GLASILO SLOVKNHKBGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO.
CHICAGO, ILL., PETEK, 25. APRILA — FRIDAY, APRIL, 25, 1924.
STEV. (No.) 67.
LETO (Vol.) X.
Velika
nesreča v
vici.
NAD 30 POTNIKOV JE IZGUBILO 2IVLJENJE. — NAD PETDESET JE BILO NEVARNO RANJENIH, KO STA BRZOVLAKA TRČILA SKUPAJ.
RAZNE VESTI.
Bern, Švica. — Blizu mesta Belinzona na Švicarskem blizu italijansko-švicarske meje se je dogodila včeraj strašanska železniška nesreča, ko sta dva ekspresna brzovlaka trčila skupaj. Eden je vozil iz Italije v Curih drugi iz Švice x Italijo. Na krovu obeh vlakov so se nahajali potniki različnih narodnosti. Vlaka sta vozila s polno hitrostjo, zato so žrtve še toliko večje.
Kolikor se je dalo dosedaj dognati je okoli 30 potnikov zgubilo življenje in nekaj nad 50 jih je močno poškodovanih. Med mrtvimi je bilo mnogo popolnoma razmesarjenih, da jih iskalci niti indentifici-rati niso mogli.
Na enem vlaku so bili tudi štirje Amerikanci, o katerih usodi se še nič ne zna. Ostali potniki so bili Francozi nekaj Angležev in baje največ Italijanov. Vzrok nesreče še ni pojasnjen.
-o---
JAPONSKI TRGOVCI PROTESTIRAJO PROTI IZ-
KLJUČEVALNI POSTAVI.
Prenapeti patriotje pa govore celo o vojni.
Tokio. — Iz mesta Kobe se poroča, da so se zbrali do malega vsi vplivnejši trgovci tamkajšnega mesta in so brzojavno čestitali japonskemu poslaniku Hanihara v Washington, ker je tako krepko nastopil za Japonce. Obenem odobravajo njegov nastop ' in pravijo, da je izrazil voljo celega japonskega naroda.
Iz nekaterih drugih krajev Japonske se poroča, da so dijaki delili po mestih letake, s katerimi so hujskali domačine proti Amerikancem na Japonskem in govorili, da bo vsied tega nastala vojna med obema narodoma.
Zmernejši elementi pa pravijo, da Hanihara ni rabil pravilno taktiko pri svojem nastopu. Mesto, da je zagrozil s svojo noto, bi bilo bolje, da bi bil skušal diplomatič-nim potom predlogo omiliti za Japonske naseljence. Z le-besedo bi bil več dosegel, **kor pa je s tako odločnim nastopom, s katerim je razburi celo ameriški kongres, da je Potem nalašč potrdil predlogo in s tem pokazal, da ima Pravico delati postave za svojo deželo.
MORILEC SY0JE ŽENE PRIPOZNAL ZLOČIN.
Ker mu ni skuhala zajterka ji je odrezal v**at.
Za razstavno poslopje $1,000,000.
Madrid, Španija. — V Se-l?JIe španskem bodo ime-veliko razstavo, na kater; tudi Amerika sodelovala, 'rs. Taft in poslanik Alek-*er P. Moore sta se odpe-1 v Seville, da prisostvu-otvoritvi, Špansko - Ame-^ske razstave. Vlada Zdr. je podarila $1,000,000 v kateri bodo razstav-stvari iz Amerike. ^^Po se daruje hiša mestu
Kakor smo poročali pred kratkem, da so dečki našli mrtvo truplo ženske v Riverside blizu Chicage, in da je na sumu njen soprog je policija se trudila ga izslediti, kar se je tudi posrečilo.
Morilec De Joy je bil prijet v Chicagi na vogalu Lincoln in Kinzie ceste. Po več urnem zasliševanju je trmoglavo tajil, da ne ve nič o u-moru, in da je to novico zvedel od svojega prijatelja. Ko pa je že bil zmučen od dolgega zasliševanja, je nevede na vprašanje zasliševalca, ako ni bilo mraz takrat v gozdu, ko ji je odrezal vrat?, odgovoril: "Da, ker ni hotela vstati, da bi mi skuhala zajterk, sem ji odrezal vrat.1*
Njegovo pravo ime je James Petrucci oženjen ter ima tri otroke, zapustil je pa že pred par leti svojo ženo in se poročil pred kratkem z žensko, katero je umoril. Poleg umora se bo moral tudi zagovarjati radi prestopka mnogoženstva.
Izpovedal je, da jo je v jutru na dan umora izvabil v goščavo v Riverside, kjer sta se nekaj časa prepirala, nato pa potegnil iz žepa nož ter ji prerezal vrat. Predno je pa zapustil prostor, je nabral nekaj listja in kar je sploh bilo pri rokah ter položil na mrtvo truplo.
-o-
Za pomoč družinam ponesrečenih ognjegascev se bo nabralo $500,000.
Po prizadevanju župana De ver j a v Chicagi se sestavi odbor, kateri ima nalogo nabrati svoto $500,000, katero se razdeli med družine ponesrečencev, ki so padli v službi.
Vsaka družina ponesrečenih pri zadnjemu ognju v Chicagi dobi od te svote po $5,000 in ravno toliko pa od mesta. Vsaka družina pa, od ognjegasca, kakor policaja, katera je izgubila kakega svojca v poklicu svoje službe, od prvega januarja tega leta, dobi tudi od iste svote, kakor tudi od mesta po.$5,000. V bodoče vsaka družina, katera zgubi kakega svojca pri opravljanju svoje službe za mesto, dobi isto svoto kakor gori navedeno .

Nemško Iju «tvo slabi radi pomanjkanja hrane.
Washington. — Generalni major Henry Allen prejšnji poveljnik čet ob Reni na Nemškem - predlaga merodaj-nim osebam naj pospešijo s pomožno akcijo, ker Nemško ljudstvo strada ter fizično, kakor tudi moralno propada.
—	Washington, D. C. — Meksikanski poslanik je dobil poročilo iz Mekšike, da je sedaj, ko so vladne čete zavzele južne postojanke upor-
Inikov, vse pod kontrolo repu-j blikanske vlade.
—	Moskva, Rusija. — Vodja Ukrajincev general Snpak, kateri je bil obdolžen za več pogromov, so ga obsodili na smrt. Zadnji trenutek so mu pa kazen omilili na 10 let ječe.
—	Wellington, N. Z. — Delavci na železniški progi po vsej Novi Zelandiji so za-stavkali, ker niso zadovoljni z dosedanjo plačo.
—	Washington, D. C. — Svarilo se je poslalo na vse rudokope, proti vporabi črnega smodnika za razstreljeva-nje. Črni razstreljevalni smodnik je napravil največ rudniških nesreč. Od leta 1908.— 1923. je vsied vporabe istega bilo 71 eksplozij po rudnikih, ki šo zahtevale 857 človeških žrtev.
—	Newark, N. J. — Sedem oseb je bilo aretiranih, kateri so imeli revolversko bitko na Brandfor place in Washington cesti, pri kateri je bil neki Peter Serritella ^ smrtno ranjen. Serritella je bil že prej večkrat ranjen pri slič-
|nih bojih.
—	Nice, Francija. — Več oseb je bilo ranjenih pri spopadu med tamošnjimi fašisti na eni strani in člani delavske organizacije na drugi. Do spopada je prišlo radi nameravanega preprečen j a blagoslovi jen j a fašistovske zastave od strani delavcev in po vojni osirotelih ljudi. Fašiste je ščitila policija.
—	Alton, 111. — Stara mestna hiša v mestu Alton je pogorela. 2upan mesta trdi, da je bil ogenj podtaknjen. Hiša je bila zgodovinskega pomena, ker sta v njej debatirala leta 1852. takratni predsednik Lincoln in Douglas.
—	New York. — Princ Na-ruhiko tretji sin Japonskega cesarja, kateri se nahaja na potovanju po Evropi, je izjavil, da opusti nameravano potovanje po Ameriki. Vzrok bo menda znan.
—	Havana, Cuba. — Stavki pristaniških delavcev, kakor smo poročali se je iz simpatije pridružilo moštvo poulične železnice, danes pa poročajo, da je tudi pet sto šoferjev iz istega vzroka za-stavkalo, pripravljajo se pa tudi vozniki piva, da odlože svoja dela. Radi zadnjih, bodo največ prizadete manjše pivnice, katere si niso vstanu nabaviti piva za več časa naprej.
—	Grenoble, Francija. — Povoden j v temu kraju je prinesla veliki kos ledu, na kateremu je bil primrznen medved. Ko se je pa mrcina od-topila so vaščani napravili pojedino, rekli so, da je bilo meso prve vrste.
—	Versailles, Francija. — Radi nekega neprevidnega kadilca je pogorelo več akrov gozda. Ognjegasci so delali z nadčloveško močjo, da so o-genj
VOJNA MED RUSIJO IN RIJMUNIJO NA VIDIKU.
Rumunija ima baje 100 tisoč mož pod orožjem na bes-arabski meji. — Vojni minister Trocky dospel v Moskvo.
Pariz. — Medtem, ko je vojna nevarnost na Balkanu med Bolgarijo in Jugoslavijo polegla se poroča iz Rumuni-je in Rusije, da je opažati veliko vojaško gibanje v obeh državah, katerega cilj bo naj-brže rešiti enkrat za vselej besarabsko vprašanje.
Pred par dnevi smo poročali, da je odšlo v Rumunijo iz Francije več generalnih štabov, da organizirajo rumun-sko vojsko. Francoska vlada je podpisala pogodbe za nabavo vojnega materiala in orož-
Iz neodrešene domovine.
FAŠISTI NADALJUJEJO S SVOJIMI KOMEDIJAMI. —
UREDNIK! "GORIŠKE STRAŽE" V ZAPORU. _
DRUGE VESTI.
Fasistovska kultura.
Poroča se, da je v nedeljo 6. aprila gruča mladih Trža-čanov obojega spola zagrešila v Krvavem Potoku izredno grd čin. Obkolila je tamkajšnjo kapelico sv. Antona Pada-vanskega in tan> brila norce in se spakovala. Končno je e-den izmed družbe udaril po šipi in jo razbil.' Domačinu Darišu. ki je prihitel na lice mesta in zahteval, naj plačajo škodo, se je družba predstavila z besedami: "Mi smo fašisti in imamo nalog, da vse take reči porušimo. Porušili vam bomo tudi vaše hiše z bombami." — Tako seznanjajo fašisti pri prosto slovensko ljudstvo s svojo visoko kultu-
je kategorično izjavil, da očitanih ali podobnih besed ni izgovoril. Prič pa seveda ni i-mel ter je bil obsojen na osem dni zapora in 25 lir globe zaradi žalitve uradne osebe. Vse v večjo slavo "popolne voliv-ne svobode."
Ija za rumunsko vojsko za približno 100 milijonov zlatih ro. ki jo sami proglašajo za i-francpskih frankov. Vsa ta; talijansko. poročila so jasno govorila, da se nekaj tamkaj ob črnem niorju kuha in da zna uiti iz lonca vsak trenutek.
,Z»aei!no je tudi včerajšno poročilo, ki trdi, da je dospel v Moskvo vojni minister Trocky in da je baje zopet vzel v roke vrhovno poveljstvo rdečih čet. Tudi rdeče čete se neki pomikajo proti rumunski meji. Vse to jasno pokazuje, da sti obe državi pripravljene rešiti to vprašanje z mečem enkrat za vselej. Rumunska ima baje nad 100 tisoč mož pod zastavo na besarabski meji.
-o--
Karikatura pravosodstva.
Namesto odpuščenih ali premeščenih slovanskih sodnikov je italijanska vlada po slovanskih krajih namestila sodnike, ki ne poznajo niti besede slovenskega oziroma
Železniška nesreča.
Na openskem kolodvoru je 1. t. m. vsied premajhne pazljivosti osobja osem popolnoma natovorjenih vagonov začelo drčati proti Nabrežini. Ker ondi proga strmo pada, so vagoni drveli z vedno večjo brzino. Na srečo so dogodek še pravočasno zapazili, tako da so mogli telefonično opozoriti nabrežinsko postajo. Tu so vozove speljali na slep tir, kjer so se popolnoma razbili. Človeških žrtev ni bilo, a gmotna škoda je ogromna.
-o-
Pri pogrebu tovariša se zgrudil mrtev.
Poročnik Clauscen, kateri je spremljal k večnemu počitku enega svojih pri ognju v Chicagi padlih, tovariša, je ravno, ko je stopil na cerkveni prag, se mrtev zgrudil na tla. Poročnik je bil edini preostali od Truck, kompanije štev. 11, kateri so našli žalostno smrt leta 1910. pri ognju v Chicaški klavnici.
-o-
Poklicana k smrtni postelji svoje matere, zgubila življenje.
Pipestone, Minn. — Mrs. Dan Harris iz Kansas City stara 48 let, je bila poklicana k smrtni postelji svoje matere. Vse de se v svoj avto. ter dirja proti fiiši starišev. Med potjo v mestu jo zadene nesreča, da pade z avtomobila tako nesrečno, da je izdihnila 22 ur pred smrtjo svoje matere.
-o-
ČITATELJI POZOR!
V današnji številki smo začeli objavljati na drugi strani krasen zanimiv podlistek "Preoblečen v prepovedani Tibet." Ta povest pripoveduje o zelo drznih činih, ki jih je podvzel človek tam med divjimi narodi v Indiji. Prepričani smo, da vsakdo, ki ga bo začel čitati, ga bo čital z največjim zanimanjem, in da bomo z njim čitateljem zelo ustregli.
-o-
Človek še le na stara leta pronajde, da ni bil niti polovico tako "kunšten" kot je
-	Umrl je
v Poreču dr. Anton Pogat-schnig, ki je igral v bivši istrski deželni upravi važno vlo-hrvatskega jezika. Za zgled, Bil Je rojen Slovenec, a po kako se godi na razpravah,	Italijan.
bodi slučaj v Ajdovščini. Tu se je na preturi vršila razprava v neki civilni pravdi, pri kateri je nastopilo 15 prič. i Vse te priče niso znale drugega jezika nego slovenskega. Stranki sta imeli vsaka svojega pravnega zastopnika, ki sta bila zmožna obeh jezikov. Sodnik je bil Tirolec, ki ni razumel niti besedice( kar so izpovedale priče. Posredoval je pri prosti tolmač, ki svoji nalogi niti oddaleč ni bil kos. Tako sta razpravo vodila oba odvetnika, ki sta priče izpra-ševala in se nato pri prevajanju v italijanščino med seboj prepirala zaradi izrazov. Sodnik je sedel za mizo tih in nem. Tako je razprava trajala celih šest ur, namesto da bi se bila končala v največ dveh urah. Lepo pravosodstvo!
-o-
Nova žrtev narodnih odpadnikov.
. "Gor. Straža" poroča, da ie te dni odšel iz Rihemberka kaplan g. Leopold Arko kot žrtev obrekovanja domačih brezvercev in narodnih odpadnikov. G. kaplana so spremljali na postajo bajoneti, toda tudi stotine domačinov, ki so svojemu dušnemu pastirju ohranili zvestobo in hvaležnost do onstran milosti italijanskih oblasti.
-o-
Urednik Kemperle v zaporu.
Dne 28. m. m. je bil urednik "Goriške Straže" Polde Kemperle na volivni agitaciji na Trnovski planoti. Orožniki so ga povabili na svojo postajo, kjer je bil tudi tenente fašistovske milice. Tu so Kemper-la dolgo zaslišavali in, dasi ni zagrešil najmanjše nezakonitosti, zaprli. Minolo soboto se je vršila proti Kemperlu kazenska razprava na okrajnem sodišču v Gorici. Kemperle je tožil orožniški brigadir, da ga je bil povodom z asi iša van j a na
Iz dušnopastirske službe.
Za provizorja v Bistrici ob Žili je nameščen bivši župnik v Planini na Vipavskem, g. Ivan Maierhofer.
Osebne izpremembe v dušno-pastirski službi.
G. Grilanc Josep, župnik v Nemškem Rutu, je imenovan za župnika v Šmartnem; g. Arko Leopold, kaplan v Ri-henbergu, za župnega upravitelja v Nemškem Rutu; gosp. Monkar Natal, kurat na Srpe-nici, za župnega upravitelja v Žabnicah in bo oskrboval tudi svetišče na Sv. Višarjahg. Zor Sava, vikar v Temnici, za kurata na Srpenici; g. pl. Po-(Dalje na 3. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne zves« s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve M> dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
NaSe cene za pošiljke v dinarjih W lirah se bile včeraj sledeče:
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6-98
1,000 — Din.........$ 13.45
2,500 — Din.........$ 33.5® J
5.000 — Din.........$ 66.50
10,000 — Din.........$132.00
100	—	Lir..................$ 5.20
200	—	Lir..................$10.05
500	—	Lir...................$24.25
1,000	—	Lir..................$47.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. i* nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja častokra menja ,dostikrat docela nepričakovs no, je absolutne nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, ko ni sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO


EDINOST'
EDINOST
(UNITY)
tzhAia vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published bv: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicago, DL
_Telephone: Canal 0098.__
_Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application._
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ............... ;$2.oo
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year..................$4.00
For United States per half year..............$2.00
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _"_For Chicagoy Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doposlani na uredništvo pravočasno tn moreio biti preieti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa •e ne ozira.
Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd t87q.
Izključevalna postava in Japonci*
Postava, ki izključuje rumeno raso od priseljevanja v Združene države je dvignila zadnje dni mnogo prahu na Japonskem. Japonci se čutijo užaljene in imajo seveda vzrok zato. Noben narod ne vidi rad, da se samo za njega naredi kake posebne postave in tako tudi rumeni narodi na vzhodu so razžaljeni vsled postave, ki jo je pravkar ameriški kongres in senat potrdil.
Na drugi strani pa, če temeljito premislimo položaj se ne bomo čudili, da je Amerika prišla do tega zaključka. Japonci se silno hitro množe. Ameriška mati zlasti odkar širijo zloglasni nauk porodne kontrole ima povprečno od 3 do 6 otrok. Japonska mati jiK ima od 10 do 20. Ta hitro množeči narod hoče kruha in sveta, da bo na njem prebival. Domače otočje je že preob-ljudeno. Kam naj gre? V mrzlo Sibirijo ne sili — tam ni življenja za nje. Avstralija jih ne pusti na svoje o-zemlje in Indija tudi ne. Po drugih krajih ni življen-skih ugodnosti. Najbolj priležno podnebje in kraj je za Japonce zlata Kalifornija — tu pa stoji Stric Sam in jih ne pusti notri.
In kaj bi se zgodilo z zlato Kalifornijo, če bitjih Stric Sam spustil notri? V par desetih letih bi (se v Kalifornijo naselilo toliko Japoncev, da bi tvorili večino v narodnostnem oziru, začeli bi vladati v političnem oziru in v kratkem bi postala Kalifornija Japonska ne-odrešena domovina.
Kaj nam govori v tem oziru zgodovina med Slovenci in Italijani? Italijani so ustvarili neodrešeno domovino na vzhodni strani Adrije in prav tako bi jo ustvarili Japonci na drugi strani Pacifika, ako bi na nje v tem oziru ne pazil Stric Sam. Lepega dne bi Japonska anektirala zapadno ameriško primorje. Iz tega vzroka torej Amerika postopa pravilno, da hoče za-treti take Japonske aspiracije predno bi skušala Japonska iste udejstviti.
Na drugi strani pa bo to vprašanje imelo kolikor toliko zle posledice. Mnogi politični opazoValci so prepričanja, da tega vprašanja ne bo rešila diplomacija, pač pa ga bo rešil meč. Japonska se prička radi tega vprašanja že dolgo let z Združenimi državami. Zato ne bo nič čudno, če bosta oba naroda zavihala rokave in nekega dne rešila to vprašanje v dvoboju. Dal Bog, da bi do tega ne prišlo, toda kakor kažejo okolščine zadnjih slučajev se ta gnjev v srcu japonskega naroda ne bo tako zlepa zatrl.
Obenem pa napovedujejo Japonci bojkot ameriškim izdelkom, tudi to ne bo imelo nič dobrih posledic.
Sv. Jurij v So. Chicago.
Naj se zopet oglasim, da ne bo kdo napačno mislil, da je slovenska naselbina v South Chicago propala.
Morda bo zanimalo cenjene bravce, ako povem, da je bila letna cerkvena seja dne 2. marca. Na tej seji je bil ponovno izvoljen prejšnji cerkveni odbor v znak splošnega priznanja za dobro delovanje med letom. Na splošno željo je bil odbor pomnožen, da se zamore kaj več dobrega storiti za naselbino, ako je več delavnih mož v odboru. Naj sledijo imena cerkvenih odbornikov za 1. 1924. Mr. John Dolinšek, Joe Gradišar, Anton Jakše, Frank Juvančič, William Kompare, Louis Mer-gole, Martin Shifrer, Frank Škulj, Math. Primožič, Peter Fugina, Anton Bakše, Martin Widic.
Za velikonočni praznik se je domov vrnil iz zdravilišča Mr. John Kučič. Preje že zelo oslabljen se je sedaj izdatno pozdravil. Dobremu faranu želimo da se docela pozdravi, da bo še dolgo krepka odpo-moč med nami z besedo, s sve^ torn in dejanjem.
Dne 16. aprila so na St. Mary pokopališče spremili 23 let starega, šele 3 mesece poročenega Mr. Joe Pasdertz. Huda pneumonia mu je pre-trgla nit življenja. N. p. v. m. Žalostno pač, da isti čas leži v bolnišnici njegov oče Anton Pasdertz. Tudi o njem se čuje, da je malo upanju, da okreva.
Alojzija Mergole, 14-letna učenka se je letos ojunačila in rje kolektala za rože za božji grob. Nabrala je tepo svoto $45 in 45 centov.
—	Tudi letos .se je sijajno vršila velikonočna procesija. Veliko dečkov in belo oblečenih deklic je korakalo za procesijo. Lepo je bilo videti, ko so tudi vitezi sv. Florijana pod vodstvom Mr. Fr. Škulja v uniformah dali sijaj procesiji. Pevski zbor je pri obeh sv. mašah lepo ubrano, navdušeno popeval vednolepe, velikonočne pesmi.	x
—	Se na praznik ni so imeli cerkveni možje miru in počitka. Zbrali so se bili k četrtletni seji in ob enem prešteli velikonočno kolekto, ki je na splošno zadovoljnost nepričakovano dobro izpadla. Denarne svote pa ne prijavimo vsled gotove previdnosti. Farani, ki so opravičeni vedeti, so v cerkvi jasno slišali oznanjeno svoto kolekto.
—	Na velikonočni ponde-ljek smo pri nas pričeli 40 urno pobožnost. V pondeljek
zvečer je imel cerkveni govor domači župnik. V torek je o-pravil večerno pobožnost Rev. P. Blanko Kavčič iz Chicago. V sredo zvečer je izvršil sklepno 40 urno pobožnost Rev. P. Kazimir Zakrajšek. Kakor v velikem tednu tako je tudi za časa 40 urne pobožnosti
Pueblo, Colo.
Kot stari naročnik si štejem v dolžnost, da tudi jaz kaj poročam iz naše slovenske naselbine. Kar se dela tiče gre še precej naprej. Jeklarna o-bratuje s polno paro.. Ne ve se sicer kako dolgo bo to trajalo. Na dolnjem starem gro-vu je tudi dosti dela, ker so začeli graditi novi prekop, kateri bo razširil sedanji prekop skoro do 200 čevljev, ki bo služil v času naraščanja vode za odtok. Kopanje vrše s parnimi lopatami. Torej naj nikar kdo ne misli, da smo prekop tako razširili, kakor smo ribničanje šolo. Kajti tukaj je kaj takega ne mogoče
verno ljudstvo v velikem številu obiskovalo cerkev seveda j zato smo sklenili vsi Slovenci na večer, ker po dnevu so lju- v tukajšni naselbini, ker ima-dje na delu. Kako je mladina mo kupljen prestor na jako vneta, naj povem, da so prišli prijaznem kraju, da si na prositi, še smejo za 40 urno njem zgradim lepo slovensko pobožnost pri procesiji mar-j katoliško šolo, kar nam bo v čati Children of Mary in Holyiprocvit in korist. Posebno bo Name Junior. Umevno, da se.to koristno za našo mladino, je taki želji in prošnji rado ker se bo učila pri domačem
ustreglo.
— Se eno novico ne smem pozabiti, da bi jo ne omenil. Mr. Anton Bakše, trgovec, je zopet kupil hišo na 9600 Ave L, blizu cerkve.
Konečno naj omenim vzrok zakaj ni bilo tako dolgo nobenega glasu iz naše naselbine v priljubljeni Edinosti. Poročevalcu naj se oprosti, ker je tudi njega več tednov bolezen nadlegovala in mu iz rok iztrgala pero. Sedaj pa zopet ide. Mora iti.
Poročevalec.
-0-
ognjišču lepih krščanskih navad.
Odbor je pridno na delu. Možje hodijo in obiskujejo rojake po naselbini, kateri podpisujejo, koliko bo kateri prispeval za šolo. Ker sem tudi jaz eden izmed določenih obiskovalcev sem se odločil, da obiščem vse do zadnjega, ki spada pod moje okrožje. Kolektanje je težavno delo, ker človek jih mora veliko preslišati. Dosedaj nisem naletel še na tak slučaj in moram pohvaliti vse, katere settf obiskal. Le en slučaj je bil ma lo smešen, ko mi je hotela žena utajiti, da ni gospodarja doma, v tem hipu pa pride gospodar čez vrata ven in je ženo v zadrego spravil, ker videlo se javno, da ni resnico govorila. Drugače pa delo dobro napreduje. Če bo šlo tako naprej se bo nam vse lepo izteklo kar nam ljubi Bog daj!
Pozdrav vsem čitateljem lista Edinosti v naši domači naselbini in sirom Amerike. Tebi list pa želim obilo novih
F. Gnidica.
Chicago, 111.
—	V nedeljo bo imela kakor že poročano Slovenska Podpor, dr. sv. Mohorja svojo zabavno nedeljo. Rojaki, ker je to domača podporna organizacija naše naselbine pose-tite njeno prireditev v najo-bilnejšem številu!
—	Društvo Najsvetejšega Imena "Juniors" mlajši oddelek, kjer so organiziranje naši fantje župnije prirede zabavni večer dne 2. maja v cerkveni dvorani. Kazale se bodo krasne in pomenljive naročnikov, premikajoče slike.
—	Mr. John Kosmach je te dni postavil lično garage v o-zadju župnišča, kar kaže, da je izvrsten mojster v svoji stroki.
—	Družina Mr. in Mrs. Joseph Sluga, ki se je zadnje dni preselila iz 1858 W. 22nd Street na 1805 West 22nd St., je tam kupila svojo hišo, katero sedaj popravljajo in pre-deljujejo. Ko bodo s popravili gotovi bodo imeli jako prijazen in čeden dom. Mrs. Mary Sluga je znana slovenska babica v Chicagi.
—	Pri stavbinskem in posojilnem društvu "Slovenski Dom" so naredili tekom zadnjega meseca jako lep uspeh. Prodali so veliko število delnic, kar na novo pokazuje, da se naši rojaki v vedno večji Ženska postane najbolj pomeri zanimajo za to svoje ko-j zorna tedaj, kadar vpričo nje ristno društvo.	. druga njenega moža pohvali.
RAZNOTEROSTI.
Neznana ženska si je hotela
vzeti življenje.
Iz New Yorka poročajo, da je neka neznana ženska prišla v župnišče k Fathru Joseph Zaniewicz z otrokom v naročju ter povedala, da jo je mož zapodil od doma. Dobila je hrano, čedno, obleko ter posteljo za čez noč. Drugo jutro ji da Father Zaniewicz nekaj denarja, nakar se ženska odpravi dalje. Vrne se pa nazaj, pusti otroka v spodnji hali, sama se pa poda v drugo nadstropje ter se vrže iz okna.
Zadobila je težke notranje poškodbe. Odpeljana je bila takoj v bolnišnico.
-o-
Mehikanska revolucija zatrta.
Washington. — Mehikan-ski poslanik je izdal sinoči buletin, kjer navaja vladno poročilo iz Mexico City, da so zvezne čete dobile pod kontrolo vse kraje, kjer so imeli do zadnjih dni moč uporniki. S tem je revolucija končana in zatrta po zvezni vladi.
-o-
Jetniki prišli do svobode skozi njih junaštvo.
Stražnik je eskortiral 11 jetnikov v La Grange, 111. k delu, kje rso popravljali cesto. Ko pa pasirajo tamošnjo bolnišnico so jetniki zavohali dim, predno se je stražnik zavedel so bile lopate na tleh, jetniki pa izginili.
Kmalo na to se prikažejo z &oreč5ga poslopja noseč bolnike na varno. Rešili so pet bolnikov gotove smrti, ko se začuje glas, da je še nekdo o-stal v gorečem poslopju. John Weeks črne, hiti v poslopje boreč se s plamenom pride do postelje, kjer je ležala neka bolna ženska, jo zavije ter odhiti ves ožgan z bolnico na varno. Ni pa še bil na cesti, ko se sesuje strop v sobi kjer je ležala rešena ženska.
Načelnik policije Matthews pokliče vse jetnike k sebi, daruje vsakemu dva dolarja in "svobodo."
Cleveland, Ohio.
Tukaj je preminul rojak Louis Knaus ravno na Veliki petek, dne 18. aprila. V A-meriki je bival skoro 28. let in je bil dobro poznan med tukajšnimi rojaki. Bil je tudi direktor naše slovenske banke v Clevelandu. Doma je bil iz vasi Gora pri Ribnici na Dolenjskem. R. L P.!
Zadnjo soboto pa je preminul rojak Josip Blažič stanujoč na 61. ulici še v mladih letih komaj 34 let star. V A-meriki je bival 19. let. Doma je bil iz Nemške vasi pri Ribnici. Pokopan je bil v torek zjutraj. R. I. P.! .
Poročevalec.

Raki čan ska grofica umrla.
Dne 1. aprila t. 1. so pokopali v Warteburgu na Gornjem Avstrijskem grofico Ge-orgino St. Jullien, roj. Batthy-any, lastnico veleposestva in gradu Rakičan pri Murski Soboti. Umrla je na otrpnjenju srca v 66. letu starosti. Posestva prevzame sin grof Albert St. Jullien, ki pa tudi v Gor. Avstriji poseduje veliko posestvo. Kakor znano, namerava naša država veleposestvo Rakičan ekspropriirati v svr-ho za Prekmurje prepotrebne kmetijske šole. Mislimo, da sedaj ne bo več toliko pomsile-kov, ker preje so nekateri krogi hoteli očuvati stari vdovi njeno stanovanje, dočim naslednik ni najmanje vezan na to posestvo, ker je drugače zelo imovit. Samoumevno, da se mora posestvo oceniti in plačati lastniku.
Dr. W. M. MacGovern.
Preoblečen v prepovedani Tibet.
Vstop v skrivnostno azijsko deželo Tibet je vsem tujcem prepovedan, in zastonj so poskušali drzni raziskovalci priboriti si dohod v glavno mesto Tibeta, v Lhazo. Vedeli smo o Lhazi le, da ima najbrž kakšnih 15,000 prebivalcev; vrhu tega pa da stanuje tam še posebej okoli 18.000 lam a-li menihov, kojih število se ob romarsltih dnevih zviša na 80.000. Glavar menihov in vsega budističnega sveta se imenuje Dalai-lama (izgovori: tale-lama) in stanuje v palači Potala blizu Lhaze. Prvo poročilo o Lhazi je prinesel v Evropo leta 1325. neki menih. Leta 1661. sta prišla v Lhazo dva jezuita, 1. 1811. je bil tam neki angleški zdravnik, leta 1846. pa dv£ lazari-
sta. Vsi poznejši poskusi Evropejcev, da bi videli to sveto tibetsko mesto so se ponesrečili; tako čuječi so bili Ti-betanci. Tudi slavni Sven He-din ni mogel tja; prišel je sicer blizu, obiskal je v mestu Siga-tze Faši-lamo, nekakega so-vladarja Dalai-lame, a Lhaze ni videl. Sicer so prodrli leta 1904. pod poveljstvom polkovnika Younghus-banda Angleži noter do Lhaze, in 3. avgust 1904. je oni znameniti dan, ko so vkorakali v sveto mesto; a ker je bil Dalai-lama že pred njih prihodom ubežal, so šli čez paT dni spet nazaj. Šele lani, 1923 se je posrečilo angleškemu profesorju MacGovernu, da je za kulija preoblečečn prišel v Lhazo, govoril z Dalai-lamo
in na licu mesta študiral šege in običaje Tibetancev. Kuli pomeni služabnika, slugo, težaka itd. Njegov popis tega potovanja je silno zanimiv in ga bomo priobčili. Pa tudi iz drugega vzroka. %
Dvakrat že so naskočili Angleži najvišjo goro sveta, Mount Everest (mavnt Everest), 8882 metrov visoko. Prišli so 1. 1922. do višine nad 8300 m, a na vrh niso mogli. Letos so se spet odpravili; iz Indije bodo šli na severno stran Himalaje in bodo prodirali tam proti Como-lungmi, kraljici — materi sveta, kakor imenujejo domačini Mt Everest. Izhodišče njih himalajske ekspedicije je prav i-sto kakor je bilo izhodišče MacGoverna, in nam je Mac-Governov popis izboren uvod za razumevanje te ekspedicije — Mac (izgovori mek) je škotska beseda in pomeni sin.)
Pripoveduje nam pa Mac Govern tole.
Priprave.
Narava in ljudje Tibeta so se združili, da. vstop skoraj onemogočijo. Velikanska visoka planota je to, 4000 do 6000 metrov nad morsko gladino se dvigajoča. Obdajajo in preprezajo jo gorstva, visoka včasih 7000 do 8000 metrov, obdana od večnega ledu in snega. Planota je pusta in gola, brez drevja in brez rastlin; le trava raste tam, in pasejo se po nji divji osel, ovce in govedo jak. Ječmen je edina žitna vrsta, ki vspeva, a še ta le v toplejših okrajih. Na tem velikanskem prostoru živijo razstresene gruče domačinov, skrajno sovražne vsakemu tujcu. Nekateri so pastirji in potujejo s svojimi Čredami sem in tja, drugi stanujejo v vaseh, drugi zopet v mestih. V bližini večjih mest stražijo dohod velikanski gradovi iz kamna, zgrajeni v čudnem slogu preteklih časov. Na obzidju so stražniki, ki
strogo pazijo, da se ne prikla-1 velikanske težkoče, ki jih deti kak nepoklican tujec.	la narava, mora premagati Prav toliko kakor vasi in led in sne£> prepade in strmi-
in
gradov je pa samostanov. Tibet je dežela menihov, vsak četrti moški je menih. Stanujejo skupaj v ogromnih poslopjih, proč od drugih selišč. A ti samostani niso taki kot so naši, ti menihi niso naši menihi. Ti samostani so kraji prepirov, njih prebivalci so včasih ljuti bojevniki. Zgodi se, da si napovesta dva samostana drug drugemu boj, ali pa da vderejo menihi v kakšno mesto, odstavijo neljubega jim namestnika in ga seseka-jo na drobne kose. V enem samem samostanu je menihov več sto^ tudi po več tisoč. In prav ti menihi tujce najbolj sovražijo; oni so največja nevarnost za tistega, ki hoče deželo raziskovati in študirati; tudi spremstvo, ki ga dajo tujcu civilne, oblasti, jijn ni sveto.
Kdor hoče priti v Lhazo, mora premagati najprvo vse
ne. In ko ima vse to za seboj, zadene na najhujšo oviro, na sovražno domače prebivalstvo. Smrtna kazen mu je gotova, če se ne umakne o pravem Času. Tudi meni se prvi poskus ni posrečil. Prišlo je pa to takole: Pred dobrima dvema letoma — torej v začetku leta 1921. — je sprožil George Knight — izgovori: najt — misel o ekspediciji, ki naj bi raizskala Tibet in življenje Tibetancev. Knight je dobil za svojo misel najprvo Williama Dederichsa, prijal lja znanega" raziskovlaca nih polarnih krajev, Ernes Shackletona.
(Dalje sledi.)
Odpustiti pa ne pozabiti prav tako, kakor narediti trdilo in na istega ne p< ti svojega imena.
o-




Ameriška Slovenka.

GOSPODINJ^ ČUVAJ SY0-premožnih-si ne da počitka
JE ZDRAVJE.
Gospodinjstvo in materinstvo je tako, da zahteva od žene žrtve in žrtve. Naloga gospodinje je, da skrbi za druge. In najdražja žrtev, ki jo polaga vsak dan na žrtvenik domačega reda, je njeno -zdravje. Poglejte one zgodaj uvele žene, sključene, suhe, Tazoranih lic in zdelanih rok. Kdo bi vrjel, da so bile nedavno še mlade in postavne ? Kam je prešla njih mladost in moč ? Kakor vojak v fronli mora izvrševati gospodinja svojo dolžnost. Nihče ne vpraša, kaj in kje ji škodi. Vse mora biti v redu: mož, otroci, posli, vse tlelo mora biti opravljeno o pravem času. Nikdo ne vpraša, kako. Dokler gospodinja dela, niti ne opazijo, koliko dela.
Otročiček-novorojenček je blizu. Gospodinja pa dela vse noči, šiva, peče, pere, privzdiguje težke škafe, hodi pozimi po vodo na daljno pot. Do zadnjega hipa. In komaj da je vstala, jo že vidiš pri ognju, na vetru — povsod, kamor ne bi smela vsaj nekaj dni še ne. Posledice se pokažejo včasih hitro — huda bolezen položi, prepridno ženo — ali pa se nabira bolezen počasi, od postelje do postelje, od prehlada do pregretja, dokler žena ne -opeša popolnoma. Sesede zmajujejo: Nevarna leta so! Žena hodi k zdravniku, ki ji svetuje, zapisuje, prepoveduje delo. A kje je slovenska žena, ki bi ne delala, dokler le še more ganiti z mezincem? Žena dela in umre v delu — delo ostane, gospodinje ni več!
Tu je treba, gospodinja draga, da pomisliš. Skrbi, da uživaš svoj zajterk, svoje kosilo in večerjo v redu, sedeč pri mizi in počasi. To je važno! Večina gospodinj, tudi
pri jedi. Vse zmeče mimogrede vase. Nekatere dajo vse družini, njim ne ostane ničesar pa si poplaknejo grlo s kakim ostankom. Koliko mater si pri-trga, da dobe otroci!
Človeškemu životu je treba počitka, prileže se posebno po jedi, da delajo prebavila. Kjer pa je telo v večnem gi-> banju in tekanju, pride prebava v nered. Drugi vzrok, da opešajo prebavila, je premalo spanja. Spanje je zdravilo. Dovolj spanja popravi izmučeno telo, utrujene možgane, medle oči. Ubita ležeč, kakor prerojena vstaneš, če je bilo spanja dovolj. Pa je le redka gospodinja, ki se naspi. Včasih ji brani bolni ali nemirni otrok, včasih neodložljivo delo. Dostikrat pa bi se uredilo, da bi imela gospodinja spanja dovolj, ko bi uporabila ves dnevni čas, ki je vendar vsakemu delu bolj primeren. Preveč klepetanja, postajanja črez dan, potem se mora dodajati ponoči.
Delaj ponoči samo, če res ne gre drugače. Gospodinja, ki nisi imela dovolj počitka ponoči, si ga moraš privoščiti popoldne. In Če ga je samo deset minut — dobro ti bo delo. — Ves dan si na nogah. Neguj torej svgjg noge. VsaK večer jih odrgni z mokro, debelo brisačo. Umivaj jih pogosto z mlačno vodo, nateri jih z alkoholom. Vsaj vsak teden enkrat si namoči noge v gor-ki-gomilični ali metlični izku-hi (kppelji,) uredi nohte (je zelo važno!), potem uteri ga-beževega ali bljuščevega mazila. Ako zabrekle noge ne iz-plahnejo zjutraj, poprašaj zdravnika. Naše stare matere so nosile za otekle noge nogavice iz rdečega sukna. (Pred desetimi leti sem kupila zadnje za svojo mater.) Gumije-
vih nogavic ne obuvaj brez	SlRrrE	EDINOST
skrajne potrebe m brez zdrav-nikovega predpisa, platneni
povoji so boljši, ker prepuščajo zrak. Ne hodi krog vra-žaric in rožaric in ne poskušaj za noge danes tega, kar je prinesla Jerica, in jutri, kar ti je svetovala konjederka. Predpoldan si trudna, postre-zi si, s čemer si pač moreš. Močna kava z rumenjakom in
dosti oslajena prežene utrujenost; to pa ni za vsak dan. Kaplja močne pijače o pravem Času, s kruhom, je zdravilo, a tudi le za včasih. Kako slabi žensko, če se naliva in zaliva s čobodro cikorije! Boljši je suh kruh. Zalivanje z ruskim čajem ali z rožami tudi ni prida. Vse to pospešuje opešan je. Jajca, mleko, med, sadje, sveže in posušeno, maslo, so vsak čas prav, žal, da si jih v teh socialno krivičnih časih ne more privoščiti vsaka gospodinja.
Jako dobra pomoč, da se o-hrani telo dolgo sveže, je večerno umivanje in snaga sploh. Ni tako težko umiti se hitro po vsem životu in obleči ponoči drugo srajco, da se dnevna prezrači in posuši. Pri kuhinjskem delu, na polju in na cesti, tudi v tovarni in pisarni se prilepi dosti prahu na potno kožo, tudi mrčes se prinese s prahom. Iz-plakni si vsak večer usta in nos.
Neizmerne važnosti za zdravje pa je duša, ki je Bogu udana in se ne razburja ob udarcih, ki prihajajo od vseh strani na mater-gospodinja. Rečemo s psalmistom: "Upaj v Gospoda, še ga bom hvalil." — Ves strah, skrbi, jsalost nam ne pomaga. Bog je dal, Bog je vzel. Vse je časno in minljivo, tudi žalost in nesreča. Moja mati je imela pri veliki družini in majhni plači obilo skrbi. Pa je večkrat rekla ob nadlogah : "Hvala Bogu! Sem &e bala vse hujšega, je rekla Čička, ko so ji obesili moža."
Trdno vero, neomajno zaupanje vase, železno voljo mora imeti gospodinja, da o-hrani sebe in svojce. Viharji časa se ne bodo polegli še dolgo.
Lea Fatur.

Ambridge, Pa.
Cenjeni: — Prosim malo prostora v listu Edinosti za nekoliko besed, da odgovorim dopisniku iz Ambridge, Pa. v Prosveti številka 91.
Dolžnost me veže, da čuvam resnico, ker je dopisnik obregnil ob Rev. Zakrajšeka in na tiste koverte, ki so bile razdane ljudem v cerkvi. Svetujem ti John, nikar ne žaluj, če je kdo kaj dal, ker iz tvojega žepa ni prav nič šlo yen.
Dalje trdi: "Pater je prišel učit slovaške vernike." No, povem ti, John, da tudi tebi bi ne škodilo malo več olike. Zato čuj Mr. Maletič! Koliko jaz vem, živiš v tej naselbini že kakih 15 let če ne še več, pa še ne veš, da je tukaj mešana župnija, v katero spadajo Slovenci, Hrvati in
4 +
t
4 4
4
*
A
*
s s
s
Kam pa na Belo nedeljo?
v Chicagi bomo šli na
Veliko PLESNO VESELICO
ki jo priredi
Slovenska Podp. Dr. 'sv. Mohorja'
V nedeljo, 27. aprila 1924
v šolski dvorani, na 22. cesti in Lincoln street.
Začetek točno ob 6. uri zvečer. VSTOPNINA 50c,
Ker bo na tej veselici v izobilju najboljše zabave in ker bo svirala za ples izvrstna godba ZAIČEK ORCHESTER, se vabi vse rojake iz Chicage in okolice h najobilnejši udeležbi. Za najboljšo postrežbo in za dobro zabavo jamči vsem
veselicni odbor.
Slovaki, pa tudi imajo vsi e-nake pravice.
Praviš, da je prišel Rev. Za-krajšek strašit vernike s peklom, samo, da bi še Slovenci in Hrvati hodili v cerkev ne misli Johnny, da če ti ne greš v cerkev, da tudi nihče drugi ne gre in to da gredo, tebe strahovito grize. Le nikar ne misli, da se bo naša cerkev podrla, zato Če ti ne greš v njo in enaki tvoji bratci. Dalje si tudi lagal, ko si dejal, da je duhovnik napadal S. N. P. J. kar ni resnica, res pa je, da je ožigosal tisto, kar razni ničvredni pisuni mažejo po
Prosveti in to, da par ničvrednih ljudi okrog Prosvete našo vero napadajo, kakor se jim poljubi, sicer pa mi to že dobro vemo. Saj je to razvidno iz Prosvetinih kolon skoro
SSS2 ^
V
/
/ /
Y
4
vsak dan, kaj se piše notri.
Ti praviš, da ni članstvo krivo, da vera propada; well, krivo je v toliko ker tako u-mazano delo podpira, mesto da bi energično nastopilo proti takemu početju. Dalje praviš tudi sam, da članstvo tako določa. To seveda taki kakor si ti! Povem ti pa tudi, d& v Prosveti še nisem videla e-nega poštenega dopisa, ampak je notri sama klobasarija, ki ljudem, ki so še dobrega srca vero iz srca trga. Za pošten dopis pa itak ni prostora v Prosveti. Ti praviš, da ne boste pristopali k nazadnjaški jednoti. Well, saj za take, kakor si ti ni prostora v njej, ker je katoliška jednota.
Rojaki v Ambridge in okolici, kolikor bolj nas bodo naši nasprotniki napadali toliko bolj skupaj držimo in se zavedajmo, da smo na pravi poti. Delujmo složno, da bo tisto drevesce, ki smo gh letos usadili, tu mislim na naše novo društvo, h kateremu je že lepo število rojakov pristopilo in kakor izgleda bo imenitno napredovalo. Čast jim!
Ker se je moj dopis že precej zavlekel končam. Te vrstice sem napisala resnici na ljubo. H koncu pozdravljam vse čitatelje Edinosti in želim, da postane kmalu dnevnik.
Agnes Šve gel.
ŠIRITE LIST EDI NOSI
J.KOSMACH
x8o4 W. a and St. Chicago, HL Roiakom se priporočam prt
a
»e
nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽKL&2 TA. KLJUČAVNIC IH STEKLA.
Naiboliše dfelo. nainižie Gene. Prevzamem barvani e hiš zunal is znotrai. bokladam stenski oatir.
mmQmKym&mmmmmi±WBc.Wttom :'ithm 'Mcmafc »e oarre, mukjmvmnrmmr:

Šmarnice.
Vsem onim, ki si žele nabaviti šmarnice za mesec majnik, nudimo sledeče knjige:
Tistim, ki se hočejo na Materinem Srcu povspeti k še lepšem vzoru vseh src, k božjemu Srcu Jezusovemu, ki je globočina vseh čednosti, bi svetovali: Janez Volčič: Šmarnice naše ljube Gospe presv.
Srca ..........................................................................
Tisti, ki hoče v družbi svoje dobre nebeške Matere srečno romati proti nebeški domovini, kakor je nekdaj s svojo telesno mamico romal na Brezje ali kam drugam, naj si izbere Ludovik Škufca: Šmarnice aH romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem mesecu. Cena 95c.
To so nedvomno ene najlepših slovenskih Smar-nic. Po par letih presledka jih človek zopet želi slišati in z istim zanimanjem posluša. Jaz mislim, da se po naših domačih cerkvah in ob naših vaških znamenjih nobene tolikrat ne bero, kakor ravno te. To so prave ljudske Šmarhice.
Devica Verna v spodbudo in potrjenje vere, je za naše dni in brezverstva zelo prikladna knjiga. Te šmarnice je spisal Rev. J. Godec. Cena 95c.
Šmarnice arskega župnika so tudi lepe in priljubljene. Cena 95c.
One, ki bi hoteli kaj novega, bi pa opozoril na:
Dr. Josip Jerše: Znamenje na nebu. Cena........95c
Ime Jerše, je najboljša reklama za njegove Šmarnice. To se že četrte. Kadar se je reklo, da Jerše pripravlja Šmarnice, za tisto leto so vsi drugi šmarni-čarji odložili pero, ker so vedeli, da tak specialist v tem ni nihče, kot on. -To je splošna sodba ljudstva, ki je njegove Šmarnice kar požiralo, kakor razpo-kana zemlja rahel dež. Ob njegovih Šmarnicah čutiš, da te obdaja majska narava, polna cvetja in opojnega vonja. Lani so nam te najnovejše Šmarnice prepozno došle, zato smo prepričani, da bodo rojaki letos hitro segli po njih. A moramo naprej povedati, da jih nimamo veliko na razpolago. Kdor jih hoče dobiti, naj se kmalu oglasi.
Vsakovrstni kipi Matere božje, razne velikosti in kakovosti od $1.00 naprej. Pri naročilu označite, kako visok in kakšen kip želite. Rdeče lučice s stojalom ali viseče na verižici tudi lahko dobite pri nas.
W. 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
MARY SLUGA
IZUCENA BABICA
1805 West 22nd Street.
Phone: Canal S7M
Se pripsr« čs Slovenka« zlasti Prek murskim Sk venkam sa pe moč pri pore-dih.
Mazilo velikega slcveta.
Za obolele sklepe In tnifiice Zoper bolečine v prsih in hrbtu. Če spravi rermatizem vaSe mišice v klopčlč. Za pomirjenje bolestnih, skeletih zbodljajev nevralglje. Za izpahke in odrgnenja. Zoper bolesti in bolečine. Vdrgnite ga — prepodite bolečino.
Imejte pri rokah steklenico — nikdar ne veste, k4aj jo boste rabili. 35 in 70c. steklenica v lekarnah
F. AD. R1CHTER & CO.
104-114 So. 4th SU Brooklyn, ft. Y,
i i I
I
$ $
i
FORESTCITCANI
NE PREZRITE TE IZVANREDNE
RAZPRODAJE
TU NAVAJAMO LE NEKAJ PREDMETOV IZMED ŠTEVILNIH, KI SE BODO TE DNI PRODAJALI PO IZVANREDNO ZNIŽANI CENI. PRIDITE GOTOVO V NAŠO TRGOVINO TE DNI IN OGLEJTE SI RAZNO BLAGO, KI GA POTREBUJETE. NEPOZABITE OPOZORITI NA TO VELERAZPRODAJO TUDI SVOJE PRIJATELJE IN ZNANCE. POKAŽITE JIM TA OGLAS!
HIŠNE METLE
i I
štev. 7. narejene iz najboljše sirkovine močno sešite težke. Sedaj po izredni ceni:
65c
i
VELIKE POMIVALNE SKLEDE
Kadar pride do večje vrednosti naša trgovina prednjači pred drugimi. Tu Vam ponujamo globoko, močno in lepo narejeno pomivalno skledo. Ne zamudite te kupčije. Sedaj stane samo
45c
i
?c
i

SLOVENSKA KUHARICA
je zopet prišla in smo jo prejeli v nekako 30 izvodih. Gospodinje, ki jo želijo naročiti, naj to store takoj, dokler ne poide. Knjiga vsebuje blizu 670 strani in je ilustrovana z številnimi slikami, ki kaže gospodinji, kako se pripravlja za kuho ali kak drug namen ta ali ona stvar. Stane samo $4.00. Pišite po njo takoj!
Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
s
LINOLEUM POKRIVALO ZA TLA
Vsaka gospodinja je ponosna na svojo kuhinjo. Linoleum je najboljše za pokriti tla v kuhinji. Kuhinja zgleda vedno snažna in tla je z lahkoto pomivati. Tudi za
druge sobe je priporočljivo. Pri nas dobite linoleum te dni po jako ugodni ceni
$1.95 jard
i
i
OSTRE ŠKARJE
"Dober delavec ljubi dobro orodje." Žena, ki mora večkrat kaj šivati delati kake obleke ali kaj drugega potrebuje dobre škarje. Te dni lahko kujJite izvanredno dobre škarje pri nas, ki lepo režejo in ostanejo stalno ostre
35cpr.
"ELEKTRIČNI PEGLEZEN"
Peglanje z električnim železom je veliko ložje in udobneje kot z drugim. Pri nas jih prodajamo po najnovejšem načinu na rejene vred z električno vrvo po

$4.93
Za vsa železa garantiramo!
BAKRENI PRALNI KOTU
Teški bakreni pralni kotli vam mnogo dalj trpijo kot drugi. Zato se vam izplača, da si kupite eenga takega, ki bo vam trajal dolgo časa. Na tej razprodaji ga dobite za posebno ceno
$3.89
f ;

Mi vam ponujamo za te dni vse nase blago za izvanredno nizko ceno. Vse blago je najboljše kvalitete zlasti kar se tiče kuhinjske posode in pohištva. To bo ena izmed največjih razprodaj, ki jih je kdaj ljudstvo mesta Forest City videlo. Zato se bo izplačalo vsakomur, da pride te dni v našo trgovino in se prepriča!	*
Benj. Eichholzer
527 MAIN STREET
Pri pošti.
FOREST CITY, PA.
_

I	"'v i .
-
_
ZVONARJEV A HČI
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
ci. Se pred dnevom se je napravila k jutranji sveti maši. Molitvenik je ležal že dolgo pripravljen v njeni dekliški sobici na mizi, sama pa je sedela na stolu ob postelji, roki Prihodnje jutro, v nedeljo, je bila Rozika prva pokon-sklenjeni na kolenih, resna in žalostna. K spovedi in k sv. obhajilu je bilo treba iti, da vredno prejme zakrament svetega zakona. Stala je pred važnim in odločilnim trenutkom svojega življenja. Hotela se je resno in skrbno pripraviti, zato je že zdaj molila prav prisrčno, še preden je šla v cerkev. Naenkrat jo je prešinila misel:
"Sama greš k svetim zakramentom. Tvoj ženin, s katerim boš delila vse dni življenja radost in žalost, delo in skrbi, ne kleči s teboj pred spovednikom in pri obhajil-ni mizi. Sama si . .
Težko ji je legla ta resnica na dušo. Rozika je bila versko dobro vzgojena in se je dosedaj resno in strogo ravnala v svojih dolžnostih kot katoličanka. Zato jo je toliko bolj zapeklo v ranem jutru zadnjega dekliškega dne, ko se je spomnila, da ne bo imela istega, česar je deležna vsaka še tako revna katoliška zakonska dvojica: da ne bo skupne priprave obeh za sprejem sv. zakramentov, skupne spovedi in skupnega svetega obhajila, in tudi ne skupne molitve obeh pred tabernakljem za blagoslov v zakonu: "veliki skrivnosti v Gospodu."
Vse to ji je plavalo pred dušo liki velik oblak, ki je grozil zastreti nebo na poročni dan. Kakor neka slutnja in zadnji opomin jo je obšla ta misel. Tiho, boječe se je dvigalo vprašanje v dnu njene duše:
"Ali bi ne bilo boljše zate, da bi Henrika ne bila nikoli poznala? Ali ni mati vendar le imela prav?"
Toda naglo je prišlo na površje njeno nagnjenje do Henrika. Zapodila je te misli od sebe in zdelo se ji je kakor neko izdajstvo. Ločena od Henrika — brez njega — ne, ni mogoče misliti. To nagnjenje ji je obvladalo srce, vso dušo in urno so se umaknile vse druge skrbi in razmišljanja, četudi so bila še tako upravičena.
• x„ i • j _ i _ l;	j . ___i
nem dvorišču livarne. Henrik v dolgi črni suknji in v visokem, trdem klobuku stopi ob strani svoje sestre na dvorišče. Vse oči se radovedno vpro v postavno, tujo žensko. Lepo se ji je prilegala dolga, pisana svilnata obleka, rmen-kaste lase je imela na drugačen, tuj način poravnane, čez nje pa se je vsipala z bleščečimi jantari posuta lasna mrežica. Vrat so ji objemali rmeni in zeleni biserni kamenčki in zlatorjavkasta kožuhovina je obrobljala suknjato na-ramno ogrinjalo. Kaj tako lepega malomeščani še niso videli. Šepetanje o njeni lepoti in dragi obleki se je Širilo med svati. Nekako plaho se umaknejo in jima napravijo prostor.
Obraz starega Rudnika je ponosno žarel, tako je hotel imeti. Vedno se je imel za nekaj več od navadnih ljudi z običajno vsakdanjostjo. On, ki so njega slavo peli zvonovi raz sto zvonikov, se ni menil za vsakdanjosti posameznika, zato pa tudi ni imel noben sosed vpogleda v njegovo družinsko življenje.
MTo si lahko osnaži vsak sam, kakor likam tudi jaz sam na tihem svoje zvonove. Ko je vse vglašeno in osnaže-no, potem naj gredo med svet. Ce se ukrade pega iz vsakdanje svetne umazanosti v srce in če se delo opraši, zato ne more nihče kaj ; — toda, če tega človek ne očedi in ne osnaži, je lenuh in prostak."
Tako je menil zvonar.
Danes je bil dan po njegovem srcu. Poslopje je bilo od vrha do tal pobeljeno, tramovje nanovo pobarvano, vrata okrašena z belimi, modrimi in rdečimi astrami in njegovi otroci v narodni noši. Ni se mu bilo treba sramovati, kdor je bil z njimi.
Rozika je stopala oprta na Jožetovo roko čez prag svojega domovja in otročjih let. Svilnata obleka je široko valovila okoli bokov in belkasta, s pisanimi cvetkami prepletena ogrinjalka je tesno oklepala visoko, vitko postavo. Dolge, bele pentlje ogrinjalke so se rahlo stresale pri vsakem Rozikinem koraku. Na zlatokostanjevih laseh je imela pritrjen majhen, a nežen mirtin venček in poleg njega z biseri posut oglavnik.
"Glej, glej ! Čisto gosposka je nevesta; celo z Dunaja ji je oče naročil poročno opravo," so šepetale žene med seboj. Marsikatero oko je zrlo z dopadenjem cvetočo nevesto.
Zvonovi v mestni cerkvi so se oglasili. Svatje se urede in po godbinem taktu korakajo čez trg v cerkev.
Najprej naj bi bila katoliška in potem luterska poroka, (tako sta se domenila s Henrikom, ki je to zahteval z ozirom Zelo mi je žal in dala bi rada polovico svoje življen- na svojo sestro. Katoliškemu župniku niso tega povedali, da ske sreče," si je dejala, če bi ga mogla izpreobrniti; pusti-; bi ne delal kakih ovir. ti ga, ne, tega bi ne mogla. In sedaj, ko je že vse pripravljeno, ni, da bi mislila . .
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)" sarelli, župni upravitelj na Ot-lici, za upravitelja v Šrgbi-no ter bo soupravljal tudi Lipo in Temnico; g. Gabrejna Fr., prvi kaplan v Hrenovicah, za župnega upravitelja na Ot-lici; g. Likar Josip za kaplana na Studencu. — Ker niso dobili državljanstva, so odšli: Gosp. 2gajnar Ignac, župnik na Premu; g. Marješič Filip, župnik na Ledinah in P. Pij Zankar, župni upravitelj v Žabnicah.
-o—
PREKMURJE.
Turnišče. Iz slovenskega Štajerja k nam prestavljeni g. kaplan Fr. Ostrž, ki si je v kratkem času svojega tukajšnjega službovanja pridobil največje zaupanje med prekmurskim prebivalstvom, je zaprosil za daljši dopust vsied
- - -.a ' '
bolezni. To je bil prvi di
nik, ki je pod novim nj slovenskim škofom g. dr. Kar-linom bil poslan iz Slovenije v Prekmurje. Da bi ta velika župnija ne ostala brez kaplana, prestavljen je tje g. Anton Rantaša, dosedaj kaplan v Selnici ob Dravi.
NAZNANILO! ~
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. V a r-nišam in vsa druga del2 spadajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam \ naklonjenost!
FRANK MARLET
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115.
Prizadevala si je otresti se teh misli in moliti, da bi se lažje pripravila na spoved. Pa ji je naenkrat planilo na misel :
"Ali ni največji greh ta, da imaš Henrika rajši kakor vero in pokorščino do matere; s tem se izpostavljaš negotovi bodočnosti in morebiti še tudi večji odgovornosti, kakor se ti zdi?"
Rozika se je stresla in vstala. Nenadoma si je z rokama zakrila obraz in bridko zaplakala.
"Moj Bog. moj Bog! Pomagaj mi, da se dobro spovem in prejmem vredno sveto obhajilo," je prosila. "Tako mi je težko."
Vzela je nato molitvenik, poškropila se z blagoslovljeno vodo in tiho odšla zdoma v motnem jutranjem svitu proti cerkvi.
f	9. Ženitovanje.
Ženitovanjsko jutro je napočilo.
Gostje so se zbirali v takratni pisani noši na okraše-
Kako je Rozika opravila spoved, kako sta se pomenila z župnikom, vse to je zagrnjeno s tajnostjo. Toliko o je znano, da je šla s težkim srcem v cerkev.
AKO STE TUDI VI
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v raso korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo z? vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo!
Gilbert New Store
VSEM SLOVENCEM
V	Gilbertu in okolici naznanim, da sem začela trgovino z mešanim blagom
DRY GOODS STORE.
V	zalogi imam vsake vrste ženske klobuke, suknje različne vrste in barv. Prav-tako tudi raznovrstne otroške obleke.
Naše blago je prvovrstno zakatero jamčimo. Rojaki držite se vedno gesla SVOJI K SVOJIM! In ne hodite h tujcem, kjer vas le skubejo!
BARA MATEKOVICH
LASTNICA
GILBERT, MINNESOTA.
JOSEPH F.
ACKERMAN
se priporoča rojakom v Forest City pri nakupu raznih barv in varnišev. V zalogi ima vsakovrstni stenski papir, katerega prodaja po zelo nizki ceni. Prevzame barvanje hiš zunaj in znotraj in poklada stenski papir. On ima že več let izskušnje v tem delu in je zelo izučen v tej stroki. On stori najboljše delo po najnižjih cenah. Kadarkoli potrebujete tako delo se vselej obrnite na njega.
MAIN STREET NASPROTI SHOE FACTORY
I7 ctornffo 1/roio smo pravkar dobili
IL Mdregd Kraja naslednje kniiee.
Povesti in razne knjige.
Hudo brezdno. Povest $ .35
Tri povesti ....................
Kozaki. Povest ............
Knezova Knjižnica. Gospod Lisec. Povest.....
Brez Vere. Dr. M. Ope-
atovi govori.................
'a Resnico. Dr. M. Ope-
katovi govori.................35
Hand Woerterbuch, Nemško Slov. Slovar .. Življenje svetnikov vel.
izd. broš....................... 3.00
Junakinja iz Štajra ....
Tolovaj Mata j ............
John Marija Poljhar,
Roman .......................
Jos. Jurčič, 2. zv. mehko vez. Juri Kobijla — Tihotapec — Košter-ski žolnir — Smukova ženitev — Grad Roji-nje, Golida. Broš. 80c. 9 zv. Jurčičevi spisi Ro-kovnjači. Kkko je Ko-tarjev Peter pokoro delal ko je kradel krompir. — Ponarejeni bankovci...........................
Mladi Gozdar ..............
.40 .75
1.00
.35
5.00
1.50 1.00
1.50
1.00 .50
naslednje knjige.
marica I. zv.................$ 1.25
Aljaž, Slovenska pesmarica II. zv................. 1.25
Bernik, Kraljica Maj-nika, trije mešani zbori .10 A. Foerster, Sedem pogrebnih pesmi za mešani zbor Partitura.........75
Foerster, Deset Euha-rističnih pesmi za mešani zbor Partitura.....75
Posamezni gl................20
Foerster, Šest Marijinih pesrrii za tri ženske ali tri moške Posamezni glas ...............:...........20
Partitura.......................50
Foerster, Cecilija Cerkvena pesmarica II.
zvezek........................ 1.25
Grum, deset Obhajil-
nih pesmi .....................50
Hladnik, 23 cerkvenih pesmi za moški zbor
Partitura ......................75
Hladnik, Ave 17 Marijinih pesmi, mešani zbor, solospeve, sprem-
1 je van je orgel.............. 1.00
Hribar, Postni in velikonočni napevi za me-
Vera. Roman ...............75 gani zbor partitura
• • • •
Pošiljanje denaija.

Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje-memo denar.
Denar pošiljami ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.	*	4
Za obilna naročila se vam priporoča.
SLOVENSKA BANKA
Zakrajsek & Cesark
— 9th AVE.,	NEW YORK. N. Y.
Pomagajte svojemu zdravju!
*• ■*<* *
DOBRO ZDRAVJE , zavisi od dobrih zob. Zato nihče dovolj zgodaj ne prične skrbeti za svoje zobe.
Ničesar človeka bolj ne zadovoljuje, kakor lep nastav lepih zob. Nič pa ni bolj neprijetnega kakor krivi, oskrbljeni m objeti zobje. Tudi od zob je odvisen človekov vspeh.
Pa tudi veliko bolezni, revmatizem, paraliza, itd. izvira od slabega zobovja. Neprebava, nervoznost je vzrok zobovja.
Mi specializiramo z izdelovanjem zobniho kapic, ustnega mostovja in vse kar spada v zobozdravniško delo. Izdiramo zobe brez bolečin.
NASE CENE SO JAKO UGODNE! Naše cene so jako ugodne!
New York Dental Parlors
1958 W. 22nd ST. (In Robey St. corner.) CHICAGO
Zločinci.......................75
Za Milj oni. Roman ____ ,.75
Zgodbe Zdr. Muznika.
Povest ..........................55
Mlekarstvo................ 1.00
Perutninar — drugi let.
meh. vez......................90
Krščanski nauk za prvence ...........................50
Zgodbe Sv. Pisma dva
zvezka trdo vezana...... 10.00
Kratko navodilo za po-božnost, do matere božje, kralj, src..................75
O dveh grehih. 13 govorov za moralo..........60
Začetek in Konec.........75
Zgodovina 17. peš polka..................................60
Zgodovina fare Domžale. Spisal Bernik ...... 1.00
Zgodovina Fare Škoc-
jan pri Dobravah.........50
Za krščanski socializem ..............................50
Martin Krpan iz Vrha .95 Slepi Palčki .................60
GLASBA.
Aljaž, Slovenska pes-
KNJIGARNA EDINOST
1849 Wlest 22nd St.,	CHICAGO
.50
.20
. 1.00
Posamezni glas ...........35
Kimovec, missa de An-
gelis Partitura ............
Posamezni glas ...........
Kimovec, Pred Bogom, 14 mešanih pesmi za mešani zbor deloma za
orgle, Partitura ......... l.oo
Posamezni glas.............20
Kimovec, Češčena bodi Kraljica, Partitura ....
Posamezni glas............
Miklošič, Slovenska sv. maša, za mešani zbor.
Partitura....................
Posamezni glas.............15
Medved, Bonre Deus.. .20 Premrl, Dve Božičnici Sveto nočno zvonenje Čuj Premila, Partitura Sattner, Bratom Orlom
Partitura .....................
Holmer, Ameriška Slovenska Lira Koncertne pesmi za moške in
mešane zbore............. 2. &
Miller, Lumpaci Vaga-bund. Kupleti .............. 1
.15 .05
.50
??
.35 .25