Listek, Slabi časniki. Spisal J. M.. A1 k m e j e t. (Konec.) Potrdil je to a prisego. To laž je tadi razodel nekatenm sovaščanom, župnikovim nasprotnikom, toda ti, meato da bi ga naznanili oblaati, so bili tega siIbo veaeli in so 8e ti sami zvrnili vso krivdo na župnika. Ta se je zastoBj zagovarjal in opravičeval, prisega je govorila zoper njega in zaprli so ga. Hej, kakšen vržSč so zagnali nasproiniki, V8i čsaopisi ao pisali o tem. Ali kazen bcžja dohiti vsakcga, tako jo tudi Jožcfa. — Nekoč ae je v pijaBOnti izda), da je ukradel denar, ia takoj je bil ovadea in zaprt, i njim pa tudi nekaj drugih vaSčanov, ki ao po krivem dolžili župnika. Gospod žnpnik je bil aeveda takoj opro8čen, ali vae te krivice so ga tako potrle, da je hudo zbolel in umrl. Ali poniislite, v svoji Of oroki je zapustil naSi iari, ki mu je prizadela toliko žaloat in aesreSo, zapustil je ogromno svoto prihrsBJenega, sebi odtrganega denarja; tudi svoiemu bratu je prisodil toliko, da smo ga šteli takoj med najbcgatejae. Pomisiite, gospod moj, toliko je pretrpol od i as blagi župnik, ali vendar naa je tako ijubiL, ljubil nas svoje sovrainike. Kako lepo se je držal v tsm oziru Kriatuaovih besed. VpraSam vas, more li kdo drugi tako lepo ravBati, kakor'le katoliSki duboven.« Tako je aklenil svojo pripoved Lenič in ravno sem botel nekaj reči, ko ae je hipoma vstavil in dejal: >No, in mogoče vas bo mikalo izvedeti, kdo je njegov brat?« »Da, da«, odvrnil sem hitro. »Jaz sem, jaz«, dejal je bolj tiho Lenič. >Vi?« začndil sem ae |az in meril od nog do glave postaranega moia. »Da, jaz. Zapri. sem bil potem nekaj let in ko sem bil zopet avoboden, opcmogel sem si z denarjem Bvojega preganjanega brata. Moj Bog, vi ae ve8te, kako mi je hudo pri srcu, kadar ae spomnim tistih dogodkov. Toda menda mi bo odpuSčeno.« Ia zjokal se je Lenič pri teh besedab, jaz sem bil ganjen od tega prip vedovanja in nisem vedel, kako bi tolažil starca. Tisti hip priael je mimo grobar. »No, France«, vatavil ga je Lenič, »ternu gospoda ta sem povedal vso dogodbo z ranjkim gospodom iupaikom. Kaj ae, France, to |e vse reanično?« »Tako iu nikakor drugače. Lo verjemite mu, kar vam je povedal. Sicer nisem sličal, kako vam je priporedoval, ali vem, da se lagal ni«, odvrnil je grobar. »Oh, 8aj ti veš, kako je bilo, srečen pa si ti, ki si bil ta čas na župaikovi strani.« »Da, to je res, da sezn lahko vesel, jaz nimam pekoče veati. Ia ker ata me tu ravno vatavila, menda ne boate hudi, mladi gospod, da vam povem nekaj. Spoznali ate iz te poveati lahko: Nikdar ne preganjati duhovnikov. Dahovaiki so naS najvedji blagcr, ker skrbe za dušno io telesno na8o knrist. Oni ao božji nameataiki jb njih ravnanje je vselej pravo. Ia da se človek proti temu ne pregreSi, mora se varovati. Fred vsem se ruora ogibati alabih in pcgubnih časopisov, ki zabavljajo čez duhovne in čez sreto vero, ne da bi pomislili, koliko koristi to dvoje človeStva. Sveta vera je naSa tolažba, naSa lač in pot, po kateri pridetno v večno življenje. In na to pot napeljujejo naa duhovniki ia zatorej jih moramo Ijnbiti in se jim pokoriti. Poglejte, toliko krivico je storila naSa fara preisnjemu gospodu iupnikn, ali vendar ji je ta zapustil v oporoki obilo denarja, da si je mogla zidati Solo, kupiti brizgalnico za ogenj in preskrbeti občinake reveže. Poglejte, tolika ljubezen!« »Da, prav govoria«, pritrdil mu je Lenič. Grobar pa se je obrnil k meni in rekel: »Tako je, gosped, mladi ste in ne poznate sveta Se dobro. Toda zapomnite si moje besede. Veliko nasprotnikov iraa sveta cerkev ia njeni duhovniki, ali pogubili je ne bodo. Mi kmetje smo Se vedno dobri katolifiani in vemo, da dubovnik skrbi za na3 blagor in ne kričači po tistih umazaaih časopiaih. Veste, slab čaanik je za krSčan»kega človeka ka^or slana za cvetlice. Poglejte, Leniča je takrat tiato slabo berilo tako podivjalo, da se je toliko pregreSil proti iapaiku in to proti svojemu lastnema bratu. S slabimi, brezvernimi čaaopiai proč, ker oni so polni laži in hinavSčine. Tedaj pa z Bogom, ohranite moje besede v arcu.« — Tako je rekel grobar in 86 poslovil, midva z Leaičem pa sva odsla » pokopaliSča na njegov dom, kjer aem ostal do pozne bočl