VSEBINA : Splošna deklaracija človekovih pravic •' Alenka Ausperger: Polemika o plesu Odmevi iz osemletke Iz dela mladinskega aktiva 'Bralcem iz osemletke )'■ Mladinski šahovski turnir MLADI LITERAT: Proza: Drago Kolenc: Med mestom in vasjo (v nadaljevanjih) Jogr: Igre na avtocesti . .Pesmi: Anka Oven: Večer je... A.M.: Pesem 'Fi luška: Odšla si Dobršek Tit: Mornar Dobršek ^it: Savi Filuška: Strah PISMO REVIJE "MLADA POTA" NAŠEMU UREDNIŠTVU Prejeli smo Vaše pismo in številke Vašega glasila. Veseli smo, da ste se odločili in začeli pošiljati Vaš list. Oceno Vašega lista bomo objavili med aktualnimi beležkami, najbrž v četrti številki, ker so vse prejšnje že v tisku. Razumljivo je, da bomo kvalitetne prozne ali pesniške prispevke,iz Vašega lista ponatisnili z oznako, da je prispevek vzet iz Vašega lista. Pri tem pa bomo jemali iste kriterije, kot jim imamo za stvari, ki jih posamezniki pošiljajo naravnost k nam. (Tudi honorar op.ur. ). Odločili smo se tudi za zamenjavo in smo naši upravi sporočili Vaš naslov. Prejmite tovariške pozdrave iz naše redakcije. Z A H V A L A Redakcijski odbor "STEZIC" v rej topleje zahval ju j e Okrajnemu ko; -ite ju LMS za okraj Novo mesto z' nakazane denarno pomoč. Prejeli smO‘ edgovor na članek "Kje pa so pravi brigadirji", namesto njega no. bomo objavili zapisnik s prihodnje seje Komiteja LMS na gimnaziji, ko se bo vsa zadeva razčistila. "STEZICE"- Glasilo novomeških gimnazijcev s prilogo "MLADI LITERAT". Izdajata dolske skupnost in aktiv LMS. Ur ;j ■ uredniški odbor (Sonja Godnik, 31 vko Pavlin, AndoljŠok Dušan) . Odgovorni urednik Jože Gričar, tehnični urednik Colarič Tomaž. Za ilustracijo Zvone Pelko. Izhaja 1. in 15. v mesecu. Cv na izvodu 15.- din, naklada G. številke 3oo izvedov, naslov: Uredništvo "Stezic", gimnazija. Novo mesto. Lete VII. "Stezice" št. 6' S tiran 2 Nevo mesto, dne 15/12-58 nagrade za dija uc Jugoslovanska nacionalna komisija za UNESCO je razpisala v okviru proslave desetletnice Splošne deklaracije človekovih pravic nagradni natečaj s temo "Doprinos jugoslovanskih narodov v sodobni borbi človeštva za človekove pravice”. Pravico udeležbe so imeli učenci četrtih razredov gimnazije. Nagrajenih je bilo 16 najboljših nalog, in sicer.3 naloge po 15.000,- din, 5 nalog po 10.000,- din in 8 nalog po 6,000,- din. Nagrade so podelili na Dan človekovih pravic. Dijak z gimnazije, Dušan Andolšek je prejel eno izmed teh nagrad v znesku 6,000,- din. Iskreno čestitamo! SPLOŠNA DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC / prevod uradnega besedila / Desetega decembra 194-8 je Generalna skupščina Združenih naro-dovsprejela in razglasila Splošno deklaracijo,človekovih pravic, katere celotno besedilo je natiskano na sledečih straneh, S tem zgodovinskim dejanjem naroča Skupščina vsem državam-čla-nicam, da priobčuje besedilo Deklaracije -in.J'da storijo vse, da se širi, izobeša, bere in pojasnjuje predvsem v šolah in drugih vzgojnih zavodih glede na politično ureditev držav ali- ozemelj” Uradno besedilo deklaracije je na razpolago v uradnih jezikih Združenih narodov: angleščini, francoščini, kitajščini, ruščini in španščini. Ker pomeni priznanje prirojenega človekovega dostojanstva vseh-članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu: ker sta tajenje in teptanje človekovih pravic pripeljala do takšnih ■barbarskih dejanj, da se jim upira vest človeštva, in ker je bila stvaritev sveta, v katerem bi vsi ljudje prosto go- v .2 rili in verovali urez strahu in revščino, spoznana za na j višje človeško prizadevanje j ker .je neizogibno potrebno, da se pravico človeka zavarujejo ž močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje; ker jo neizogibno potrebno pomagati k razvoju-prijateljskih odnos a je v mod narodi; ker so ljudstva Združenih, narodov v Ustanovni listini na novo potrdila svojo vero v temeljne človekov., pravice, v dostojanstvo in vrednost človeške osebnosti, v enakopravnost moških in žensk in se odločila, da bodo odpirala družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih Pogojev v zmeraj večji svobodi; ker so. vse drž ave-č1anic o zavezalo, dn bodo zagotovile v sodelovanju z Organizacijo Združenih narodov splošno in resnično spoštovanje človekovih .pravic in temeljnih svoboščin; ker jo enako razlaganje teh pravic i svoboščin največjega pomena za popolno izpolnitev te zavezo, .;v 6 pr. jC. 3:“XwJ.dij zato * Generalna skupščina razglaša to Splošno deklaracijo človekovih pravic kot "skupen ideal, ki naj ga dosežejo vsa ljudstva in vse države, tako da bodo vsi posamezniki in vsi organi družbe s to Deklaracijo^vsah pred očmi pri pouku in prosveti zastavili vse svoje moči za utrditev in spoštovanje teli pravic in svoboščin in jim s postopnimi državnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili splošnovin resnično priznanje in upoštevanje tako med narodi držav-Članic samimi kakor tudi med ljudstvi ozemelj, ki so pod njihovo pravno oblastjo. Neki proftfsor nam jo pravil:"Mnogo sem popotoval. In zanesla me je pot med ugledno družbo. Sama kneginja je bila poleg. In bog se usmili - jaz srečnež in nesrečnež obenem otvoritveni ples sem moral plesati s samo kneginjo. Tresle so se mi hlače. Bil semlrdec in bled - zakaj plesati nisem znal ile vem kako dobro". T&kole zgodbico lahko doživi vsakdo. Pa če že ne? Vsako dekle ima raje takega fanta, ki zna zaplesati, veselega in lepega vedanja. In prav pri plesu so naučiš uglajenosti. V razredu gremo trije ali štirje na ples , žv r~-s, da so n ..kateri od daleč, temu ali onemu kdaj matematika ali kemija nagaja - no to že ros ni vredno graje, če se učiš, ampak nekateri drugi se podo po vasi, žvižgajo po ulicah in zvečer v kino. Kaj je bolje? Tri uro plesa ali slab film? Zncrjič mi pravi neka sošolka: "dej Xi:'\ onVga ta^zga gvanta." ■Ut,-s je, vsv.i.: dekle hoče biti lepo, morda najlepše - hoče ugajati. Mislim, da so "mlado" dekle no bi smolo postavljati s preozkimi krili, vrečastimi oblekami in 7 cm visokimi petami na čevljih. Ugajale bomo s preprostostjo', mar no fantje? Mladost jc sama po sebi žo tako lopa, da je dovolj če se le neprisiljeno smehljaš in vljudno pogovarjaš, kpd r‘-7 . ...... Lete VII. "Stezice" št. 6 Stran 4 Nadaljevanje s prejšnje strani! Marsikatera izmed prvošolk in drugih pa- pravi takole; “Nočem priti na ples, ker se bojim, da ne bi plesala. Naše “punce” plešejo s svojimi simpatijami, jaz pa ........ Ne morem prijateljstva smešiti ali poniževati. Nikakor. Mladost brez ljubezni bi bila kot pomlad brez sonca -in prav ples zbližuje ljudi. Sem pa mnenja, da bi fantje ne prosili za ples vedno istih deklet. Zadnjič nisem verjela profesorju, ko je dejal:“Lepše plešeš, če ne plešeš s svojim fantom”Pa je to ros. Seveda odvisno je tudi od tega, kakšen je plesalec. “Gospodje četrtošolci bi bili gotovo hudo ponižani, če bi prosili za ples kako prvošolko ali drugošolko, ne? Tako bi prišlo vedno več “gospodičen" ra plee /mislim iz nižjih razredov/. Mlade damice naj bi s svojimi "gospodi”^prišle točno, ne pa pol ure ali uro kasneje, kot se ples začne. Rada bi, da bi bila moja"polemika“ o plesu res prava polemika -da bi v njo posegel vsakdo, morda bo kdo izmed profesorjev povedal svoje mnenje? Glejte, pred vami Odmevi leže, ,> morda kdo vpraša, kak list to je ali je dober ali ni, vso to presodil boš bralec ti. To naj bi bil uvod, nekc.kšno posvetilo h prvi številki”Odmevov'.’ Tipkani list “Odmevi” ..'izdajajo dijaki osmega a. razreda druge popoldanske osemletke. Prva Številka je izšla drugega decembra, pravijo pa, da bo držala koruk .z našimi “3tpžicami", ker nameravajo izdajati list dvakrat mesečno. Vsaka' številka bo obsegala štiri liste, naklada posamezno številke pa bo 20 izvodov. Tako še dijaki iz njihovega razreda no morejo dobiti vsak svojega izvoda; v precej primerih se m- rata po dva in dva zadovoljiti z enim. Ker jo naklada majhna, je cena kar precej visoka 20,- dinarjev. Zamisel razrednega časopisa ni * nova. Lansko šolsko leto so proti koncu šole izdali v VII. a prvo in zadnjo številko v šolskem letu 1956/57. Zbudili s.- . dnavije v razredu in prebudili nekaj literarnih žilic, kar so v letošnji prvi številki občutno pozno.. Duša letošnjega dela.pri "Odmevih" jv Dobršek Tit , dijak iz VIII. a. Včasopis.u je precej njegovih prispevkov /pesmice in basen!/ In tudi vse ilustracije so vsa njegova zamisel in njegovo .de.lo: razmnoževanje, te jo tipkanje sta prevzela Stane in Peter, Vsi trije pa so pritegnili so nekaj sodelavcev, da je list tudi po vsebini bolj pester. Uvodni članek je pripravil Toni A. - nekaj o jazzu. V jedrnatih besedah je prikazal razvoj to moderne in pri mladih ljudeh tako priljubljeno glasbe in no. kratko orisal njegove glavno nadaljevanje na naslednji strani i predstavnike. V "Odmevih” so objavili tudi literarni koledar za prvo polovico decembra, basen Tit, nekaj zabavnih člankov in precej pesmi, sorazmerno dobrih. Zadnjo stran je izpolnila križanka in zabavni sliki o Don Kihotu. "Odmevi", katerih odmev je prišel tudi do našega uredništva, zaslužijo vse priznanje in pohvalo, ker je tako mlada in majhna skupinica zmogla izdati zares kvaliteten razredni časopis. Okoli "Odmevov" se zbirajo dijaki, ki bodo čez leto prevzeli "Stezice", to so naši mladi nasledniki. če izdajanje "Odmevov" ne bo le mladostna zaletavost, se jim obeta še lepa prihodnost. Dvakrat na mesec torej nasvidenje in še mnogo, mnogo uspehovJ V petek, 28.11.1958 smo sprejeli (v našo organizacijo) v Mladinsko organizacijo 148 dijakov in dijakinj z naše šole in vseh 8 .razredov, osemletke, od- teh ~j:e. bilo- sprejetih v: MS' 35 dijakov našega zavoda. Da' bi bil špiejem^člrfi bolj slavhošten, da bi novo pečenim mladincem ostal ta trenutek še dolgo v spominu, smo pripravili tudi nekaj programa; nagovor in recitacije, Po programu je tov. Perpar Jože, bivši dijak gimnazije in znan tcnr&riš med, našimi brigadirji, razdelil članske izkaznice* Delo v preteklem mesecu je bilo zelo razgibano, predvsem smo veliko pomagali urediti Novo mesto ob otvoritvi avtomobilske ceste. Pri delu so se odlikovali vsi razredi, posebno pa sta bila delovna IV in III. a letnik, saj sta oba naredila preko 500 delovnih ur. •I a 245 I b 275 11 a 22o II b 216 III a 525 III b 271 IV 5oo Skupaj torej 2.246 delovnih ur. Veliko priznanje pa zaslužijo dijakinje našega zavoda, ki ao več kot teden dni redno pomagale v telovadnici. Lotos so prevzeli organizacijo Novoletne jelko dijaki IV. letnika. Priprave so že v polnem toku. Kor zavisi lep delež od nas samih, kako bo prireditev uspela, pomagajmo po naših močeh četrtošolcem! Razredi, pričnite takoj pripravljati program, sicer bo prepozno J QDAL(ka\ iz 05 £/ALT TV k Pred kratkim- ae je na vratih novomeške Študijske knjižnice pojavil napis : 2 dovoljeno le za višješolce ", Med osemletkar-ji je završalo j deloma ker'sedaj ne dobijo knjig, ki jih imajo za obvezno čtivo, še več pa zaradi užaljenosti. Da bodo seznanjeni s potrebo te odločitve, smo se obrnili na upravo študijske knjižnice. Študijska knjižnica ima eno samo čitalnico, ki sploh ne ustreza tolikšnemu številu bralcev. V tej medli sobi berejo vsi novomeški dijaki, učenci, visokošolci, veliko pa je tudi takih, ki berejo v zabavo Karla Maya in podobno. Uprava knjižnice si prizadeva ugoditi vsem, toda v taki stiski, tega pri najboljši volji ne more storiti: Sklenila je, da se vstop dovoli tretjemu in četrtemu letniku gimnazije, (izjemoma še prvim in drugim; in učitoljišču, mlajši, oziroma dijaki osemletke začasno ne morejo brati knjig v študijski knjižnici. Ker pa je dopoldanski naval manjši, smejo tudi mlajši, a le resni in mirni dijaki študirati v knjižnici. Še enkrat: le resni ob dopoldanskih urah. Ker so razmere več kot nemogoče, je bil ta ukrep popolnoma u-pravičen. V primeru, da se izposluje za stranke v poslopju študijske knjiž niče(tu uprava računa tudi s podporo od naše strani), bo knjižnica na razpolago vsem bralcem za vse mogoče knjige. CC jCS UM V ponedeljek se je po enomesečnem nabiranju točk končal mladinski"šahovski tur-nir za novomeško občino. Na njem so so - delovali dijaki gimnazij e, ekonomske ovu. v, v - j vij.uj.i-v in u r g v v s a e s o le in c lo dijak sedmega razreda osemletke Ficek LL.rkc, ki j- dosegel zadovoljiv uspeh. Med udeleženci smo pogrešali predstavnike a učiteljišča, čeprav so veqt o turnirju z navdušenjem sprojli. Oprašujemo se, ali res nimajo dijaki z učiteljišča oucli v svojih vrstah navdušenih šahistov. Med turnirjem so nastopali razni zastoji, predvsem zaradi prostorov, po drugi ,v.. .. s,trani pa. zaradi premajhne resnosti sa- mih udeležnčcv.'tTs 1 dvoboji so bili zanimivi, tako da tik pred . K' koncem nismo vedeli vrstnega reda igralcev. Zasluženo je zmagal dijak III b razreda gimnazije Gabrijelčič Jože, ki je pokazal najboljšo igro. Dosegel je lo,5 točk ali točneje deset zmag in en remi od 11 možnih trčk. Drugi je bil zopet gimna- zijec Dular Gene (8,5 točk), tretje in četrto.mesto si delita Hodnik Peter in Kos Ciril, Prvim štirim je OSZ podelila posebne nagrade, Gabrijelčič in Dular sta si priborila tretjo kategorijo in pravico sodelovanja na sindikalnem prvenstvu v Novem mestu. Prvih pet igralcev bo zastopalo našo občino na okrajnem prvenstvu. Vrstni red je naslednji: 1, Gabrijelčič Jože - lo,5 točk 2, Dular Vincenc - 8,5 točk 3, -4. Kos Giril, trgovska šola Peter Hodnik,vvaj,ščla oba 7 točk 5. Keber Janez 6,5 točk 6. Mestnik Zdravko, vaj.š. - 6 točk 7. Picek Marko, osemletka - 4,5 točk 8. Kastelic Marjan, - 4 točke 9. - lo, Lapajne Marjan in Arko Jože oba 3,5 točk 11. Baškovič Jože,..gimnazij a - 2 točki 12» Adamič Bogdan, ESŠ, - JL,5 točk Z BRUCOVANJA Bruc-major vpraša bruculjo: "Kakšna je razlika med teboj in žabo?" Bruculja molči. "Nobone", se odreže stara bajta "obe sta žele AjL i-a obe se ojita štorklje J" OTROŠKA Janezek se vrne lačen s potepa. Ko mu mama reže kruh, se ozre na. njegove roke in vzklikne: "S torni rokami pa-že ne boš jedci! Janezek pogleda umazane roke in ves obupan ugovarja: "Ja, mama drugih pa nimam!" Trd kot čep so je Boby vračal proti domu in meril preozko cesto Mahoma se spotakne in udari z glav po rešetki kanala. "Nay je zagodrnjal, "pa sem spet v kohi". V tako obupnem stanju ga jo našel Tedy, pa ga podreza: "Kaj pa iščeš?" "Ravnotežje", mu žago dr n j Bobj, Tudi Tedy ni bil preveč trezen, pa mu jo predlagal:".’ jd:L, te L.:m nesel na žarkih svoje baterije, če te že noge ne morej o," "Ja, misliš, da sem neumen?! Boš ugasnil, bom pa dol padel", sc Boby ni dal ugnati v kozji rog. Pa ata le prikolovratil' domov in Boby hoče odkleniti vrata, pa o ključem ni in ni mogle zadeti ključavnice. Tedy mu kot zvest pr-ij telj hoče pomagati in hoče prijeti ključ. "Pusti ključ", ga zavrne Boby, "hišo raje primi, hišo da se ne bo tako maj ol n." PiSE kOLENC PRftGO ^ MF D MESTOM Ih VAS)0 • • n -i __ „n ^ ^ ^ Ti/r- »fiesne vem, kaj ti je padlo v glavo, ko si svojo Milico poslal v mesto!” Je zmajeval z glavo Bregar, sedeč nasproti staremu Berkopcu. "Mesto 'ne prinese nikoli nič dobrega! Tam spridijo človeka! V mestu so že od negdaj živeli naši sovražniki!" Gospodar, upognjen možakar, ki mu je že šesti križ lezel na ramo, je molčal. Bilo mu je malce narodno, toda v srcu je še vedno upal, da še ni vse izgubljeno. Milico mora spraviti nazaj na pravo pčt. Moral je to storiti, sioer bi bila sramota pred vaščani neizbežna. Ti že od negdaj niso imeli pravega zaupanja v njegovo Milico, Sovražili so študirane ljudi; zanje"so bili pač gospoda in kolikor manj je gospode na svetu,toliko laže bo živel kmet,ki se je na svojih skiomnih sat zaplatah zamlje trdo boril za življenski obstoj. Stari Berkopec pa ni maral pomisliti,da bi ovrgel svoj načrt z Milico, Trdno jo bil odločen, da bo kljub spodrsljaju, ki se je pripetil Milici, omogočil hčeri, da bo prišla do nekega poklica, kjer si bo laže zaslužila svoj kruh kakor ori sam. Milica je že več let hodila v gimnazijo, ali kakor so govorili ms vaščani, v"meščanske šole.11 Bila je najmlajši otrok v Berkopčevi družini, ki je štela dvanajst članov. Kljub temu, da so imeli veliko kmetijio, ki je krvavo potrebovala delavnih rok,jo je oče namenil za nekaj boljšega. " Kravja dekla še vedno lahko postane," je modroval," toda bog ne daj, da bi se kaj takega res zgorilo!" Deklica je že v osnovni šoli pokazala izredno nadarjenost in zato jo je oče poslal v šole. Bregar je že takrat negoval," Čudno ravnaš, "je potožil soseduV Ako bi šlo za fanta - no, potem, bog mu daj srečo! Stopil bi v lemenat in postal gospod, toda dekle - ! " Sosed l.iu ni nič odgovoril, 3:?.jti s svojo odločitvijo si jo nakopal mnogo slcrbi. Milica je potrebovala denar za knjige, obutev, za vožnjo in še za sto drugih stvari, ki jih gimnazija nikakor ne moro pogrešati. Toda čim 3k dlje je Milica hodila v mesto, tem zahtevnejša, je postajala,. Zahtevala je d..nar za novo frizuro, za obleko po zadnji modi. "Poslušaj oče!" jc reki ., " Ta plašč ni za nikamor. Smejali bi se mi. Nihče ne nosi več takih plaščev!2 Sploh se je pričela nositi bolj gosposke. Oče jo je celo zalotil,ko si je z rdečilom mazala ustnice. Pošteno ji je n:vil ušesa, toda hkrati je bil ponosen na .svojo deklico," Dr se %± smrklja že take k znajde, » je menil. Rdečilo vendar uporabljajo le mestne gospe. Da, gotovo bo tudi Milica nekoč velika gospa! Tako je Milica vsak dan hodila v mesto, se nosila, gosposko in'postajala vsak dan lepša. Pričela se je razvijati v cvetoče dekle.Ko je hodila ob nedeljah k maši, so se vsi fantje ozirali za njo. Onn pase ni brigala zanje, kar jih je nemalo jezilo. » Talca, domišljavkal" so se zgražali. In vendar se je vsak izmed njih.skušal približati. Stari ^erkopec je to kaj kmalu zapazil in ponosen je bil, da, ima tako lepo hčer. Tako si je Milica lahko privoščila marsikatero zabavo, ki je bila sicer njenim vrstnicam še ne poznana. Hodil: je lahko v mesto na. ples in v kino. Oče je popuščal; hodila je pač v meščanske šole in mesto ji je daJLo svoj pečat. v XX. -otezice" st. 6 Stran 9 Novo mesto, dne 15/12-58 Bilo je torej vse v najlepšem redu. Milica se je pridno učila, stari Berkopeo pa je bil vesel, da ima najlepšo hčer v vasi. Potem pa je Milica nekega dne prinesla domov ukor. *» Zaradi nedostojnega, vedenja,"je bra.1 stari Berkopeo," se Mili#a Berkopeo,dijakinja sedmega B razreda, kaznuje z ukorom po ravnatelju!£ Strmel je v list, potem pa se je hripavo zasmejal in stopil proti hčeri. Njegov smeh je bil strašen. Milica je zbežala v kot in pričela jokati. Oče jo je gledal z brezizrazniumi očmi. Milica je torek izrabljala njegovo očetovsko čustvo. Njegova očetovska ljubezen je Ets doživela strašen udarec. Toda hčeri ni rekel niti besedice. Ni je kaznoval, molče je zapustil sobo se zaprl v svojo podstrešno kamra in zagrebel obraz v dlani. Zaprl je svoje žalost v srce in z nikomer se ni več menil o tej stvati. To pa je v bistvu pianeplaho deklico še huje prizadelo kot pa kazen, Začutila je, da je očetu storila veliko krivico. Tako je nekega večera vsa solzna objela očeta okoli vratu in mu xk vse priznala. V joku mu je obljubljala, da se poboljša, Kaj je mogel storiti oče? Pogovoril se je z Bregarjem, svojim dobrim prijateljem, in sklenil, da hčeri oprosti mali spodrsljaj. To se pač lahko vsakomur pripeti. Bilo je vse zopet po starem. Toda na razmerje med očetom in deklico je padla prva rahla senca. Milica je srečno dokončala sedmi razred gimnazije, odšla med počitnicami teti na morje in v naslednjem šolskem letu zopet sedla med štiri stene da izvojuje poslednjo zmago. Prvi dan šole bi skoro zamudila. Zamotila se je s Cirilom. Bil je to postaven fant; spoznala ga je med počitnicami v Opatiji, Mlada človeka se še.sama nista zavedla kdaj se je med njima razvila ljubezen. Ker je Ciril moral v nekaj dneh odpotovati v Ljubljano, da dokonča svoj Studi na gozdarski fakulteti, zato sta oba sklenila, da bosta te poslednje dneve dobro izrabila. Obljubil ji je, da jo počaka pri izhodu, ona pa je stekla po stopnice cah v razred, kamor je stopila le nekaj trenutkov pred razrednikom« Ko je ta stopil na odei so se obrszi dijakov zresnili. Utihnil je živahni klepet v dekliških vrstah, fantje so nagubali čela in se delali odrasle. Na mah so se zavedli, da gre sedaj za res, da je to njihovo poslednje leto pred vstopom v življenje, da so po letih brezkrbnosti do trenutka odločitve končno le prili. " V poslednjem šolskem letu vam želim, dragi dijaki, vsa srečo!" je spregovoril razrednik," Samo še malo mesecev vas loči od poslednjega okopa, ki vam še brcni vstop v življenje. Pozabite, na vse ostalo rnislfte na maturo, ki bo za vas odskočna deska za valove življenja. Želel bi da vam vo pot do nje gladka!" Trke j. govoril izkušeni mož, ki jo ž. jr.šteto f.r.dlli ljudi usmeril na pravo živijensko pet. . » Pouk na našem zavodu se prične rodno z jutrišnjim dnem. Poučevali vas bodo isti profesorji kot lani. Glede učnih knjig se boste pomenili s tcvatlši profesorji. Sledi urnik!" Zdrsana peresa so zaškripala po papirju ... Milica je vsa raztresena poslušala razrednikov narek. Nestrpno je pričakovala konec ceremonije. Olajšano se je odahnila, ko jo razrednik vprašal, ali ima še kdo kaka vprašanja in se poslovil, "Mh, še vedno je tako tečen kakor leni!" je rekla dvoji, prijateljici, ko sta zapuščali razred. Ciril jo je že čakal pri izhodu. Bil je že nestrpen. Milica se mu je nasmehnila.»Dolgo me ni bil., kaj?" j. r.dd.a, Poreden smehljaj ji je ožaril obraz. Stresel je z glavo - " P , j.'iv na sprehod!" Odšla sta po ulici. Toda ni jim bilo mar mesta; vrveče življenje na cestah,vpolne izložbe, vse se jima je zdelo nekam pusto in no zanimivo,'Želela- sta nekam v samoto. Kmalu st izginila v sencah drevoreda, šele tu, pod'šumečimi kostanji ju je zapustil čudni nemir in prsi so se sprostile. Sedla sta na klop in se pogovarjala., Gradila sta načrte za bodočnost. Njemu je bilo tudi težko, da se bo moral ločiti od tako drage osebe in odjiti v Ljubljano. Toda klicala g je dolžnost, klicalo ga je življenje. Obžaloval je slovo, toda obetal je , da ji bo pisal vsak , teden. »In ko končam študi, Milica bova zopet skupaj I Potem se ne ločiva več! Ustanovila sl bova ljubek dom, družinico ln bova srečna!2 " Da, Ciril!'1 je rekla ona tiho. On pa se ni mogel premagati. Potegnil je njeno glavo k svojim vročim ustnicam. Rahlo se mu je upirala. " Domov moram! Pusti me , Ciril!" Potegnil je veter in orumeneli kostanjevi listi so se usfcli z vej ter dopolnili njuno srečo. (dalje sledi) nebu svetle zvezde Sare Inn jih svetloba mi polni^srce, vzbuja mi v duši velike želje. A moje misUL hite,hite ... veter listje pregiba, ves gozd skrivnostno šumi, po tiho uspavanko poje, listje raz vej leti. Mirno, spokojno počiva zemlja odeta v mrak in rahlo odmeva po Vasi poznega kmeta korak. "Vse potopljeno je v sanje, izraz narave je*nežnost, a v srcu drevi mi vihar in utira si pot v neizbežnost. Hrepenim po -dalnjem svetu, v mislih stegujem roke, •4 y-> mr\ Xvi r\ mr\ Xv» rs er o! ^ m ) Tožno mi je sami preživeti vse lope in jasne dni, tožno sami je' bedeti pozno v noč, ko vse spi. Misli v trušču dneva, speče, kakor sonce se zbude, kot zveri,ki glad jih vleče v pozno noč na rob hite. In srce vdano zmoti brez tolažbe trepeta, 1 r «-> VnT» 1 /S n *xr am.ir\+’^ Enakomerno je "brnel motor stare-ga TAM-a po gladki,temni avtocesti, ki je "bila pred kratkim Izročena prometti« V eno In drugo smer so švigali avtomobili x vseh mogočih znamk« Zdelo se mi je, da se kot šoferji tudi oni veselijo nove oeste, ki jim jo je izročila jugoslovanska mladina, da zato tako razigrano prhajo od Ljubljane proti Zagrebu ali nazaj« Na oesti se je poznalo, da je tisti večer mraz nekoliko popustil, ker sem med avtomobili opazil tudi nekaj motoristov, ki so jim iZ' debelih obojev gledale le z očali zastrte oči in tu pa tam kakega mopedista, ki je prešerno sedel na brencelnu in užival že v tem, da se sipe peljati po avtoeesti. Avto je požiral široko cesto pod seboj in vstrajno pev enolično, za nekatere pa zanimivo pesem. Slabe luči so metale medlo svetlobo nekaj deset metrov predse, mala mačja očesoa po sredini cestišča pa so xkjo vračale ve šoferjeve oči in mu kazala pravo pot. Ko je vto pripeljal preko vzpetinice, se mi je zazdelo, da vidim na oesti svetav predmet , ki se je vse bolj bljižal, Skoro smo bili pri njem, ko se mi je zazdelo, da je tenak obcestni kamen, ki jih je po novi cesti vse polno in želel sem, da bi se avto ustavil^ da bi kamen odmaknil; lahko bi namreč še povzročil kakšno nesrečo. Šoferja pa nisem hotel vznemirjati, saj sem vedel, kako bi se mu prileglo ustavljati pri precejšnji hitrosti. Nenadoma me h je predramil sunek, ko je šofer pritisnil na zaporo in zapeljal avto na rcft oeste. Ustavil je avto in mi dejal: " Skoči ven, pa poglej kaj je s tistim paketom!11 Stopil sem iz avtomobila in zaloputnil vrata,11 Ho, on ima morda boljše oči kot jaz. Morda je kaka dragocena stvar v-pake-tu, nekdo nama bo hvaležen, če mu jo vrneva, 11 sem mislil sam pri sebi, ko sem tekel nazaj po oesti in tipal z rokami in negami,"ker se z očmi, navajenimi svetlobe, nisem mogel kaj prida pomagati. Vse je bilo zastonj, vrnil sem se k avtomobilu, šofer pa ni obupal, počasi je peljal avto nazaj in z zadnjimi lučmi svetil po oesti, jaz pa sem sključen stopal pred njim in raziskoval cesto. Tudi to' pot nisva nič našla, pa čeprav sva šla daleč,mnogo predaleč nazaj, Bentila sva in v mislih pestila onega, ki naju je potegnil. Že sva hotela sesti v kabino,ko je stopila čez cesto temna senca. Preteče sva stopila proti njej pa hipoma obstala,, Postavo v temi je bila ženska, ki se naju je ustrašila in ni vedela kaj bi, Ker sva jo spoštljivo pozdravila, si ije menda"oddahnila in izginila po prepovedani poti,ker preko avtoceste v temo«, Šofer je pognal, prižgal luči in peljal naprej, kar sva oba v istem hipu zagledala v desnem jarku "najin” paket. Avto se je zopet ustavil ponovno sem skočil ven, Čeprav sem že pozabil na iluzije o dragocenem paketu,, Ko sem pobral svetav predmet, sem videl, da je le papirnata škatla za copate, prazna,čistoprazna. Pokazal sem jo šoferju, češ, za to sva se mučila in jo hotel vreči, ko mi je ukazal, naj jo 'obdržim in zopet pognal, dodal sem poleg njega in držal škatlo* " Kdo ve " sem si mislil, 11 ali naju je potegnila škatla ali njen lastnik. Toda, kaj bo šofer z nje? Jo bo mar imel za spomin? " Ko je avto sredi klanoa obstal sem doumel, S šoferjem sva poravnala škatlo in položil sem ji na desni rob ceste, da je bila v dosegu reflektorjev. Tako vabljivo je ležala in čakala novege, cepca, da ga prevara, Prepozno sem se zavedal, da nisva ravno poštena ker vlečeva za nos tistega, ki nama bo nasedel. Pa ravno sredi klanoa1 Nekdo se bo dal speljati, sem si mislil, ustavil bo avto,poiskal škatlo, klel in zatonit robantil, potem pa položil &B£ škatlo nazaj in Tako se bo igfca verjetno vlekla v noč, nihče je ne bo prekinil, ker se bo bal velj&ti za neumnej^ega, kot so tisti, ki po novi cesti vozijo za njim. Od(lo. Odšla si ,..». Čisto mirno mi dala rok9, sol&e ni v najno bilo'oko, le sroe je bilo močno. Odšla si ,.,, A v duši ostal je spomin, neizbrisan od moči daljin; čist in težak - ko* kristal bolečin. kor i-s-CU Sinje blesteče je širnjK nebo in morje je sinje, blesteče, po nebu sivi galeoi leto, in veter r višavah šepeče. Po morju barka v dalj hiti in valove reže peneče, iz dimnika dim teman se'vali, pregrinja valove šumeče. In glej, na barki mornar stoji, šepečejo usta drhteča; "Ah morje, morje,ki ločiš ljudi, ki ločiš srca ljubeča.11 ( Iz "Odmevov") Kaj v mračnih nočeh grmiš tak srdito, Sava, in sive skčLle kamen za kamnom drobig, bila si grob prednikov naših, ni dosti ti, Sava, še zmeraj grmiš in novih si žrtev želiš, Titi (Iz "Odmevov") Bil je jesenski večer. Qb Krki narasli, blatni, fidmevali so najini koraki, padal dež je meglen. Šla sva sama... mimo vode v daljo hiteče, skozi kapljic gozd, ki so padale boječe na zemljo in bala sva se: va-Trgovskega podjetja o/VT 0 B A K " NOVO MESTO W'Z .SVOJIMI POSLOVALNICAMI IZREKA NAJISKRENEJŠE ČES SEM DELAVNIM LJUDEM IN ŽELJE ZA USPEHE V PRIHODNJEM. i\ •\$ .oo&lhitaV nevskega podret *'Toba teVve^ai^., op*, tvezeni z najrazličnejšimi vr-stami'i loigai^e■ } Vc^gnrr^vledni c ipd. Trgovsko podjetja "Tobak* se priporoča.- ’ \ • ' -'.-k- šta že privolila, da bosta sodelovala v ocenjevalni komisiji, ki bo sestavljena tudi iz naših rednih bralcev.