravnost ogromna; zakaj od 40 rednih clanov se jih je zbralo 32. Zborovanje je otvoril predsednik Ant. Urbančič s pnmernim nagovorom. ki ga je končal s tem. da je prebral iz »Učit. Tovansa« spis, ki nosi naslov »Vseh žHvih dan«, ker ta sestavek je kakor namenjen za istrske razmcre. Na to prečita tajnica zapisnik izredncga občnega zbora 5. okt. 1911 in ker noben ne ugovarja zapisniku, tfjroča koj o društvenem delovanju v I. IVHl- kau.-ro poročiio je sprejel obcm zb»*- s polnim ?adovoljstvom. Blagaimžko por.ičib je izkazalo. da je imelo društvo v pretečenem letu 217:71 K stroskov. Račun je bil od občnega zbora soKlasno potrjen in izvoljen; so bih sledeci pregledovalci računov: Marčelja Anton, nadučitelj v Hrušici, Brce Ant., voditelj Crnotiče - Podgorje, in Petaros Ivan. voditelj Golac. Predno se je pričela volitev predsednika in odbora, opozori predsednik, da se lahko voli pismeno ali pa ustno. kakor določi občni zbor. Fran Venturmi predloži. naj se voli ustno in ker je občnl zbor temu predlogu pritrdil. se je vrsila 5 minut kasneje volitev. Na predlog Greg. Leonardisa je bil soglasno zopet izvoljen predsednikom Ant. Urbančič, nadučitelj v Boljuncu. ki je sprejel volitev, a ob tej priliki pozval članstvo. da skrbi. da se vse učiteljstvo drži in ravna po sklepih občnih zborov ter naj ima zaupanje v predsednika in izvoljeni odbor. Na predlog Fr. Venturinija so bili izvoljem sledeči odborniki: Siškovič Steian. naduči- telj Herpelje-Kozina, Jereb Fran, nadučitelj Dolina, Leonardis Gregor, nadučitelj Krvavi potok in Brce Ant., voditelj Črnotiče - Podgorje. Koj po občnem zboru je bila odborova seja in odbor se ie ustanovil sledeče: Šiškovič, predsednikov namestnik. Jereb, blagajnik in Brce, tajnik. K nadaljni točki (volitev delegatov v zavezo) opozori predsednik. naj se izvoli take delegate. ki se bodo udeležili glavne skupščine Zaveze. a obenem naj Se pazi tudi na to. da se voli take. ki poznajo naše deželn-e razmere. Na predlog Jerebov so bili izvoljeni sledeči tovariši: Urbančič, Valentič. Venturini in tovarišica Mayer. Koj po tei volitvi se je prešlo k točki: pregledovanje načrtov deželnih zakonov. Tovariš Valentič referira o treh načrtih. a na predlog Šiškovičev se izroči vso zadevo v pretres; odboru, pri katerega sejah naj prisostvuje tudi referent Valentič. Razpravljati se je imelo še posebej načrt zakona. s katerim bi se imela izvršiti nova regulacija učiteljskih plač. Tovariš predsednik pravi. da se vse avstriisko učitelistvo poteza zato. da bi imelo ljudsko-šoisko učiteljstvo enake plače kakor jih ima državno uradništvo XI.. X. IX. in VIII. plačilnega razreda, zato pa naj ima istrsko učiteljstvo enako urejene plače. kakor jih imajo državni uradniki teh razredov. Dalje še utemeljuje. naj ima učiteljstvo ženskega spola enake plače kakor učiteljstvo moškega spola. Oba tozadevna predloga sta bila sprejeta soglasno. V razgovor ie prišla tudi točka, ali naj se srnejo učiteljice poročiti ali ne. a na predlog Siškovičev se je sklenilo, nai reierira o tem na prihodnjem izrednem občnem zboru ena cenienih tovarišic. Naš deželni šolski svet še ni izdal določil. kake naj bodo tiskovine zaradi šolskega in učnega reda z dne 29. septembra 1905, zato se sklene. naj se spravi zadeva na dnevni red pri prihodnji okrajni učiteljski konierenci. da se jih da potem v zalogo Učiteljski Tiskarni, ker dosedaj se rabi na nekaterih šolah Kranjske. a na nekaterih še stare tako« da ni enotne ureditve. Na to zaključi predsednik zborovanje. in ostali smo vsi pri skupnem obedu v hotelu gospe Fani Žagarjeve. katera nas je izborno postregla. zato bodi ji tu izrečena zahvala in nje hotel bodi priporočen vsakemu. ki pride v Klanec. Med prijateljskim razgovorom nam je le prekmalu potekel čas; večina se je odpeljala z vlakom. ki noče čakati. Književnost in umetnost. Albert Sič: Trgovsko računstvo za trgovske nadaljevalne šole in enoletne trgoske tečaje za deklice. I. del.+ Nša šolska litratura je napravila zadnje čase velik korak naprej. Vsak Slovenec, ki sta mu napredek in blaginja narole količkaj pri srcu, mora iskreno pozdravljati to eminentno dejstvo. Kakšni siromaki smo bili še pred kratkim baš na vsojem šolskoliterarnem polju! Nad ledino smo obupavalj. ker se nam je zdelo, da je nikdar ne preorjemo, nad svojimi zmožnostmi smo dvomili in se tako, toneči v brezupno resignacijo, zatekali vedno le k sosedom. Nikakor ne mislim, da danes ne potrebujemo več nobenega šolskoliterarnega posojila, bila bi to za ta hip še jako predrzna izjava. Toda nepobitna resnica je, da se nalaga naš kapital na jako visoke obresti in iz tega mora vznikniti počasi le — osamosvojitev! Treba pa je še mnogo dela, in sicer nesebičnega dela. Slovenci smo sicer jako navdušeni ljudje, tega nam ni še res nihče odrekal, kdor nas je sodil, ali tega nam tudi ni pozabil očitati, da smo jako dostopni za malodušnost. Kar spremljamo danes s klici hosana, to navadno jutri kamenjamo, in to je naš največji greh. Koliko dobrega smo že razdrli s to vihravostjo! Taki smo vsepovsod, kamorkoli se ozremo, in tudi šolskoliterarno polje nam ni v izjemo. Pri vsej tej nehvali pa vendar vstajajo iz naše srede — in celo vedno pogosteje! — možje, polni idealov in ljubezni do povzdige naše kulture in z nesebično požrtvovalnostjo zastavljamo v ta namen svoje sile in zmožnosti. Ti možje delajo v zavesti, da noben trud za napredek ni ničev. prav zato, ker je napredek naraven in je narava večna. Kolikor smo jim mi premalo hvaležni, jim bodo gotovo naši zanamci hvaležnejši. Albert Sič nam je dal novo knjigo: »Trgovsko računstvo«, I. del. Druga dva dela izideta v kratkem, in potem se bo knjiga tudi strokovno ocenila. Moj namen je, da izpregovorim o knjigi na tem mestu le nekaj besed s stališča ljudske šole ter naših malih trgovcev in obrtnikov, ki jim • Založilo trgovsko društvo Merkur. Natisnila Narodna tiskarn-j, Liublj[ana 1912. Cena vezani knjigi K 1.60. bo imenovano delo lahko y marsikaterem oziru s pridom služilo, dasi je v prvi vrsti namenjeno trgovskim nadaljevalnim šolam in endletnim trgovskim tečajem za deklice. Veliko koristnega bo lahko zajel ljudskošolski učitelj že iz I. dela, dasi obsega ta dei samo prvotne pojme o računstvu in računskih operacijah. Lepo število praktičnih zgledov in nalog nekako ilustrira ves I. del. Skoro vse te naloge bi se dale izračuniti že na večrazrednici. Poleg okrajšanes-a prostora pri računskih operacijah, ki bi se ga ne dalo več enostavneje ponazoriti. se odlikujejo posebno računski prikrajški pri množenju in deljenju ter pregledni podatki mer, uteži in novcev z najvažnejšimi inozemskimi. Kolikokrat smo prišli v zadrego pri nalogah iz trgovske stroke, zlasti v višjih razredih! Imeli pač nismo pri rokah strokovne knjige. Tej nepriliki se bomo odslej lahko čisto izognili, če se poslužimo Sičeve knjige. S tem pa bomo tudi nmo-To koristili učencem, zlasti onim, ki se mislijo pozneje posvetiti trgovski stroki ali vsaj obrti. (Konec prih.) »Slovan« (6. štev.) ima sledečo vsebino: Rado Murnik: Pridni birmanec. Iv. Lah: Bajka maja. Fran Milčinski: Sanje. Kmetamarija: Poteze. Jos. Premk: Tomaž Gregorin. Pastuškin: Kralj Matjaž. Voj. Mole: Iz svetih ur. Bulbenko Tarasovič: Nesreča. Andrej Rušar: Nedelja. Listek. Poročila. Literatura. Razne slike. Zvonček objavlja v 6. štev. to-le vsebino: 1. Fran Žgur- Ah, Zapojte! Pesem. 2. Rožnik. Vinjeta. 3. Cvetko Gorjančev: Kaj imaš rajši?... Povest. Tone Rakovčan: Solnčece. Pesem. 5. Fran Košir: Iz Studenic na Boč. Potopis s podobo. 6. Cv. Gorjančev: Pesem nabornikov. Pesem. 7. Fr. Rojec: Povest o življenju. Pesem. 8. Lad. O.: Število zvezd. Poučni spis. 9. Fr. Žgur: Grožnja. Pesem. Cvetko Gorjančev: Prvošolcu t Juliju Valantu. Pesem. 11. Jos. Vandot: Desetnica. Planinska pripovedka. 12. Lenčica je rumeno potičico. Podoba k planinski pripovedki. 13. Fran Zgur: Povsod vse cvete, zeleni... Pesem.. 14. Tone Rakovčan: Pomladna. Pesem. Cvetko Gorjančev: Večerna. Pesem. 16. Tone Rakovčan: V cerkvi. Pesem. 17. Cvetko Gorjančev: Jurjeva. Pesem. 18. Povodni mož žvižga rakom. Podoba. 19. Ivo Trošt: Naročilo. Povest. 20. L. Černej: Sopek pesemc na grob materi. Pesmi. 21. Pouk in zabava. Vabilo na naročbo. Dognana resnica je, da so javni nastopi s šolsko mladino mogočna izpodbuda k marljivosti otrok in k rednemu šolskemu obisku, in da se po šolskih prireditvah na prav poseben način zbuja in goji v ljudstvu simpatija do šole in do njenega dela. Za vzporede šolskih veselic in slavnosti imamo Slovenci sicer že precej primerne tvarine; pesem za deklamovanje, gledaliških igric itd., toda primerne glasbene snovi, brez katere si šolske prireditve niti misliti ne moremo. imamo še pač mnogo premalo, take namreč, ki bi ob učenju ne prizadjala niti učitelju niti učencem preveč truda, pa bi se z njo vendarle dosegel popolen uspeh. Podpisanec se je na tem polju že sicer poizkušal, toda po zatrjevanju veščakov, ki so zadnje njegovo delce videli, se mu še nobena skladba dosedaj ni tako posrečila, kakor otroška spevoigra, ki jo misli v kratkem izdati in ki nosi naslov: »Kosova gostlja.« Ko smo to delce, ki je tako preprosto zasnovano, da ga lahko učtelj prozvaja z otroki celo na najnižji stopnji, leta 1910. uprizorili z učenci 1. razreda v Središču, je naredil nastop maličkov tako mogočen vtisk na navzoče starše, da se niso mogli dovolj načuditi, kako je mogoče z otroki, ki hodijo šele pet mesecev v šolo, doseči kaj takega. Neki kritičen opazovalec je objavil o dotični otroški predstavi v »Narodnem Dnevniku« 1910, štev. 117 med drugim tele vrstice: »Ugajal je zlasti nastop maličkov, ki so peli »Kosovo gostijo«. Ta pesem je nekaj posebnega: prikupna melodija, šaljivo, pristno, narodno besedilo — vse se lepo strinja. Naše mnenje je, da bo »Kosova gostija« napravila pri Šolskih vesejicah mnogo efekta, ako jo nje prireditelj prilično objavi. Če še končno omenim, da je moji spevoigri narisal naslovni list priznani naš strokovnjak K. Humek v Krškem, je s tem rečeno, da ima delce tudi lično in zanimivo zunanjščino. — A. Kosi. Op. uredništva- O tem novem delu marljivega tovariša Kosija priobčimo posebno oceno. Za danes »Kosovo gostijo« najtopleje priporočamo. Svetov. jezik Ido ima med švicarskim učiteljstvom že nad 60 pristašev, ki so večinoma tudi propagatorji tega v resnici zanimivega občila. Pa tudi inteligenca malih naprednih narodov, n. pr. Dancev, Svedov, ga vedno bolj uvažuje, kar potrjuje rastoče število ondotnih Idistov (Idancev). Razpis nagrade za mešan zbor. Pevsko društvo »Hajdrih« na Proseku slavi letošnje leto svojo 25letnico in priredi dne 8. septembra 1912 veliko narodno slavnost na Proseku pri Trstu. Za to priliko rabi društvo krepak — mogočen mešan zbor, s poljubnim, če mogoče domorodnim hesedilom. Bil naj bi to zbor v treh stavkih. V ta namen razpisuje nagrado 50 K. Skladbe (mešani zbori) naj se pošljejo nepreklicno do 10. julija 1912 na naslov »Pevsko društvo Hajdrih na Proseku pri Trstu,« ki izroči nato skladbe posebnemu iz odličnih slovenskih glasbenikov sestavljenemu jury. Skladbe naj bodo v posebnem kuvertu s posvetilom, ime skladateljevo pa v drugi kuverti z enakim posvetilom. Nagrajena skladba ostane last »Hajdriha«, nenagrajene pa se vrnejo. V nadi, da se gg. slovenski skladatelji odzovejo sicer skromnemu razpisu, ostajata za odbor pevskega društva »Hajdrih« na Proseku A. Gorjup, t. č. predsednik. F. Kenda, t. č. tajnik. Politiški pregled. * Izpremetnba ministrstva. Ministrski predsednik grof Sturgkh je, kakor že znano, obolel na očeh. Njegovo zdravstveno stanje ni, kakor poročajo listi, bogve kako nevarno, vendar se širi vedno bolj govorica, da se grof Stiirgkh ne povrne več na svoje mesto. Govori se že o izpremembi ministrstva kakor o gotovi stvari. Nekateri hočejo vedeti, da bo novo ministrstvo parlamentarno in imenuje se že imena novih mož. Pravijo namreč, da vstopijo v ministrstvo, in sicer od poljske strani načelnik poljskega kluba Leo in poslanec Gorski, od nemške strani dr. Sylvester in dr. Urban, kateri zadnji bi prevzel finančno ministrstvo, za naslednika justičnega ministra dr. Hochenburgerja se imenuje član gosposke zbornice dr. Grabmayr, od češke stran bi vstopila v ministrstvo dr. Fiedler in član gosposke zbornice Vochanka, naučni minister Hussarek bi pa ostaj, ravnotako domobranski minister Georgi. Poljedelski minister bi postal knez Schwarzenberg. * Koliko izdajajo evropske države za ogleduhe. Vsaka država ima doma in v tujini špijone, ki jih seveda drago plačuje. Avstro - Ogrska je zdala za svoje detektive letno 1, 500.000 kron, Francija en miljon frankov. Nemčija 1,654.000 mark, Anglija 1,200.000 kron, Italija tri miljone lir, poleg tega pa še 696.000 lir in 920.000 za podobne namene, ki niso natančnejše označeni. Rusija je plačala za špijone 1900. leta 7,600.000 kron na ukaz carja, poleg pa še celih 6,700.000 za razne policijske namene. V tem se vidi. kaka policijska država je Rusija. Znano je, da so med špijoni in detektivi navadno malovredni ljudje, ki siloma iščejo »zarot«, da zaslužijo več denarja. Kranjske vesti. —r— Pri današnji učiteljski konferenci za mestoLjubljana je bilo sprejeto K. Widrovo »Moje prvo berilo« z veliko večino in se upelje s prihodnjim šolskim letom v vse ljubljanske javne in zasebne ljudske šole. —r— Iz šolske službe. Suplent na ljubljanskem učiteljišču dr. Josip Šmajdek je imenovan za glavnega učitelja na tem zavodu. —r— Anketa. Dne 30. in 31. maja t. 1. je zborovala pri c. kr. deželni vladi anketa, ki se je bavila z revizijo zakona o ponavljalnih šolah, uvedbo kmetijskih tečajev. uvedbo šolskih kuhinj, kjer bi se dekleta po šolski dobi učila kuhanja in sploh gospodinjstva, in pa z uvedbo pravilnika za šolske vrtove. Sklepi te ankete so bili precej soglasni in bodo prav veliko koristili, ako se resnično izvedejo. Učiteljem — ako jih bo sploh še kaj — bodo naložili nekaj novega dela, ki bo pa vsaj kolikortoliko plačano. Mi tudi pri tej priliki ponavljamo: Dajte učitelju pošteno plačo za pošteno delo, pa bo konec vseh tožba! Revno sit človek lahko pride na Šmarno goro čez kamenje in grmovje, ne da bi se držal izhojene poti, redno lačen človek premaguje na gladki cesti. preden pride do Save! — Anketi je predsedoval c. kr. dež. šol. nadzornik Fr. Levec, deželni odbor je zastopal dr. Zajec, navzoči so bili vodja dež. kmet. šole O. Rohrmann, prof. Jos. Verbič, dež. sadjarski instruktor Humek, vsi c. kr. okr. šol. nadzorniki in nadučitelji Črnagoj. Lavtižar, Rant, Rus, Zupan, Zirovnik. Štajerske vesti. —š— Nekater} učltelji. ki se hočejo udeležiti tečaja na dež. kmet. šoli v Št. Jurju ob juž. železnici, pošiliaio prošnje na ravnateljstvo te šole, kar pa ni pravilno. Prošnje se moraio poslati na dež. šol. svet. ker bo ta določil udeležence.