Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin deflla Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casetla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
HOVI LIST
Posamezna št. 40 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 « za ino zemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru 3pedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 483
TRST, ČETRTEK 23. JANUARJA 1964 GORICA
LET. XIII.
OB SPORAZUMU MED SREDINSKO - LEVIČARSKIMI STRANKAMI V TRSTU
ZAKAJ 1E POTREBNA NOIA POLITIKA DO MANJŠINE
Zadovoljstvo manjšine in njeni novi udarci: nadaljuje se raznarodovalni proces po slovenskih krajih - Ugotovitve ob otvoritvi sodnega leta
»Politika do slovenske manjšine mora predvsem pospeševati skladno in omikano sožitje med državljani italijanskega in slovenskega jezika. Zato mora podpirati human razvoj manjšine in zaščititi njene upravičene jezikovne in kulturne potrebe ter tradicije«. Tako se začenja tisti odstavek sporazuma med tržaškimi sredinsko-levičarskimi strankami, ki zadeva vprašanje slovenske narodne manjšine in ki tvori, kot poročamo na drugem mestu, tudi sestavni del programa na novo izvoljene občinske uprave v Trstu.
Kakor smo lahko zadovoljni, da so italijanske vladne stranke končno spregovorile jasno in pravilno, čeprav splošno, 'besedo o kočljivem, vendar za naše kraje vedno aktualnem manjšinskem problemu, tako moramo žal ugotoviti, da smo prav v Zadnjem času tržaški Slovenci kot tudi o-stali naši bratje v Italiji prejeli nekaj novih udarcev, ki med drugim samo potrjujejo, kako je nujno potrebno, da odgovorni činitelji tudi v vsakdanjem življenju čim-prej prično ravnati z našo manjšino tako, kot je v skladu z načeli, ki jih vsebuje omenjeni sporazum.
DOLINSKA OBČINA
Za udarec celotni naši manjšini lahko povsem upravičeno smatramo predvsem nadaljevanje raznarodovanja tistih krajev tržaškega podeželja, ki so po svoji narodnostni sestavi bili doslej popolnoma ali vsaj v ogromni večini slovenski. Da se raznarodovalni proces nadaljuje, /govorno dokazuje odlok tržaške prefekture (štev. prot. i I - 7 - 3 - 22095), ki pooblašča Ustanovo in-1 dustrijskega pristanišča v Trstu, da vklju-1 či v svojo last nadaljnjih 144 tisoč 479 kv. 1 metrov zemlje na področju Doline in Bo-Ijunca, s čimer se pod pretvezo javne ko-1 risti jemljejo številnim slovenskim kmeto-1 vavcem obširna zemljišča, ki so jim bila edini ali vsaj znaten vir. dohodkov. Na razlaščeni zemlji bodo zrasla industrijska podjetja in sc bodo zidali stanovanjski bloki, 1 v katere se bodo, ‘kot vse dosedanje izkušnje dokazujejo, vselile družine italijanskih delavcev in nameščencev. S tem sc bo hkrati začela spreminjati narodnostna sestava dolinske občine, tako da utegnejo Slovenci s časom postati manjšina tudi v tej upravni enoti.
DEVIN. NABREŽINA
Enaka usoda je namenjena devinsko -nabrežinski občini. Tamkajšnji slovenski
domačini se takorekoč že vso povojno dobo upirajo umetnemu in načrtnemu spreminjanju narodnostnega značaja svoje zemlje, a žal brez uspeha. Pred kratkim je ; bilo spet uradno Objavljeno, da se kma-1 lu prične pri Sesljanu gradnja nadaljnjih 1108 stanovanj za družine istrskih prebežni-kov, ki se bodo tako pridružile tistim številnim istrskim družinam, bivajočim v dveh že pred nekaj leti zgrajenih naseljih (Sv. Mavra pri Sesljanu in Sv. Marka pri štiva-nu). Ko se bo teh 108 družin vselilo v j nova stanovanja, se bo razmerje slovenske-i ga in italijanskega prebivalstva v devinsko - nabrežinski občini dokončno spremenilo na škodo Slovencev.
O	sredstvih in oblikah, po katerih so segli izvoljeni predstavniki avtohtonega prebivavstva, da se to raznarodovanje prepreči, ne bomo danes pisali, saj je med slovensko javnostjo še svež spomin na imenovanje prefekturnega komisarja, ki je namesto nabrežinskega župana izdal dovoljenje za gradnjo novega stanovanjskega kompleksa.
SOVODNJE
V	zadnjem času pa je med slovensko javnost v Italiji treščila še vest, da se nekaj sličnega, kot se dogaja na področju Doline in Boljunca, pripravlja tudi za so-
vodenjsko občino na Goriškem. Tudi na ozemlju te od pamtiveka slovenske občine nameravajo baje zgraditi tovarne ter ustanoviti druga industrijska podjetja, s čimer se bo — konec koncev — korenito spremenila narodnostna struktura celotnega področja, avtohtono slovensko prebivalstvo pa bo postopno postalo neznatna manjšina.
Takšna je stvarnost, v kateri se Slovenci
v	Italiji nahajamo ob začetku leta 1964 in ] v trenutku, ko sredinsko - levičarske vladne stranke napovedujejo novo politiko do i našega ljudstva. Problem raznarodovanja, j katero se izvaja ali preko gradnje naselij | za istrske prebežnike ali z razlaščanjem | zemlje za potrebe industrije, ni nov niti 1 za odgovorna oblastva niti za vladne stran-(kc s Kršč. demokraci jo na čelu. Doslej so | vsa naša ugovarjanja in vsi naši protesti proti takšnemu početju naleteli na nerazumevanje in včasih celo na zlobno po-1 smehovanje.
Za slovensko ljudstvo v Italiji — kot tudi za vsakega nepristranskega človeka — j pa je to vprašanje izredno važno in sta I njegovo pravilno ocenjevanje ter pravilna | rešitev nujno potrebni, če hočemo sploh govoriti o kaki »zaščiti« ali »podpiranju hu-j mamega razvoja manjšine.«, kot je rečeno v I sporazumu med tržaškimi sredinsko - levičarskimi strankami.
Načela naj postanejo stvarnost
Kes je, da predstavljajo dolinska, devinsko -nabrežinska, sovodenjska ali katerakoli druga slovenska občina na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini košček italijanskega državnega telesa — in nihče ne teži za tem, da bi to dejstvo spreminjal
—	res pa je tudi, da predstavljajo te občine del slovenskega etničnega ozemlja, o-zemlja, na katerem živi slovenska manjšina strnjeno in ima še večino. Toda slovenska manjšina je vedno bolj ogrožena z načrtnim in nenačrtnim priseljevanjem Italijanov. Gledano v okviru Italije in s stališča italijanskih strank se preliv nekaj ti-sočev ali desettisočev državljanov in so-rojakov z enega področja države na drugo področje morda res ne zdi važen, toda' s stališča naše manjšine so posledice priseljevanja naravnost katastrofalne, ker ji izpodjedajo življenjske korenine. Našo manjšino namreč ne sestavljajo 'kaki priseljeni delavci ali trgovci, kot so ali so bili tržaški Židje, Grki ali Avstrijci, ampak je
avtohtona. Naše ljudstvo tu živi v vaseh in obdeluje polja ter vinograde, in od lam se zliva vsak dan na stotine in na tisoče naših ljudi na delo v mesta ter se zvečer spet vrača domov. Zato imamo pravico, da smatramo zemljo, na kateri žive ti naši ljudje, za slovensko etnično ozemlje. In tako imamo tudi ne le pravico, ampak celo dolžnost, da to zemljo ohranimo sebi in svojim potomcem. Italijanske demokratične stranke pa ne morejo zanikati narodnim manjšinam pravice do etničnega ozemlja in zlasti jim ne morejo odrekati pravice, da to ozemlje branijo in varujejo z vsemi zakonitimi sredstvi.
Danes bi radi našo javnost opozorili šc na drugo dejstvo, ki je tudi aktualno. Dne 15. t. m. se je v Trstu slovesno odprlo novo sodno leto. Ob tej priložnosti je bila, kot običajno, tudi javljena sestava uradov in sekcij, ki spadajo v pristojnost Prizivnega sodišča za tržaško sodno okrožje, ka-
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO TRST A
Zakaj je potrebna nova politika do manjšine
o NEDELJA, 26. januarja, oh: 9.01) Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za	najmlajše: »Otok zakladov«,	(Robert	Louis Sle-
venson	- Pavel Moleče k	- Jožko	Lukeš),	igrajo člani	RO;	12.00 Slovenska	nabožna	pesem;	12.15 Vera
in	naš	čas; 13.00 Kdo,	kdaj, zakaj... Odmevi te-
dna v naši deželi; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.30 Radijska novela — Italo Calvino: »Prigode nekega popotnika«; 18.30 Po društvih in kružkih: »Orkester Miramar« (Saša Martelanc); 20.30 lz slovenske folklore — Lelja Rehar: »Jo primejo za roko, jo peljejo v poroko«; 21.00 Vabilo na ples. o PONEDELJEK, 27. januarja, ob: 12.15 1/. slovenske folklore — Lelja Rehar: »Jo primejo za roko, jo peljejo v poroko«; 18.00 Glasovi iz narave (To
(Nadaljevanje s 1. strani)
leto obsega, kot znano, Tržaško ozemlje m goriš ko Ler videmsko pokrajino. Že po bežnem pregledu imen članov, ki sestavljajo šlevilne sekcije ter urade prizivnega sodišča, sodišč v Trstu, Gorici in Vidmu ter posameznih okrajnih sodišč, lahko ugotovimo, da med njimi ni nobenega pripadnika slovenske manjšine. Četudi se nočemo dotakniti vprašanja imenovanja sodnikov z znanjem slovenščine oziroma slovenske narodnosti, do katerih bi imeli po londonskem dogovoru pravico in bi njih imenovanje zahtevale že same koristi sodstva, pa mora pri vsakem Slovencu vzbujati začudenje dejstvo, da ni bil v nobenega teh uradov ali sekcij letos imenovan noben strokovnjak iz vrst slovenske manjšine. Jasno je, da se zaradi takšnega stanja na sodiščih sploh ne more govoriti o možnosti, da bi se izvajal 5. člen Posebnega statuta londonskega sporazuma, 'ki med drugim pravi: »Javne listine, ki zadevajo pripadnike etničnih skupin, pri čemer so vključene tudi sodne razsodbe (podčrtal
| kar pa je doslej tudi ostalo mrtva črka. Toda o tem za danes dovolj.
Že iz tega, kar smo napisali izhaja, ka-' ko je res neobhodno potrebno, da se do 1 slovenske manjšine končno res prične izvajati nova politika, ki se pa ne more omejiti na proglašanje določenih, čeprav pra-1 vilnih in plemenitih načel, temveč mora ta ' načela tudi spremeniti v stvarnost. Mnogo je vprašanj, ki čakajo na rešitev. Delo
—	priznavamo — ni lahko in enostavno. Je pa izvedljivo, če obstaja dobra volja.
D. L.
—0—
Kdo Je kriv?
I
| Preiskava o strahotni nesreči v Vajontu se še vedno nadaljuje. Posebni komisar Bozzi, ki je imel nalogo ugotoviti odgovorne urade in osebe, je pod^l poročilo dolgo več kol dve slo strani. Zadnji ministrski svet je razpravljal o njegovem po-i ročilu. Potrdil je tudi odredbo notranjega I ministrstva in onega za javna dela, ki sta odredila upokojitev prefekta v Vidmu in v
ne Penko); 18.30 Koncert »Camerate Musicale Trie-stine« 19.15 Radijska univerza — Marcello Carpur-so: Italijanska ustava in ljudstvo: »Direktna in indirektna demokracija«; 19.30 /, drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Cesare Augusto Se-ghizzi«; 21.00 R. Wagner: »Mojstri pevci niirm-berški«, opera v treh dej. (I. in 11. dej.). Približno ob 22.30 Opera, avtor in njegova doba (Gojmir Demšar).
• TOREK, 28. januarja, ob: 11.45 Ameriški odmevi;
12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Parada orkestrov; 21.00 R. VVagner: »Mojstri pevci niirmberški«, opera v treh dej.
o SREDA, 29. januarja, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Zgodovinske zanimivosti; 13.30 Izbrali smo za vas; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.20 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov — Dušan Per-tot: »Wolfgang Amadcus Mozart«; 19.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični koncert. Približno ob 21.40 Iz pesniških gajev — Alojz Rebula: »Malej Boi«.!
• ČETRTEK, 30. januarja, ob: 11.45 Folklorni mo-i zaik; 12.15 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert; 19.15 Širimo obzorja: Narodni park »Gran j Paradiso« (Mara Kalan); 21.00 »Sanje«, radijska drama (Emilio Bonomi - Mariin Jevnikaij, igrajo člani RO; 23.00 Sodobna glasba.
• PETEK, 31. januarja, ob: 11.45 Naš juke-bo,\;
12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk in legend. »Od kdaj ima zajček kratek rep« (Jurij Slama); 18.30 Solisti Julijske krajine in Furlanije; 19.15 Radijska univerza — Aroldo de Tivoli: Elektrika: »Elek-trišno stanje teles«; 19.30 Z drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Cesare Augusto S"-ghizzi«. lzvajavci: Novi zbor »Monlasio« iz Trsta in Zbor »Simon Gregorčič« iz Kobarida; 20.30 Gospodarstvo in delo (E. Vršaj); 21.00 Koncert operne glasbe. Približno ob 21.30 Josip Tavčar: »Pisatelj Aldous Hexley, življenje in delo«.
• SOBOTA. 1. tebruaria, ob: 11.45 Glasbeno noto-vanjc po Evropi; 12.15 Po tujih krajih; 14.40 Vokalna dueta Fasanu in »The Kalin Twins«; 15.30 »Peščen podstavek«, radijska igra (Franz lliesel -Martin Jevnikar), igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil; 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — Vinko Beliču:: »Prispevek italijanskega s-ervita Alasiia da Sommaripa«:	I9,.I5 Družinski obzornik; 20.45 Moški zbor iz Jazbin, ki ga vodi Zdravko Klanjšček; 21.30 Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK
26. januarja, nedelja: Pavla, Polikarp
27. januarja, ponedeljek: Janez, Sava
28. januarja, torek : Peter, Tilen
29. januarja, sreda: Franc, Radomir
30. januarja, četrtek: Martina, Darinka
31. januarja, petek : Vanja, Marcela 1. februarja, sobota: Ignac, Igor
PROFESORSKI IZPITI
Habilitacijski izpiti iz slovenistike bodo, kot že lani, tudi letos v Trstu. Pričeli se bodo 12. februarja s pismenimi izpiti. Izpraševalno komisijo sestavljajo: univ. profesor Meriggi iz Fircnz, ki je predsedoval tudi lani; člana pa sta ravnatelj Rožič iz Gorice in profesor Pavle Merku iz Trsta.
pisec), se bodo izdajale s priloženim prevodom« v slovenščini (v bivši coni A) in v italijanščini (v bivši coni B).
S tem smo se že dotaknili perečega vprašanja imenovanja primernega števila Slovencev v javne urade ter ustanove, o čemer je spel govora v Posebnem statutu,
Samostojna politika
Vedno večjo pozornost vzbuja samostojna pot, katero ubira v zunanji politiki francoski predsednik De Gaulle. Samostojen korak je tudi bližnje priznanje kitajske ljudske republike, ki bo razglašeno, po vesteh iz Francije, že 27. januarja. Francoska politika se ne briga za svarila iz Amerike in iz nekaterih drugih zapadnih držav, i češ da je sedanji trenutek za navezovanje diplomatskih stikov s komunistično Kitajsko popolnoma neprimeren.
Mao in Čuenlaj oznanjala svetovno revolucijo, podpihujeta spore v Vietnamu in na afriških tleh. V taki državi, pravijo Amerikanci, ne more Zapad iskati zaveznika. Enako se izraža tudi nemško časopisje. Francija pa odgovarja, da ji ni česa očila-li, ko pa vzdržujejo stike s Kitajsko že Velika Britanija, Nizozemska, Danska in Norveška. V najkrajšem času jo bo priznala ludi Portugalska. Golisli trdijo poleg tega, da so dosegli od Kitajcev izjavo, da ni potrebno Franciji pretrgati stikov s For-mozo ali nacionalistično Kitajsko.
SLABI PLAČNIKI
Države, članice Organizacije združenih narodov, plačujejo izglasovano članarino precej počasi ali pa sploh ne. Tajništvo OZN je dalo v petek poročilo, da bi morala prejeti na zastani članarini preko 100 j milijard lir. Največji dolžnik je Sovjetska zveza. Po pravilih te mednarodne zveze pa zgubi država, ki v dveh letih ne plača svojega dolga, svojo glasovalno pravico pri glavni skupščini. Sovjetska zveza bi jo zgu-| bila že jeseni. Nekatere države so sc že ( zbale tega ukrepa, češka na primer je prav , te dni sporočila glavnemu tajniku, da bo ' takoj poravnala vse dolžne prispevke.
Bellunu kot soodgovorna za nesrečo zaradi pomanjkljivega nadzorstva. Odstavljenih je tudi nekaj višjih uradnikov pri pokrajinskih uradih ministrstva za javna dela. Obenem je ministrski svet pristal, naj se izvrši parlamentarna preiskava o vajontski j nesreči.
Na žalost, mrtvih pa ne bo nihče več oživil. Druga zadeva, ki meče slabo luč na javno upravo, jo razprava proti vodilnim organom državnega monopola banan. Na zatožni klopi sedijo odlične osebe, ki v svojih zagovorih namigujejo na še višje in celo na ministre. Obtoženi predsednik Bartoli, kateremu očitajo, da je izdajal tajnosti pri oddajanju monopola v zakup, se brani, češ da mu je tedanji finančni minister Trabuechi naročil, naj izda zainteresiranim uradno vzklicno ceno; takrat so bile tudi volitve in si je bilo treba pridobivali glasove tudi s pomočjo državnih monopolov. Pri vsej stvari gre za težke milijone. Sodnija išče, kdo je kriv. Pravi krivci se pa najbrž skrivajo za močnimi hrbti.
NEMIRNA AFRIKA
Nti v/hodnoalriškem otoku Zanzibaru so komaj utihnili streli revolucionarnih čel generala Okelle, ko so se razširile vesti o državnem udaru v vzhodnoafriški republiki Tanganjiki.
Do revolucije je pa prišlo tako: v nedeljo popoldne so se v Dares - Salamu uprli vojaki 2. bataljona in so aretirali vse svoje angleške in afriške častnike ter podčastnike. Nato so se podali proti bivališču predsednika Nyererc, da bi mu predložili svoje zahteve, v prvi vrsti za povišek plač. Vojaško odposlanstvo je šlo ludi k vojnemu ministru Kamboni, ki je v bistvu pristal na zahteve upornikov in se je z njimi vrnil v vladno palačo. Predsednik Nyerere, ki bi moral podpisati dogovor z vstajniki, je pa medtem pobegnil. Uporne čete so začele pleniti po mestu, v pouličnih borbah je bilo tudi precej mrtvih.
Že naslednji dan se je pa Nyerere oglasil po radiu in je povedal, da je upor zadušen.
Vse kaže, da so Kubanci zašli v najhujšo gospodarsko krizo, kar jih pomnijo. To je priznal sam Fidel Castro, ko je prišel v Moskvo prosit za novo gospodarsko pomoč. Omenjena kriza je posledica deloma ameriške gospodarske blokade, a še veliko bolj zgrešene gospodarske politike, zlasti 'kmetijske.	|
Sovjetska zveza — ugotavlja New Yonk Herald Tribune — že zdaj daje Fidel Ca-
Vzroki revolucije na Zanzibaru
Revolucija na Zanzitbaru je povzročila pokornost v svetu ne toliko zaradi notranje politične spremembe kot zaradi posledic, katere utegne imeti v nevtralnem svetu Alrike in Azije. Tako imenovani otok dišav je važno pomorsko križišče zahodnega dela Indijskega oceana in vzhodne Afrike ob poti Aden - Avstralija.
Vstajo so zanetile rasne in socialne razmere ter so v njej menda igrali znatno vlogo ljudje, ki so jih izšolali na Kubi in Kitajskem. Vodili sta jo opozicijski gibanji: Atroširazijska stranka ter UMMA, ki zastopata črnce. Doslej sta bili na oblasti nacionalistična stranka ter Ljudska stranka Zanzibara.
Črnci kot potomci bivših sužnjev so obdelovali nasade nageljnovih žbic ali glavic, katerih lastniki so bili Arabci in Indijci. Vrednost zanzibarske proizvodnje cenijo na tri milijone 800 tisoč funtov šterlingov, od česar odpade na nageljnove žbice in kokos kar 3 milijone. Monokulturni gospodarski uslroj slabo vpliva tudi na socialne razmere. Zanzibar je imel lani še pred novim pridelkom zalogo 23 tisoč ton žbic, kar je triletna svetovna potrošnja. Cene so v primeri z letom 1957 padle za šestkrat ter zaloge zaman čakajo na kupce.
Ni torej čudno, da so se revolucionarjem pridružili sindikati kmetijskih delavcev. Ti si obetajo izboljšanje gospodarskega položaja, med drugim od tesnejšega povezovanja z afriškim zaledjem Tanganike, Kenije in Ugande.
TELEVIZIJA PO SVETLI
Arabska edinost
Skoro neopazno je potekal v Kairu sestanek arabskih državnikov, ki se je kon-kot milijon dolarjev na dan" čeprav pri- čal prejšnji petek. Na enotedenski posvet stojni krogi nočejo tega uradno potrditi. !Je zbralo 13 predsednikov arabskih dr-
Fidel Castro zahteva več pomoči
stru gospodarsko pomoč, ki znaša nič manj
In kubanska vlada hoče še več ter se ne zna izmotati iz gospodarskih težav, čeprav planira na levo in desno.
Francoski tednik Express piše, da je Kuba lani pridelala 3 milijone 800 tisoč ton sladkorja, kar je najnižji pridelek v zadnjih 20 letih. Če bi Castrov režim znal gospodariti, omenjeni padec pridelka še ne bi bil katastrofalen, ker ga odtehta porast cen na svetovnih tržiščih. Tona sladkorja zdaj velja 88 funtov šterlingov, medtem ko je bilo mogoče pred dvema letoma zanjo dobiti le 25 funtov.
Londonski Financial Times ve povedati, da je kubanski ministrski predsednik šel terjat v Moskvo posojilo 340 milijonov dolarjev, katere mu je SEV (Svet za vzajemno gospodarsko pomoč) obljubil za prvo polovico leta 1964. Vendar se zdi, da bi
žav. Sprejeli so več sklepov, ki se tičejo vojaškega, tehničnega in gospodarskega sodelovanja vseh arabskih držav. Njih oborožene sile bodo imele tudi skupno poveljstvo s sedežem v Kairu. Državni voditelji se bodo sestajali enkrat na leto na posvetovanja o skupnih zadevah. Prvi tak sestanek bo že letos avgusta meseca v Aleksandriji. Vsearabska državna zveza je razpravljala tudi o Izraelu, posebno o odvajanju vode iz Jordana za namakanje izraelskih oaz. Nekateri državniki so zahtevali kar takoj oborožen nastop proti Izraelu. Vročekrvneže je pa za enkrat še pokrotil egiptovski predsednik Naser.
GORSKI PREDOR
Na praznik svetega Jožefa, zavetnika delavcev, bo slovesno odprt velikanski predor
komunistične države raje povečale pomoč pod Velikim svetim Bernardom, ki veže Kubi v obliki potrošnih dobrin .kot v obli- j Italijo s Švico. Svečanosti se bodo pričele ki dolgoročnih industrijskih naložb. Enako s štafeto bersaljerov, ki bodo prvi dirkali je videti, da bi se Hruščov kar rad pobotal s fanfaro spredaj na motornih kolesih sko-z Amerikanci v karaibskem sporu, ker ga zi predor. Vsa proga bo razsvetljena z Kubanci stanejo predrago.	dnevno lučjo.
Nehaj statističnih podatkov iz Jugoslavije
Zvezni zavod za statistiko v Beo,gradu je ionov dolarjev zadoščale za dva meseca. Iz objavil podatke o gospodarskih in družbe-1 tega je videti, kako so devizne zaloge Ju-nih premikih v letu 1963 ter ti pokazatelji I goslavije še daleč prenizke. Dosti valut lah-pričajo o skladnejšem gibanju gospodar-; ko prinese tujski promet, za katerega ima
stva kot predlanskim.
Družbeni proizvod je večji za 15%', amortizacija za 18, osebni prejemki za 15, akumulacije in fondi gospodarstva za 14, industrijska proizvodnja za 15,5, kmetijska proizvodnja za 6, izvoz za 29 ter storilnost za 11,5%. Nominalni prejemki v industriji so narasli za 18% in realni samo za 12, ker so se cene na drobno dvignile za 4% in življenjski stroški za 6“!',
Tujih turistov je bilo leta 1962 v Jugoslaviji I milijon 242 tisoč in lani milijon Televizija se je v zadnjem desetletju sil-: 737 tisoč. Število nočitev tujih turistov se
no razširila po vsem svetu. Severna Ame-
rika, ki je imela pred 10 leti 89«/, celotne- lo za 'r/"
je v letu 1963 povečalo za 42% ter doma-
ga števila televizijskih sprejemnikov na svetu, je leta 1960 razpolagala s 60'/, celotnega števila. V tej dobi se je namreč število televizijskih sprejemnikov v Evropi povečalo od II na 31 odstotkov, a v Aziji tako rekoč od ničle na 6 odstotkov". V' Južni Ameriki se je to število povečalo od 0,3
Vrednost gradbenih del na družbenih objektih je lani narasla za približno 19' Zgradili so 119 tisoč novih stanovanj s površino 6 milijonov kv. metrov, kar je povprečno 50 k v. metrov za stanovanje.
Problem ostajajo med drugim samska stanovanja, ker je treba v velikih mestih
na 2 odstotka! Značilen napredek so do-,kl>l Ljubljana sobe v podnajemu pretira-segli v Oceaniji, kjer leta 1950 ni bilo niti ,no drago plačevati. Lela 1962 je bilo v Slo-enega aparata, 10 let pozneje pa že 69 na!vt’ni.ii milijon 156 tisoč oseb starih nad 15 vsakih tisoč prebivavcev. V Evropi je bi-'lel> ()d leh le dobra polovica poročenih, lo leta 1960 49 televizorjev na vsakih tisoč j ,sto leto P11 ie zgrajenih samo 87 gar-prebivavcev, 10 let prej le šest, v Severni sonjer.
Ameriki se je pa število televizijskih spre-!	Zlate in devizne rezerve
jemnikov povečalo na vsakih tisoč prebi- j. Zlate in devizne rezerve Jugoslavije so se
vavcev od 122 na 231.
okrepile zaradi porasta izvoza in turizma.
Leta 1950 je Severna Amerika razpola- Septembra lani so veljale 158 milijonov do-gala z 90 odstotki celokupnega števila tele-J larjev. V letih 1958-1961 so znašale povpreč-vizijskih oddajnih postaj na svetu, leta, no samo 59 milijonov dolarjev ali 17 mi-1960 je padel ta odstotek na 32, medtem j lijard lir. Do konca leta 1962 so narasle na ko se je v Evropi povečalo število televi- 100 milijonov dolarjev. Letna vrednost ju-zijskih postaj od 7 na 55 odstotkov celot- goslovanskega uvoza presega 900 milijonov
odlične pogoje zlasti Slovenija.
V kratkem gradnja koprske proge
Čez nekaj tednov bodo baje pričeli graditi ikoprsko železnico. Progo za tovorni promet Koper-Prešnica bi morali dograditi do konca leta 1965. Istočasno bi morala zmogljivost luke narasti na dva milijona ton, medtem ko je zamišljena celotna nova etapa na dva milijona in pol ton prometa. Potniški promet naj bi uvedli leta 1967 po zgraditvi izogibališč in postaj.
Gradnjo koprske železnice in razširitev pristanišča so vnesli v republiški razvojni načrt Slovenije. Ta sklep je pospešil porast pristaniškega prometa v Kopru, ki je lani presegel 630 tisoč ton ter se je tako povečal za 134% v primeri z letom 1962. Tranzit je leta 1962 znašal 8 tisoč ton in lani že 70 tisoč. Pri finansiranju obeh omenjenih objektov bodo sodelovala z. rezervnimi skladi slovenska podjetja.
Idrijski rudnik
Iz rudnika v/ Idriji so lani izvozili 605 ton rafiniranega živega srebra. Letos bi se moral izvoz povečati za nadaljnje 3%.
V	zadnjih treh letih je znašalo povprečje 550 ton. Porast je posledica nove opreme in racionalizacije dela, ki sta omogočili večjo proizvajalnost in zmanjšanje stroškov.
Radijski oddajnik za Skopje
Britanski družbi Associated Television in Associated Radiodiffusion sta poslali Skopju v dar popoln radijski oddajnik v vred-
nosti 40 tisoč funtov šterlingov ali okrog nega števila televizijskih posta j na svetu. I dolarjev ter bi septembra zaloge 158 mili- 70 milijonov lir.
tf T>2fIA/i €>f/ff
Sredinsko-levičarska uprava in Slovenci
Na ponedeljkovi seji tržaškega mestnega sveta je bila na osnovi sporazuma med štirimi sredinsko - levičarskimi strankami izvoljena nova uprava. Za župana je bil s 30 glasovi ponovno izvoljen dr. Franzil, v občinski odbor pa je vstopilo 9 demokri-stjanskih, dva socialdemokratska in en republikanski svetovavec. Za namestnike pa so bili imenovani 2 demokristjana in en socialdemokrat. Za izvedbo štiristranskega sporazuma (kar je prišlo do izraza predvsem pri volitvah župana) so glasovali vsi svetovavci, izvoljeni na listah Kršč. demokracije, socialistične stranke, socialdemokratske in republikanske stranke. Tem pa se je pridružil neodvisnež Tolloy. Njegov glas pa ni politično pomemben, ker mož že tako podpira katerokoli vladno večino.
Svetovavci ostalih skupin so ali glasovali za svoje kandidate ali pa oddali bele glasovnice. Občinski odbor tvorijo torej predstavniki treh sredinsko - levičarskih strank in v njem ni socialistov, ki so sklenili', da bodo odbor trenutno le podpirali od zunaj. To verjetno zaradi razkola, ki je nastal v njihovih vrstah. Od štirih sveto-vavcev je stranko zapustil dr. Pincherle.
Program nove uprave je prebral župan Franzil. Nato se je razvila dolga in živahna razprava, med katero so zlasti predstavniki vladnih strank dali važne in zanimive izjave tudi o naši manjšini. Na splošno lahko rečemo, da se v mestnem svetu najbrž še nikdar ni toliko govorilo o manjšinskem vprašanju kot na zadnji seji.
Načelna izjava o manjšini
Sestavni del programa nove uprave tvori med drugim tale načelna izjava: »Politika do slovenske manjšine mora predvsem pospeševati skladno in omikano sožitje med državljani italijanskega in slovenskega jezika. Zato mora podpirati human razvoj manjšine in zaščititi njene upravičene jezikovne in kulturne potrebe ter njene tradicije. Popolno izvajanje demokratične metode bo tudi pomagalo dalje razvijati ne-obhodno potrebno težnjo po cenjenju vrednot italijanske omike, kar je temeljni pogoj, da se državljani slovenskega jezika zavestno in popolnoma udeležujejo življenja republike. Samo tako se bodo lahko odpravili morebitni vzroki trenja v notranjem življenju države in v mednarodnih odnosih, manjšina pa bo lahko prispevala k boljšemu medsebojnemu razumevanju različnih tradicij in omik..< Gre, kot vidimo, za dobesedno ponovitev tistega odstavka štiristranskega političnega sporazuma, o katerem smo že pisali konec prejšnjega meseca.
Občinske izpostave in slovenski otroški vrtec
Novi program omenja tudi vprašanje občinskih izpostav v zgornji tržaški okolici, in vprašanje novega slovenskega otroškega vrtca v središču mesta, za kar 'se je v mestnem svetu, kot znano, zavzemal sve-lovavec SSL dr. Simčič in prejel v tej zve-
zi tudi določena zagotovila že od prejšnje uprave. O tem je v novem programu rečeno tole: »Posebno pozornost bo uprava posvetila vprašanjem zgornje tržaške okolice, naseljem in jusarskim zemljiščem. Uredila bo poljske poti ter poskrbela za vodovodno napeljavo. Odprla bo nove občinske izpostave z ustreznimi službami. Skušala bo predvsem čimprej odpreti izpostavo v Bazovici ter proučila možnost, da se loči sedanja skupna izpostava za Sv. Križ in Prosek. Občina bo skušala vse te izpostave tako organizirati, da bodo bolje ustrezale potrebam prebivalstva tudi v jezikovnem pogledu. Uprava se nadalje obvezuje, da bo skušala zadovoljiti prošnji staršev ter odpreti slovenski otroški vrtec v središču mesta.«
Kot smo že omenili, so pozitivne izjave o slovenski manjšini dali tudi predstavniki vseh vladnih strank, od demokristjanov do socialistov. Šlo je sicer v bistvu za izjave načelnega značaja, ki jih bo treba sedaj izvesti v praktičnem vsakdanjem življenju.
IZJAVA SVETOVAVCA SLL DR. SIMČIČA
Svetovavec Skupne slovenske liste je pri posameznih glasovanjih oddal belo glasovnico. Svoje stališče pa je takole obrazložil:
»Kot predstavniku Skupne slovenske liste mi je zaupana naloga, da na tem mestu poleg koristi vsega prebivavstva branim predvsem koristi slovenske manjšine. V preteklosti sem se po svojih močeh zavzemal za izvajanje načel demokracije, enakopravnosti in socialno pravičnosti, ki so neodtujljive vrednote krščanske kulture in temelj ter jamstvo sleherne pravično urejene družbe. Tako bom ravnal tudi v bodočnosti.
Vse oblasti — tudi občinske — bi v resnično demokratični državi morale med drugim pospeševati razvoj manjšinskega šolstva, ne pa ta razvoj ovirati. Prispevati bi morale nadalje k vzdrževanju kulturnih in dobrodelnih ustanov. Ce se danes dogaja, da nekateri slovenski starši vpisujejo svoje otroke v italijanske šole, je tega največ kriva politika državnih in občinskih oblastev. Zaradi takšne politike so nekateri starši prepričani, da bo njihovim otrokom lažje v življenju, če bodo obiskovali italijanske šole. Ali sc je na primer že kdaj zgodilo, da bi se pri razpisu kakega natečaja zahtevalo od kandidatov znanje slovenščine? Medtem ko čedalje več zasebnih podjetij v našem n.os tu zahtevajo od svojih uslužbencev znanje jezika manjšine (kar morejo uslužbenci dokazati s spričevalom slovenske šole), se državna in krajevna oblast-va odločno branijo, da bi enako ravnala. Priznati moramo zato, da smo še zelo daleč od politike, ki io je tako vroče prinoročil nepozabni pane£ Janez XXIII.
Kar zadeva gospodarsko in socialno politiko, bi se morala občinska uprava odločno zavzemati za izboljšanje gospodarskega položaja kmetovavcev, delavcev .obrtnikov in tudi trgovcev. Ti se. namreč danes čestokrat nahajajo pod ogromnim pritiskom raznih davkov in dajatev. Občinska uprava bi morala zato voditi izrazito socialno davčno politiko.
Ponovno želim poudariti, da Skupna slovenska lista nasprotuje slehernemu nacionalizmu in je prepričana, da je mirno in bratsko sožitje z večinskim narodom nujno potrebno. Od večine, pa pričakuje, da bo z njo prijateljsko ravnala, tako da bo lahko svobodno in nemoteno razvijala svojo dejavnost na vseh področjih.
Z zadoščenjem sem vzel na znanje izjavo, ki so jo v zvezi z vprašanjem manjšine dale štiri sredinsko - levičarske, stranke. Ob tej priložnosti izražam upanje, da bo nova uprava prispevala h plodnemu in koristnemu sožitju med dvema narodo-
ma, s čimer bo tudi izpolnjevala svoje demokratične in krščanske dolžnosti. Ce se bo to zgodilo, čc bo uprava spoštovala že omenjeno izjavo in če bo izpolnila tudi obljubo, ki nam jih je dal že crejšnji odbor in ki se tičejo občinskih izpostav ter otvoritve novega slovenskega občinskega vrtca I v središču mesta, tedaj bom pripravljen z njo lo-| jalno sodelovati. V tem pričakovanju bom pri no-' ccj.>njih volitvah odda! belo glasovnico.«
| -0-i SMRT NAJSTAREJŠEGA DUHOVNIKA
' V Tomaju na Krasu je v torek v 94. letu starosti umrl upokojeni župnik Henrik Šonc. Pokojnik se je rodil v Tomaju. V mašnika je bil posvečen lela 1894 v Trstu. Služil je v raznih župnijah tržaške škofije, bil nekaj let škofijski tajnik in katehet na tržaških šolah. Kot upokojeni župnik je od leta 1918 iz Tomaja 17 let upravljal so. sednjo župnijo v Dutovljah.
1 Pokojni župnik je užival veliko spoštovanje ne samo zaradi svoje razgledanosti, temveč tudi zaradi svojega plemenitega značaja in srčne dobrote. V trajnem spominu bo ostal zlasti faranom iz Dutovelj, med : katerimi je preživel huda leta fašistične diktature in jih neustrašeno bodril, naj ostanejo zvesti Bogu in svojemu narodu. Z njegovo smrtjo je Primorska zgubila svojega najstarejšega duhovnika. Naj v miru počiva v domači zemlji. Bog pa mu bodi plačnik za vse, kar je v dolgem življenju naredil dobrega za svoje ljudstvo.
VPRAŠANJE CENE VODE PRI KRAŠKEM VODOVODU
i Konzorcij »Kraškega vodovoda«, katerega omrežje se razteza na ozemlju občin 1 Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v | skupni dolžini 48 km, bo v kratkem imel j izredno sejo, na kateri bo ponovno razpravljal o novi kupni ceni vode, ki jo je lani določila tržaška Acogat in ki je po mnenju konzorcija odločno previsoka. Ce-| prav je Konzorcij zaradi tega ukrepa Ace-j gata že dvignil ceno vode za svoje korist-| nike, izkazuje njegov letošnji proračun 9 . milijonov lir primanjkljaja, to je okrog 3 milijone več kot lani.
I Upravitelji konzorcija bodo, kot vse ka žo, zahtevali, naj Acegat zniža ceno vode od dosedanjih 42 lir za kub. m v zgornjih predelih omrežja in od 34,90 lir za kub. m v spodnjih predelih omrežja na 34,90 lir oziroma 29 lir za kub. m. Kraški vodovod sedaj nudi svojim koristnikom vodo po enotni ceni 51,80 lir za kub. m, medtem ko bi bilo nujno potrebno proučiti, ali obstaja možnost, da se določijo nižje cene za vodo, ki jo potrebu jeta zlasli kmetijstvo in indust ri ja.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO
priredi
v soboto, I. febr. v hotelu Excelslor Palače
svoj tradicionalni
DOBRODELNI ?l PLES
pričetek ob 21. url
Vstop izključno z vabili, ki se dobijo na sedežu društva v Trstu, ulica Machiavelli 22, tel. 36-257, vsak delavnik od 10.-12. in od 17. do 19. ure. Tu se lahko tudi rezervirajo mize
-
ŽUPANA IŠČEMO!
Kriza v igoriški občini je po odstopu župana Poterzia bolj ostra in zakulisna, kot sc je zdelo sprva. 2e odstop sam je bil čuden, ker je bil takoj sprejet, proti običaju, da odstopajočega naprosijo, naj ostane na svojem mestu, dokler se ne izbere naslednik.
Se bolj čudno se je zdelo nekaterim krogom, da so se zbrali na prefekturi pod vodstvom podtajnika notranjih zadev nekateri zastopniki Krščanske demokracije in socialno demokratske stranke. Razpravljali so
o	županovem odstopu in o njegovem na-
Potrebna dela je že dala v zakup. Večino pločnikov v severnem delu mesta in okoli i
Za prihodnjo soboto in nedeljo so napovedane smučarske medpokrajinske tekme v Cortini d’Ampezzo. Od slovenskih dijakov sta povabljena Lebanova in Marijan Kranner. Obilo uspeha!
SOVJETSKI KOŠARKARJI
,	.	  ,	„	,. ..	.	1 V torek zvečer sta se pomerili v košar-
Livade je prevzelo v popravo podjetje Mat- .	,	.	. ,	.	.	.	,
firnli stresu	!karskl tekm> sovjetska skupina iz Kaleva
tiroli. Stroški bodo znašali 42 milijonov lir in pol. Dela za pločnike v nekaterih ulicah v sredini mesta, na Katariniju in pro-
in goriška skupina. Tekme so se odigrale v napolnjeni veliki telovadni dvorani. Zrna-
ti pevmskemu mostu je pa vzelo v zakuo fH 50 sov'etski’ Pravzaprav estonski igra'-
podjetje Tacchmo za 35 milijonov in 800 tisoč lir. Dc a se še niso pričela, potrebna pa so pred pomladnim deževjem.
ŠOLARJI NA SNEGU
V nedeljo se je zbralo lepo število dijakov goriških srednjih šol na snežiščih med
sledniku, o čemer je pač najbolj pristojen. babnicami in Trbižem?. Smučarske dijaške občinski svet. Liberalni občinski svetniki! tekme v pokrajinskem merilu je organ izi-sc. vložili posebno interpelacijo, v kateri ral urad za telesno vzgojo pri goriškem Šol-zahtevajo, naj se o zadevi javno razprav’ja: okem skrbništvu.
na prihodnji občinski seji.
Pri tekmah so se dobro odrezali tudi di-
Za rešitev občinske krize prihajajo v jaki in dijakinje slovenskih srednjih šol. V poštev trije načini. Prvi je enobarvni ob- ženski kategoriji mladenk se je odlikovala činski odbor, sestavljen iz samih krščan-1 Maja Leban iz drugega razreda učitelji-skih demokratov. Do tega pa pride lahko ^ šča. V moški skupini mladih pa Marjan samo, če bodo zanj glasovali tudi trije sve- Kranner z nižje srednje šole. V tretji sku-
tovavci s Slovenske liste. Drugo rešitev predlaga demokrščanska večina, in sicer lako, da se izbere samo županov naslednik in on odbornik. To pa zato, ker predlagajo na župansko mesto najstarejšega odbornika (po števi’u glasov) dr. Gallarottija. Tega bi radi videli ikot župana tudi desničarji, ker je bil predsednik raznih nacionalističnih organizacij.
Tretja skupina pa potiska v ospredje geometra Lupierija ali pa dr. Tripanija, sedanjega načelnika večinskih svetovavcev. Ta skupina želi spremembe v celotni sesta-
vi	občinskega odbora, tako da bi se odbor raztegnil v smislu sredinsko - levičarske politike.
Bržkone bo pa zaenkrat zamenjan samo župan, drugo bo pa ostalo p”i starem.
ŠTMAVER
Kar z zadovoljstvom beremo, kako s: potegujejo nekatere turistične zveze, pa tudi posamezniki, da bi se sončni Štmaver vključil v mrežo goriških turističnih točk. Menda ima res malokateri kraj v goriški okolici tako prijetno in sončno lego v prvi pomladi kot prav naš Štmaver. Goriški turistični odbor je zato že predlagal, naj se priključi v »cesto češenj in vina«, ki se vije preko Števerjana, tudi cesta skozi naše vasi pod Sabotinom.
Ob tem načrtu pa imamo nekatere pomisleke, pravzaprav predloge, katere smo že nekajkrat spravili v javnost. Tu gre v prvi vrsti za popravila naših še vedno razdrapanih cest. Kako neki naj bi si predstavljali dotok izletnikov po hudem in razritem klancu mimo »Grgarca« in preko Znarišč k šoli? Saj komaj prideš peš, kam šele z avtom. Drugo je vprašanje naših gostišč, katerih pravzaprav niti ni, razen kake osmice za farni praznik ali ob nedeljah. Upamo, da bodo turistični krogi vse to upo-števali in napravili potrebne korake, da bo Štmaver res postal prijetna izletniška točka.
MESTNI PLOČNIKI
Goriška občinska uprava je po dolgem oklevanju vendarle sklenila, da se loti popravil cestnih pfločnikov.
pini najmlajših pa France Mermolja in Marko Kranner. Na dolžino treh kilometrov pa zopet oba Kranner j a.
ci, z 97 točkami proti 78.
Sovjetsk;m tekmovavcem je občina priredila slovesen sprejem v Beli dvorani.
VRH
Prav zarekli smo se, da se bo.no toliko čat-a pritoževali v svet, da se bo tudi v naši vasi poskrbelo za vsa potrebna javma dela. Nekdo je pravilno zapisal, da je Vrh sredi goriške pokrajine, a kljub temu le Bogu za hrbtom, če se kaj pri nas uredi, je treba vpiti na ves gllas. Dolgo časa se je vleklo vprašanje naših cest, potem razsvetljave, šolskega poslopja, otroškega vrtca in tako dalje. Razsvetljavo zdaj imamo napeljano tudi po cestah, a kaj pomaga, ko pa ne — sveti. Manjkajo namreč žarnice, ker iso jih večinoma pobili objestni fa1 • talini, ali pa so se tudi same p e'g Je. Vs '-kakor bi morala Občina takoj poskrbeti za druge.
TIPANA
V	naši občini se obeta razgibana dejavnost, kar se tiče javnih del. Občinski svet je odobril dela za šolo v Viskorši. Županu Noacen je naročil, naj pošlje oblastem vlogo za državni prispevek za pojačenje javne razsvetljave, za popravila na pokopališču in za občinsko hišo. Odobril je tudi načrt za drugi del ceste Prosnid - Platišče. Popravila bodo stala 15 milijonov lir. En milijon bo šel v breme občilu. Nadalje je občinski svet govoril tudi o ureditvi vaških cest skozi zaselke, zlasti v Viskorši. Ta dela se bedo začela že to pomlad.
PRAPOTNO
Ceste in steze po strminah Matajurja bodo končno tudi prišle v poštev za popravo; posebno so potrebne popravila tiste, ki vodijo proti Trčmunu in v sosednje vasice.
Za te ceste se je zavzela vojaška uprava.
Občini je dala na razpolago gramoz in pesek v znesku enega milijona in tričetrt lir.
Poleg te pomoči je sprejel občinski svet še predlog za podojilo 15 milijonov lir, s katerimi se bodo začele popravljati ceste skozi vasi.
RAJBELJ
Vse kaže, da bo nova vlada bolj resno podprla razvoj rajbeljskega rudnika. Posebna komisija rudniške uprave je imela v Rimu dolge razgovore na ministrstvu za in-.dustrijo in trgovino z namenom, da ss vključi proizvodnja našega svinca in cin- razbeljenih plošč so povlekli le štiri ožga-ka v splošni načrt Evropske gospodarske na trupla in hudo opečenega Vincenza Ma-skupnosti. Pri razgovorih z ministrovimi gnato, ki je tudi umrl v bolnišnici, ne d i predstavniki so se zastopniki dotaknili tudi bi bil prišel k zavesti, delavskih in socialnih vprašanj. Zdi se pa, Pet mrtvih mladih ljudi — to je žalost-da ni bilo veliko zanimanja in še manj na bilanca prehitre in nep-evidne žrtve, kakih načrtnih sklopov glede tega, spričo! Pogreb ponesrečenega Prešerna je bil v glavnega cilja: kako povečati proizvodnjo torek popoldne. Bog mu daj več mir ob v rudniku.	strani njegovih mrtvih prijateljev!
Jasno je pa vsakomur, da je temelj slehernega izboljšanja v rudniškem podjetju predvsem ureditev delavskih zahtev in zadostitev njih upravičenih želja.
UKVE
Ne samo našo vas, marveč vso Kanalsko dolino je močno pretresla novica o hudi avtomobilski nesreči, ki je terjala kot smrtno žrtev tudi našega mladega soseda Alfre-da Prešerna. Pet mladih ljudi, polnih življenjskih načrtov, se je smrtno ponesrečilo v nedeljo ponoči na cesti iz Pontebe proti Vidmu, na križišču pri Magnanu. V avtu »Fiat« so se vozili 21-letni Ivan Tarman iz Spodnjih Rut p:i Trbižu, 16-letna Deana Vidoni iz Rajblja in njun prijatelj 18-!etni Prešeren; ta se jim je pridruži1 šele v Ukvah. Dekle je šlo na obisk k bolnemu očetu v Videm. V Klužah se je m'adi družbi priključil še mladenič Magnato. Ve se'o so drčali, celo malo preveč, do Karni-je. Tu je pad^o nekomu na misel, naj bi vsi skupaj spremili Deano v Videm.
Srečno so prišli do Humina in krenili m glavno cesto pri Magnanu - Rivieri. Tu jih je vse čakala smrt. Nasproti jim je pridr-čala »Bianchina«, katero je vozil 23-letni elektromehanik Guido Brandolin iz Karni-je. Trk je bil neizogiben, a nihče si ni mislil, da se bo vnel bencin. V hipu sta bili vozi’i v plamenih. Obupni kriki na pomoč so doneli iz ognja. Pritekli so orožniki, i'
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Slovenska prosvetna zveza je predzadnjo soboto organizirala »Prvo revijo pevskih zborov 1964«, na kateri so nastopili številni zbori s Tržaškega, Goriškega in kot gost en zbor z Reke. Po glasovih
o	krizi naših pevskih zborov, ki smo jih v poslednjih časih brali v slovenskem časopisju v Trstu, ima ta prireditev značaj pobude, da se ohrani in nadaljuje tako lepa in koris‘tna kulturna tradicija, kakršna je tradicija diletantskih pevskih zborov med Slovenci. Sam naslov prireditve obeta še letos nove podobne nastope in samo ti nam bodo lahko pokazali, ali je ta nova pobuda dcscgla ponoven razcvet, zborovskega petja v naših krajih. Ena. sama prireditev nam tega nc more še potrditi, zakaj pri marsikaterem zboru, kar jih je nastopilo v dvorani na Stadionu I. maj, je bilo zelo očitno, da ‘je vstal od mrtvih pred kratkim časom ,io ni mogel doseči pred tem nastopom tiste minimalne zanesljivosti', zgolj tehnične in tonanč-ne, ki jo še tako malo zahteven nastop zahteva. Upoštevati moramo tudi, da jč bila dvorana prenatrpana in da je bil zrak v njej prežgoč in presuh, da bi-mogel kdo v njej naravno peti; in to je slabo vplivalo na intonacijo in prednašanje vseh zborov, tudi , takih, ki jih dolgo poznamo kot odlične. Za uspeh takih revij s tako širokim obiskom je treba ali imeti na razpolago mnogo večjo dvorano, ali sprejeti v dvorano le omejeno število ljudi. To je. pogoj, da raven take. prireditve v, bodoče raste, in da bo prireditev resnično koristila vzgoji samih zborov.
Vsak zbor je zapel po dve pesmi, ki si jih je izbral po svojih tehničnih in umetniških zmogljivostih: prevladovala je slovenska ljudska pesem v preprostih priredbah, ob njej so bile na sporedu jugoslovanske ljudske pesmi, slovenske umetne, dve zahtevni polifonski pesmi in dve masov-
ni, partizanski pesmi. Pri poslednjih dveh je sodelovala tudi pihalna godba iz Trebč - Gropade, ki je nastopila tudi sama z Bartoluccijevo simfonijo »Festa campestre«.
'Zelo lep vtis je napravil pevski zbor kulturno-prosvetnega društva »Bazovica« z Reke pod vodstvom Miloša Zlatiča; nastopil je v dveh formacijah — moški in mešani zbor — in je pri vseh pesmih pokazal precej dobro pevsko kulturo.
Vsi zbori so bili deležni lepega priznanja izredno številnega občinstva.
P. M.
Smrt dr. Frana Sijanca
V	Mariboru je umrl znani slovenski umetnostni zgodovinar dr. Fran Šijanec. Bil je ravnatelj zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru. Mnogo je storil za zavarovanje kulturnih spomenikov na področju sedanjega mariborskega okraja, pa tudi drugod. Objavil je veliko študij in člankov o slovenski umetniški dediščini iz preteklih stoletij.
MANJ FILMOV V ITALIJI
Proizvodnja italijanske filmske industrije je v letu 1963 precej nazadovala. Medtem ko so izdelali v letu 1962 še 262 celovečernih filmov, je dosegla proizvodnja leta 1963 le 204 filme. Kot vzrok navajajo dejstvo, da so postala nekatera manjša filmska podjetja žrtev strožjih določil za dajanje posojil. Razen tega je nadprodukcija filmov znatno podražila proizvodne stroške.
SPOR GLEDE BENEŠKE BIENALE
Vodstvo beneške Bienale- je protestiralo proti nekaterim izjavam ministra Andreottija, v katerih je ta kritiziral enostransko politiko bienale glede pripuščanja umetnikov na to veliko mednarodno umetniško manifestacijo. Minister Andreotti se je v svojih .izjavah v Viterbu in v reviji »Concretez-za«, katero ureja, zavzel za misel, da mora biti bienala odprta vsem umetnikom, to je umetnikom vseh struj in vseh pokrajin, ne glede na struje in stile, katerim pripadajo, ker jo država obilno podpira. Zaradi tega se mora država tudi ozirati na kritike umetnikov glede povabil na bienalo, iz katerih se da sklepati, da dajejo umetnikom nekaterih struj prednost pred drugimi.
Revija »Concretezza« pa, je zapisala med drugim t absurdno in škodljivo je ravnanje Hruščova, da se norčuje iz nefigurativnih umetnikov in jim prepoveduje razstave. Prav tako nedopusten pa je sistem, da zapirajo vrata določenemu delu umetnikov (mišljeni so figurativni) na manifestacije, umetnosti, za katere nosi breme država in ki ima najvišjo mero oficielnosti, glede na to, da se udeležuje njenega odprtja sam državni poglavar.
Hauptmann pred Shakespearom
Gledališko združenje Zahodne Nemčije je objavilo statistične podatke o gledališki sezoni 1962/63.
Na prverii mestu je Hauptmann z 2680 uprizoritvami 24 del. V nasprotju s predzadnjo sezono se je Shakespeare moral tokrat zadovoljiti z drugim mestom: 2104 uprizoritev 25 del v 114 inscenacijah.
Prvo mesto Hauptmanna predstavlja precejšnje presenečenje, ki si ga pa lahko razlagamo z dejstvom, da jč 15. novembra 1962 poteklo 100 let od njegovega rojstva. Ker letos proslavljamo 400-let-nico Shakespearovega rojstva, bo ta veliki umetnik prav gotovo ponovno zavzel vodilno mesto pri številu uprizoritev svojih del.
Na tretjem mestu je Fridcrich Diirrematt s 1763 predstavami in 68 inscenacijami. Sledijo Goethe,
Schiller, Sha\v, Brecht, Frisch, Lessing in Moličre.
Ameriški dramatiki 0’Neill, Williams in Wilder so doživeli na nemško govorečem ozemlju več kot 400 uprizoritev, Francoz Anouilh pa 865 uprizoritev z 49 inscenacijami. Od mlajših nemških avtorjev je na prvem mestu Martin Walser (»Eiche und Angora« in »Dor Abstecher«),
Od avantgardističnih dramatikov prevladujejo Beckett s 331 uprizoritvami in 27 inscenacijami,
Ionesco z 330 uprizoritvami in 20 inscenacijami ter Poljak Mrozck z 225 uprizoritvami in 12 insce-1 nik je uredil in opremil z opombami msgr. Loris nacijami.	I	Capovilla, bivši posebni tajnik papeža Janeza XXIII.
Razstava Avgustu Černigoja
V	Občinski galeriji so odprli 9. januarja samostojno razstavo slikarja Avgusta Černigoja. Z njo jo ta naš tržaški umetnik ponovno dokazal svojo vitalnost, pestrost svojega ustvarjanja in zlasti še svoje izredno slikarsko znarijč. Razstavil je dela v štirih'tehnikah, odi.katerih sta dVe bolj ali manj novi glede na njegove {prejšnje' razstave:' slike z aplikacijo zlate pene. in intarzije v. lesu; polimate-rične. 'konstrukcije pa smo. sicer že videli na nekaterih kolektjvnih razstavah zadnjega, časa, a nikjer • šc' nc tako, obilno zastopane in tako dosledno izvedene/ Značilni je npr! slika »Kmečki tabor«, kjer je vtisnil v barvno gmoto celo vrsto predmetov, ki po svoje ponazarjajo rhbtiv: lipove liste, zamaške COca-Cole, obtolčeno, kolesce stroja,;rdečo kr-: po, izrezek iz časnika itd, V vseh teh, čeprav formalno tveganih delih, pa si je. ohranil čut .za mero In smisel ža estetiko.
Nekaj posebnega so njegove intarzije v lesu. To so iz mnogih in najraznovrstnejših koščkov lesa sestavljene podobe, nekaki' leseni mozaiki, ki Hč predstavljajo nič posebnega, a s svojo toplino in nedoločenimi oblikami puščajo fantaziji .prosto igro. To so odlični izdelki tehničnega, znanja in potrpežljivosti, primerni zlasti, kot rdOkoracijc zp ladje ali dvorane.
Tretji del razstave predstavljajo oljnate slike, ki so praVi vrtinci'barv. Tokrat se'nam zdijo šc bolj žive in svetlejše kot navadno. Tudi ta dela apelirajo predvsem na gledavčevo fantazijo in dstefSki čut, ker oblik takorekoč ni več, razgubile so se ,v barvah. Tako morda vidi cvetlične grede avtomobilski dirkač, ki švigne z Več kot 200-kilomctrsko hitrostjo mimo njih.
Razstava- je bila odprta do 23. t. m.
IZŠEL BO DNEVNIK JANEZA XXIII.
V	kratkem bo izšel v Rimu duhovni dnevnik pokojnega papeža Janeza XXIII, Knjiga bo imela naslov »Giornale di un’anima« (Dnevnik duše). Vsebovala bo celoten dnevnik, ki ga je začel pisati Angelo Giuseppe Roncalli že v svojih mladih letih in vse do nekaj dni pred svojo smrtjo. Dne.v-
EL GRAN DUQUE DE GANDIA
(NA ČEŠKEM ODKRILI MOJSTRSKO CALDERONOVO DELO)
»*
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	nedeljo, 26. jan., ob 16. uri na Kontovelu, v nedeljo, 2. febr., ob 16. uri v dvorani na »Stadionu 1. maj«, Vrdelska cesta 7 Josip Ribičič »V KRALJESTVU PALČKOV«
(Dopis z Dunaja)
Dunajski publicist Welfang Kraus je znan kot agilni vodja »Gesellschaft der Literatur*«, ki že vrsto let dobiva v goste književnike iz različnih držav'. Po njegovi zaslugi so Avstrijci pred letom dni spoznali med drugimi hrvatska pesnika G. Krkleca in Z. Gorjana, od Poljakov pa znanega lirika in satirika Stanislava J. Leca. Njegova gosta sta nato bila še srbska pesnika V. Pop in M. Pavlovič, nedavno pa znani angleški pesnik Auden in Madžar Tibor Dery.
Wollang Kraus je na informativnem potovanju po Češkoslovaški že pred dvema letoma zvedel o zelo pomembnem kulturno-zgodovinskem odkritju: o odkritju enega najbolj pomembnih Calderonovih del sploh. Omeniti pa je treba, da	je poteklo	kar
pet let, preden se je lahko	o tem	pisalo	na	Za-
hodu, čeprav je bilo odkritje posameznikom že prej znano,
Kraus poroča, da mu je že pred dvema letoma neka oseba, katere ime pa ne sme napisati, omenila, da je neki v nemilosti živeči učenjak leta 1958 povsem na tihem	naredil	veliko	odkritje. V knjižnici gradu Mlada	Vožice, ki je	bil	ne-
koč last grofa Kuenbcrga, je našel eno glavnih del velikega španskega pesnika Calderona. Zadeva je bila zapletena, ker je šlo za »Comedio del san-to«, ki je katoliško in monarhistično pobarvano delo.
Politično stanje na Češkem se je medtem toliko zboljšalo, da je bilo delo pred kratkim celo objavljeno z vzgledno kritično obdelavo v izvirnem španskem jeziku in -z v francoščini napisanim uvodom. •	■:
I Izdal ga je vseučiliški profesor dr. Vaclav Cer-| ny, bivši nrofesor romanistike na Karlovi univerzi v Pragi/ki je delo tudi odkril. Kolikor pa je nam 1 znano, omenjeni profesor, ki je učenjak svetovne ga slovesa, ne sme poučevati na praški univerzi
Prof. Kindermann z dunajskega inštituti) za gledališko umetnost, pravi, da je delo izredno važno ter da bo tvorilo središče' pozornosti na njegovem poletnem semiraju o neznanem svetovnem gledališču v Bregenzu. Za zdaj še ni predvideno, da bi delo uprizorili v dunajskem Burgtheatru.
Ca!derem je delo spisal leta 1671, v najbolj'zreli dobi svojega življenja. Povod mu je dala ožja zveza med Španijo in Avstrijo. Glavna oseba je nadvojvoda Gandije Francisco de Boria, ki je pozneje postal španski narodni svetnik. Druge osebe so cesar Karel V., cesarica Izabela in Ignacij Loyolski. Delo obsega tri dejanja in sc po predigri, v kateri nastopijo Jupiter, Ganimcda, Apolon in Minerva, začne s slavnostjo v Toledu, ki jo priredi nadvojvoda na čast Karlu V. kateri sc vrača iz Francije. Zaradi nenadne cesaričine, smrti se pa umakne iz življenja in se povsem posveti molitvi in verskemu življenju. Poleg tipičnih elementov tedanjega gledališkega stila prihajata v delu v ospredje proslavljanje cesarske hiše in božja slava.
Delo je bilo verjetno prvič uprizorjeno v rezidenci avstrijskega poslanika v Madridu leta 1671. Nato se je izgubilo, o njem je ostala le beležka Calderona samega. 'Grofica Harrach, ki je živela v Madridu, je imela bogato knjižnico. Ko se je leta 1682 omožila z grofom Kueobcrgom se je preselila v grad Malda Vožice te.r s seboj pripeljala tudi svojo knjižnico. Tu je delo bilo spravljeno, dokler ga ni odkril Vaclav Cemy.
Njegova uprizoritev ne bo lahka stvar, ker zahteva njegova baročna dramaturgija z bogato alc-goriko posebne umetnosti pri odrski realizaciji. Strokovnjaki soglašajo, da je to gotovo eno najpomembnejših del svetovne literature z bajno jezikovno lepoto in miselno globino. Ker je delo spisano v španskih četverostopnih trohejeh, je samo po sebi umevno, na kakšnega mojstra jezika-čaka prevod tega dela.
Vladimir Vremec
\
GOSPODARSTVO
Vojna zaradi jabolK
S 1. januarjem 1964 bi se moral uveljaviti med državami SET-a neomejen uvoz povrtnine in sadja, ki je klasificirano kot prvovrstno. Za višje klasificirano (extra) so olajšave v trgovini postale veljavne že 1. julija 1962. Dne 19. decembra pa je Zahodna Nemčija sporočila, da bo omejevala uvoz jabolk I. vrste tudi po 1. januarju, ker imajo nemški sadjarji zaenkrat še preveč takega blaga. Nemško sporočilo je bilo naslovljeno na pristojno komisijo SET-a v Bruslju. Ta komisija je takoj začela zborovati, da bi še clo 31. decem',bra mogla najti kakšno rešitev. Zborovali so preko vseh božičnih praznikov vse do sv. treh kraljev, nastopiti so morali tudi ministri, končno so našli neko kompromisno rešitev, ki pa seveda ni nikogar zadovoljila.
Dogovorjena rešitev je predvidela, da Nemčija, kateri se je pridružila tudi Francija, dovoli prost uvoz jabolk prve vrste s 13. januarjem, a iz seznama jabolk I. vrste so črtali kultivarja »Abbondanza« in »Morgendufl«. Italiji pa gre predvsem za ta dva kultivarja, iki predstavljata več kot :ti pridelka vseh italijanskih jabolk. Nemčija in Francija sta s tem dosegli popoln uspeh, saj se jima je posrečilo uničiti konkurenco dveh najbolj nevarnih kultivarjev, ki redno in obilno rodita, katerih plodovi so debeli in precej lepi, kar kupce zapeljuje, čeprav imata prav malo okusno meso. Kultivar »Abbondanza« je ponekod znan 1 Udi pod imenom »Belfort*. Tudi kultivar »Morgenduft« je znan še pod drugimi ime-ni, in sicer je skoraj še bolj znan pod imenom »Imperator«, v Italiji tudi pod imenom »Morella«, v vsem Sredozemlju pa kot »Rome Beauty.<.
Izključitev teh dveh jabolčnih kultivarjev iz srednjeevropske proste trgovine je v Italiji, posebno v pokrajinah Emilija in Južni Tirol, vplivala porazno. Emilija, posebej pokrajina Ferrara, je več prizadeta Zaradi »abbondanze«,manj zaradi »morgen-dufta«, pokrajina Verona in Južni Tirol pa narobe.
Kaj sedaj? Italijanska vlada se bo gotovo ponovno zavzela, da bi bila zadeva iz-
PREVEČ JAJC
Pred 50 leti je Italija izvažala perutnino ‘n jajca, potem pa je skozi dolga desetletja krila primanjkljaj z uvozom iz pol sveta. Mnogo milijard je letno šlo v inozemstvo za jajca. Danes pa se zdi, da do-Otača proizvodnja zadostuje za kritje domače potrebe in na nekaterih trgih so se Ze pojavile težave z oddajo presežkov, tako da se je s to zadevo že začelo pečati ktnetijsko ministrstvo.
NABERITE ČEPIČEV!
Sedaj je čas, da si naberete cepičev za Cepljenje ali precepljanje. Nabrane lepo po-vezite v snopiče, vsaka sorta naj ima na Pisano poleg svpje ime, potem jih zavijte v mah in zakopajte na prostem v zemljo P°d zmrznjeno plast. Ne smemo pa jih držati na toplem.
ključenih kultivarjev ugodnejše rešena za italijanske sadjarje, a posebnih uspehov ni pričakovati pri gospodarsko močni Nemčiji ir. Franciji. Italijanski sadjarji bodo skušali doseči od svoje države, da čim bolj olajša destilacijo teh jabolk, pritiskali bodo na črtanje davkov in ha razdeljevanje I podpor itd., a v bistvu ni drugega izhoda, kot izvajati posledice: menjati kulturo. V tem oziru so bili napravljeni že veliki koraki: v pokrajini Ferrara je bilo doslej nad 50.000 ha posajenih s sadnim drevjem. Z motorkami bo že do pomladi požaganih, z buldožerji pa izrutih jablan več kot za 10 tisoč ha. Na stotinah ha so jablane že izginile, debla in veje ležijo na velikih kupih, tako da drv letos ne manjka.
In kaj bo s površinami, kjer izginjajo jablane? Zemljišče je ravno in prikladno za vsako kulturo. Letos bodo najbrž posejali večje površine s sladkorno peso, pozneje pa bodo skoraj gotovo začeli zopet s sadnim drevjem, ki je doprinašalo talco lepe dohodke, da so si tamkajšnji kmetje res opomogli.
—0—
Trda jara pšenica
Potrošnja testenin je v Italiji vedno višja, niža pa se potrošnja kruha. Zato pa je na mestu razširitev gojenja trdih pšenic.
! Te pa uspevajo predvsem v južnih pokra;:
’ nah, a tudi tam ne dajejo posebnih hektarskih donosov in donos 30 stotov zrnja je 1 kar zelo visok.
Lansko leto je bil napravljen širši poskus (s trdo pšenico v 12 pokrajinah severne Ita-I lije, od Alessandrije do Benetk oziroma do ! Vidma. Zal je bila pšenica vsejana prepozno, vendar je en hektarski donos v pokrajini Cremoni presegel 40 stotov. — Letos bo poskus ponovljen. Sejali bodo kot lani sorte Maliani. Kogar vprašanje zanima, naj se obrne na Kmetijsko nadzorni-štvo.
Ste že raztrosili soliter po ozimni pšenic«?
Konec januarja bi morali že zaključiti z zimskim gnojenjem. Kdor še ni raztrosi! dušičnega gnojila — kmetijska seč, apneni soliter, amonijev soliter — naj raztrosi takoj. čim mraz nekoliko popusti, začne ozi-mina vsrkavati razpoložljivo gnojilo. — Trosi pa le priporočene količine in ne večjih. Vprašaj prodajavca, koliko se raztrosi na njivo, na ha, na ar (ar = 100 m-).
KOLIKO VODE POPIJE KRAVA?
To je odvisno od več činiteljev, predvsem -pa od vremena — suša in topio — in ali je mo’znica ali ne. Podrobni poskusi so povedali, da popije krava na sekundo do 450 gramov vode, da je popije v enem obroku tudi 16 litrov, v rednih 4-dnevnih obrokih pa 45 litrov. Krava, ki daje dnevi no 13.5 litra mleka, bo spila ves dan vsaj 25 litrov vode. V zimskem času naj bo voda za napajanje nekoliko mlačna.
ZANIMIVI SVET
Začnimo pri številkah.
Sedmica ima v človeškem življenju in v zgodovini prav posebno vlogo. S sedmimi leti je otrok pri polni šolski starosti; s štirinajstimi je deček spolno dozorel; z 21. pa postane polnoleten državljan. Dalje, poznamo sedem planetov, sedem dni v tednu, sedem mavričnih barv, sedem tonov v glasbi. Res vse po sedem . . .
■ ■
Ves tedanji svet je občudoval lepoto Ane Boleyn, druge žene angleškega kralja Henrika VIII. Vse druge ženske je prekosila po elegantni obleki. Celo rokavic ni nikoli odložila. Ko je umrla, so pa opazili, da jih je nosila le zato, da je skrila desno roko, na kateri je imela šest prstov.
■ ■ r,J
Katero je pa v Evropi najbolj razširjeno žensko ime? Po statistikah je Ana. Najmanj 94 milijonov Evinih hčera se kliče Ana.
■—■
Anice in vse druge ženske najbolj skrbi obleka. Morda se bo že prihodnje leto uveljavila nova moda, oziroma blago za obleke. Iznašli so namreč tkanino iz tenkega stekla, ki ima komaj 0,005 milimetra debeline in se da prav dobro tkati.
■ ■
Za zmrzle ljudi so pa iznašli v Ameriki f posebne odeje. Všite imajo posebne električne ogrevavce. Pritisneš na gumb in imaš odejo, toplo po tvoji volji.
■ ■
Mraz je namreč človeškemu telesu dosti bolj škodljiv kot vročina. Na človeški koži je razporejenih 250.000 točk, s katerimi zaznavamo občutek mraza in samo 30.000 za občutek toplote.
■ ■
Čudovit in zanimiv je tudi živalski svet. Sobna muha lahko zamahne s perutmi 20 tisočkrat v eni minuti. V eni uri pa tudi more preleteti 80 kilometrov. Muha pa je tudi nevaren prenašalec nevidnih bacilov, saj jih nosi s seboj nič manj kot en milijon in en četrt.
■ ■
Veliki škodljivci so tudi molji, ki se ne-verjetno naglo množe. En par moljev ima v enem letu kar do 625 milijonov potomcev.
V	enem letu pa more že en sam molj raz-jesti 20 kilogramov blaga.
■ ■
Še hujši škodljivci so nekatere školjke in alge, ki se prilepijo na zunanje dele oceanskih ladij. Plast teh prilepljenih škodljivcev zraste tudi do 20 centimetrov debeline. Ogromna teža znatno ovira hitrost ladij. U-činkovitega protisredstva pa še niso našli.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Sček je VVilfanu odgovoril po par dneh v Edinosti, in sicer v članku »Več luči«.
»Ljudstvo,« je Sček obrazložil, »je naš kmet, naš delavec, naš obrtnik, naš uradnik, naš učitelj, naš duhovnik. To je načelo, ki so si ga osvojile vse organizirane stranke. Čisto drugo vprašanje je, ali bo ljudstvo spre-
95.
f'r. E. BESEDNJAK
jelo socialni program ali ga ne bo. Gospod doktor je proti sprejemu, jaz sem za sprejem. Vsakdo ima svoje prepričanje in vsakdo naj svobodno zagovarja svoje načelo.«
»Ne le, da jaz uvidevam potrebo, da vodi stranka poleg narodne tudi socialno - gospodarsko politiko, marveč grem še dalje in trdim, da si niti predstavljati ne morem organizirane stranke brez socialno - gospodarskega programa.«
»Stranka pošlje v Rim pet poslancev. Ti bodo morali zavzeti jasno stališče do vsakega socialno - gospodarskega vprašanja, ki se bo z njim pečala zbornica. To se bo pokazalo zlasti pri glasovanju. Giolitti je n. pr. napovedal načrt za delavsko kontrolo v industrijskih podjetjih. Poslanec mora vsaj glasovati za ali proti, četudi Slovenci ne pridejo kaj prida do besede v parlamentu. Ali naj vsak tak predlog najde poslance nepripravljene? Ali naj vselej vsak poslanec po svoji vesti glasuje, ne da bi vedel, kaj hočejo oni, ki jih zastopa? In vedeti niti ne more, kaj ljudstvo hoče, ako stranka ni hotela zavzeti določenega stališča, izraženega v programu.«
DELO MED NARODOM
»Stranka dela tudi doma. Navedem samo nekatera vprašanja. Kolonstvo. V Brdih na Goriškem delajo kmetje na tuji zemlji in ' oddajajo gotov del pridelkov gospodarju, ki J
ni polja obdeloval. To stanje ni vzdržljivo. Dve struji sta v boju: za odpravo kolon-stva, za kar se zavzemajo vsi kmetje, in za ohranitev kolonata, kar zagovarjajo na splošno gospodarji.«
J »Zadružništvo. Če hoče stranka zadruž-j ništvo iskreno pospeševati, mora voditi boj | proti onim, ki hočejo zadružništvo ubiti.« j »Pred nami so občinske volitve. Ali bomo delali občinsko politiko, ki je v korist ! ljudstva ali v korist ljudskih izkoriščevalcev? Korist ljudstva zahteva na primer, da se gostilniški pripusti (koncesije) po možnosti omeje, da se omeji število nepotrebnih in narod demoralizajočih plesov.«
»Delavsko vprašanje. Delavci se borijo za mnoge pravice, ki jih jim krati kapitalizem. Stranka se mora izreči za delavca ali za kapitalista.«
»Hotel sem se dotakniti le par vprašanj, iz česar je razvidno, da je organizirana p> lilična stranka brez socialno gospodarskega programa nesmisel in dosledno nemogoča. In tudi molk je že odgovor. Kdor molči n. pr. ob vprašanju kolonstva, vzame na znanje sedanji položaj in podpira krivično socialno ustanovo kolonata in sploh krivice današnjega družabnega reda.«
ŠČEK NI SAM
Virgil Šček v tem boju ni bil sam. V Edinosti, na shodih in sestankih so se oglašali njegovi prijatelji in somišljeniki k besedi in dajali duška istemu mišljenju. V Gorici so bili na njegovi strani dr. Josip Bitežnik, inženir Josip Rustja, dr. Rado Bednarik, dr. Janko Kralj, zelo vplivni in ugledni katehet Josip Rejec, inženir Franc Pegan, Anton Vuk, Anton Rutar, monsignor Berlot, Filip Terčelj, končno jaz in cela vrsta duhovnikov in laikov. Ti vsi so bili pripravljeni, dati izra-
za svojemu mišljenju in glasovati za socialno - gospodarski program stranke.
Značilne so v tem pogledu Kmečko - delavske zveze, v katerih so bile organizirane množice delavcev in kmetov. Dr. Josip Bitežnik je posvetil večino svojega časa delu v teh organizacijah in mlajši so postavili vse svoje sile v službo Kmečko - delavskih zvez. Da ni fašizem zavzemal v svojem razvoju vse bolj diktatorske oblike in da se ni v svojem boju proti jugoslovanski manjšini vrgel na najbolj surove načine iztrebljenja osnovnih pravic naroda, bi se bile politične razmere pri nas vse drugače razvile.
(Dalje)
Iz sindikalnega življenja
Z novim letom so začele veljali nove plače /a gradbince in pleskarje. Delovni leden znaša 46 ur in za morebitno ostalo delo bodo plačane nadure.
Plače (osnovna mezda, draginjska doklada, posebna doklada, doklada za delovno obleko ter 22,30 odst. za dopuste, proizvodno nagrado in praznike) znašajo npr. za specializirane delavce 410,37 lire, katerim je treba dodati še 85,46 lir, za navadne težake pa 303,68 lire, katerim je treba dodati še 61,92 lire.
Tudi za bančne uslužbence so pričele veljati nove. tabele z najnižjirni plačami, s funkcijsko doklado ter z drugimi pestavkami.
Pred kratkim so po svej Italiji stavkali tek-j stiini delavci. Zahtevajo večjo oblast sindikatov v podjetjih po zgledu kovinarske pogodbe. Sindikati naj bi se z delodajavci pogajali glede dodeljevanja števila tkalnih in predilnih strojev, glede akordov, glede proizvodne nagrade in glede delovne storilnosti.
Stavke pa ni bilo v državnih podjetjih IRI-ENI, ker so se tu že začela pogajanja o spornih vprašanjih. V vsej državi je 400.000 tekstilnih delavcev, v Trstu okrog 2.000.
V	nedeljo in ponedeljek je bila stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij, ki imajo v zakupu medkrajevne proge.
Na lanski Veliki šmaren je bila stavka na posredovanje ministra za promet preklicana ter so uslužbencem odobrili 20% povišek: 10" o na račun osnovne plače ter IO“o na račun skrajšanega delovnega urnika in dingih normativnih izboljšav. Nov spor je sedaj nastal zaradi urnika.
Čudovite prigode si pripovedujejo 'jud-je o biserih in dragocenih kamenih, ki prinašajo že od nekdaj bogastvo, še večkrat pa nesrečo in smrt. Neka zakletev se jih drži. Nobeden pa ni menda tako preklet, kol sinji biser veliikega indijskega mogula, ki še danes širi okrog sebe smrt in grozo (er spravlja v nesrečo vse, ki pridejo z njim v dotiko.
Francoski »sončni kralj« Ludvik XIV. je imel na dvoru posebnega zakladnika in draguljarja Jeana Josepha Taverniera. To je bil predrzen možak, neustrašen 'polovalee. Osemdeset lel je že nosil, ko se je odpravil v daljno Indijo iskat diamante. Veliki mogii I mu je >kot prvemu 'belcu pokazal svojo bogato zakladnico. Tavernier je padel skoro v nezavest spričo toliikšnega blišča in sijaja. Nasmejal se je mogul in je menil: »Kaj bi šele rekel, če bi videl sinji diamant!«
»Sinji diamant? Kje pa je?«
Mogul je peljal svojega gosta v tempelj boga Rama Sita. Tam, v očeh 'božanskega kipa se je bleščal sinji diamant, vdik kot oreh. Francoski zakladnik ni več mogel spati. Podkupil je čuvaje svetišča in je odnesel božje oko, odnesel >pa je tudi prekletstvo boga Rama.
Sinji diamant so shranili v IkraIjevi zakladnici. Tavernier je pa moral še enkrat'
ZaKletev »sinjega diamanta”
na pol v Indijo, a se ni več vrnil. Tigri so ga raztrgali v džungli. Ludvik XIV. je daroval dragi kamen svoji prijateljici de Montespan. 2e dva dni kasneje je padla v nemilost, kralj jo je zapodil z dvora. Tisti kamen je pa dal kot izraz svoje naklonjenosti bankirju Fouquetu. 2e čez nekaj mesecev je tudi on končal v temnem podzemlju Bastille. Diamant je čudežno spet prišel na dvor. Ludvik XV. se ga ni dotaknil. Ludvik XVI. ga je pa dal ženi Mariji An-lonijeti v okras. Obema je giljotina odrezala glave. Jakobinci so kronske zaklade spravili na varno. Sinji diamant so pa u-kradli latovi. Na skrivnosten način je prišel v roke nekemu amsterdamskemu brusaču biserov. Njegov sin je pa dragulj u-kradel, ga prodal za majhen denar in ko ga je zapil, se je umoril.
Leta 1830 je (kupil ta diamant bogati angleški lord Henry Hope za 18.000 funtov šterlingov. Z njim je pa priklical nesrečo 1 nad vso svojo družino. Po vrsti so vsi družinski člani umrli tragične smrti.
Nesrečni dragulj je prišel leta 1900 v roke ruskega princa Kanitov^kega. Dia-! mant je zablestel na sijajni obleki plesalke Latine. še isti večer jo je princ zasačil /
nekom drugim in jo je ustrelil v gledišču Folies Bergere. Draguljar, ki je princu prodal kamen, je izvršil samomor, ko je zvedel, da je bomba nihilistov raztrgala Kani-lovskega in da mu nima več kdo plačali ogromne vsote za sinji biser.
Zlonosni kamen je pa šel svojo pot dalje, v roke sultana Abdul Hamida. Podaril ga je svoji čerkeški dvorjanki Zubaji. S.-isli mesec je izbruhnil upor mladoturkov, ki so ubili sultana in Zubajo.
Nenadoma se prikaže diamant na londonski razstavi. Kupi ga draguljar Habib iz Singapura. Na poti v Indijo pa pogoltne strašen tajfun ladjo »Seine« z vsemi potniki. Rešil «e je samo sinji diamant, ker ga je Habib zaklenil že pred odhodom
v	jekleno blagajno svojega družabnika Car-ticra v Parizu. Od toga ga je kupil bogati lastnik lista »Washington Post« Mc Lean za 180.000 dolarjev. Kupil pa je tudi njegovo prekletstvo, kajti že nekaj mesecev po kupčiji je Mc Lcanov sinček '/bežal iz rok svojih strežajk na cesto in je padel pod avto.
Sinji diamant, uganka nesreč na tekočem traku, je danes še bolj Skrivnosten. Nihče ne ve, kdo je njegov lastnik.
(P'ieyil&tl Spof#fiiP il(>icii*no,'rti L lfJG‘3
3.
V	lej številki si bomo ogledali motorne športe.
V	motociklizmu so lani zmagovale v dirkali /a svetovno prvenstvo japonska vozila Suzuki (50 in 125 kem) in Honda (250, 350 in 500 kem). Najbolj uspešna vozača pa sla bila Anderson (nizke kategorije) in Redman (visoke kategorije). Nekaj uspe-
hov so dosegli tudi Anschcidt, Taveri, Provini in Haihvood, ter vozila Kreidlcr, Murini in M.V. Agu-1 sla.
V avtomobilizmu se je najbolje izkazal Jim Clark, ki je osvojil tudi svetovno prvenstvo. Dobro se je. odrezal tudi Surtees. Med vozili je lovorika najboljšega vozila pripadla Lotusu.
l	etalstvu je 'malo poznan šport. Lanska največ-ja’ tekma v Evropi je bil 15. Giro della Sieilia. Zmagal jo Francoz Pierre Robin.
V mutenavtiki je lani bila Italija zelo uspešna. Sergio Carniti je osvojil svetovno prvenstvo v kategoriji SCO kem l'/b, Ermanno Marehesio naslov svetovnega prvaka v kategoriji 900 kg e/b ter Ce-sare Maderna svetovno prvenstvo v kategoriji 25C0 kem e/b. Italija je osvojila tudi eel kup evropskih prvenstev. Lestvica najboljših vozačev je. naslednja: I. Carniti, 2. Marehisio, 3. De Angelis (vsi Italija).
Kotalkanje ni motorni šport, a je vseeno zanimiv. V hokeju na kotalkah se je kot vedno odlikovala Portugalska, ki je osvojila tako svetovno kol evropsko prvenstvo in tudi pokal Narodov. Drugo mesto je povsod zasedla Španija, ki je oktobra meseca premagala Portugalsko v Bologni in lako osvojila Latinski pokal za leto 1963.
V tekih na kotalkah je Italija pobrala večje število evropskih naslovov. Tekme so bile v Nantesu (Francija). Za Italijo sla bili Anglija in Belgija nevarni nasprotniki. Italija je osvojila 4 evropske naslove (I moški in 3 ženske), Anglija 2 in Belgija enega. Zanimive so bile tudi tekme v Tokiu, kjer je gospodaril Cavallini tako v prvem kot v drugem dnevu tekmovanja.
(Dalje prihodnjič)
11.
R. B.
Zaradi lega odloka, ki je v slovenski javnosti vzbudil ogorčenje, so morali zapustiti sredi šolskega leta naše šole vsi otroci 'ujili (jugoslovanskih) državljanov in optantov. Dosti slovenskih otrok in dijakov ■se je moralo prepisati v sorodne italijanske šole. Javnost in poklicani činitelji so sicer okušali doseči preklic omenjene naredbe, a jim takrat ni uspelo.
Potrebno je bilo doseči za slovenske šole na Goriškem in Tržaškem zagotovitev mirnega in urejenega razvoja. Vsa javnost je zatorej nenehno ponavljala svoje zahteve po pravni uzakonitvi in delni samoupra-
vi	slovenskih šoli v okviru republiških zakonov. Do oktobra leta 1954, ko so po podpisu Londonskega sporazuma dne 5. oktobra istega leta prišli tudi tržaški Slovenci pod upravo italijanske republike.
Potegovanje za ureditev svojega šolstva ni bila več samo zadeva goriških Slovencev, marveč je poslala skupno vprašanje celotne etnične manjšine v Italiji. S tem se začne zadnje obdobje iskanja pravic za slovensko šolstvo v Italiji.
Vsa slovenska javnost, kulturne in politične organizacije, zlasti pa strokovni organizaciji, to je Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici in Sindikat slovenske šole v Trstu, so začeli posredovati pri vseh krajevnih in osrednjih čini tel j ih v Rimu, da se zagotovi slovenskim srednjim šolam Pravni položaj.
Generalni komisar v Trstu dr. Palamara J4-' dajal le neke ustne izjave o uzakonitvi slovenskih šol. To se je zgodilo že v maju ■eta 1955. Že naslednje leto se je zvedelo, da pripravlja prosvetno ministrstvo zakonski osnutek za šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini. Vlada je o njem razpravljala na seji v decembru 1956. Naslednji mesec so se zbrali v Trstu zastopniki vseh tridesetih
sredn ih šol v Goric
različnih manjšinskih organizacij in sindikatov in so podpisali posebno resolucijo o svojih šolskih zahtevah. Poslana je bila državnemu predsedniku in vsem pristojnim osrednjim organom. Obenem sta se ustanovila v Gorici in v Trstu posebna šolska odbora, ki sta sprejela nalogo, koordi-j nirati vse postopke glede šolskega vpraša-
I	n j a.
! V Rim so začela odhajati tudi odposlan-! stva sindikatov s spomenicami in osnutki
i	za šolski zakon, štirikrat smo šli v Rim. j Prve delegacije so naletele na precejšnje | nerazumevanje pri različnih strankah in tudi posameznih ministrskih organih. Nekaterim se je zdelo vse naše šolsko vpraša-
nje povezano s političnimi cilji, ne pa v okviru ustavnih svoboščin.
Leta 1957 je bil predložen in objavljen zakonski načrt prosvetnega ministra Rossija, ki je obsegal 10 členov. Osnutek je vsa slovenska javnost zavrnila zaradi nejasnosti in ker je predvideval, da mora posebna komisija šele ugotavljati, kateri je učenčev materin jezik. Uzakonitev se je zavlačevala tudi od vladne strani. V 'letu 1958 so zastopniki šolstva spet dvakrat odpotovali v Rim na posredovanja, a brez uspeha. Le ta 1959 so vsi slovenski župani, pokrajinski in občinski odborniki poslali vladi spomenico in zahtevo po uzakonitvi slovenskega šolstva.
Zakonski osnutek za juridično ureditev slovenskih šol so predložili parlamentu dne 6. februarja 1959 tudi nekateri komunistični poslanci in dne 11. julija 1959 še italijanska socialistična stranka. Vprašanje slovenskega šolstva je na te načine prišlo v širšo javnost in je že imelo odmev v sve-lu. Mnogi italijanski odločujoči krogi so tudi prišli do prepričanja, da je treba zadevo po več kot enem desetletju spravili z mrtve točke.
Dne 19. julija je predložil novi prosvetni minister Medici drugi šolski osnutek. V uvodu že govori, da je treba upoštevati ustavni 6. člen, ki pravi: »Republika mora ščititi s posebnimi določbami jezikovne manjšine.« Govori tudi o recipročnem načrtu med Italijo in Jugoslavijo (»tra lo Stalo Italiano cd il vicino Stato jugosla-vo«) za varstvo manjšin na obeh ozemljih... »per il conseguimento di una ordinata e pacifica convivenza dei druppi linguistici«. Medicijev načrt je obsegal 13 členov. Slovenske javnosti pa ludi ta osnutek ni zadovoljil, ker ni upošteval Slovencev v videmski pokrajini kljub že prej odposlanim predlogom. Prav tako tudi ni upošteval nikakršnih olajšav in možnosti za prehod slovenskih šolnikov v posebni stalež s posebnimi izpiti.
Začela sc je spet dolga pol posredovanj in dodatnih predlogov.
(Konec prihodnjič)
ČIŠČENJE OKEN
Kodno in temeljilo čiščenje oken v stanovanju in delovnih prostorih je prav tako potrebno kot čiščenje tal. Temeljito čiščenje oken, ki se ga včasih prav neradi lotimo, lahko za več tednov odložimo, če. tedensko enkrat okenska stekla krepko zbrišemo s suho platneno krpo ali s krpo, sešito iz starih nylonskih nogavic.
Temeljito umijemo okna šele takrat, ko je že samo suho brisanje neuspešno. Delo opravljamo v suhem vremenu in v času, ko sonce ne obseva direktno stekla, sicer postane steklo mavričasto lisasto.
Z okna snamemo zavese. Okno očistimo z ročnim omelecm in zbrišemo s suho krpo. Če imamo sesalnik -za prah, očistimo z njim zavese, kar na oknu, nato pa šc okno samo.
Lesene lakirane okvire umijemo s plastično gobo, namočeno v mlačno vodo. Nato zbrišemo les s suho krpo. Zelo umazane okvire in mušje madeže umijemo z milom ali z raztopino detergenta. S petrolejem ali bencinom ne čistimo, ker razjeda lak. Aluminijaste okvire zbrišemo in zdrgnemo z mehko, suho krpo ali z impregnirano krpo za či-
ščenje kovin. Madeže odslranimo s pasto za čišče nje kovin.
Okensko steklo umijemo z gobo in s čisto lo plo vodo. Vodi dodamo lahko žlico kisa, nekaj kapljic salmi jakovea, pozimi pa žlico soli. Zelo umazano steklo umijemo z raztopino detergenta in splaknemo s čislo vodo. Madeže od apna očistimo najprej s suho krpo, nato jih zmijemo s kisom. Madeže od oljnatih barv odstranimo z razredčilom za barve, s špiritom ali terpentinom. Mušje madeže očisti kis ali špirit. Hitro očistimo sleklo s posebno tekočino »Vetril«. S lo orosimo steklo in zbrišemo s suho krpo. Umito okno zbrišemo najbolje s platneno krpo, ker ne pušča ,vla-kene. Lahko osvetlimo še z jelenovo kožico.
Pri čiščenju oken se dobro obnesejo sodobni pripomočki, in sicer leseni brisač za okna in plastični čistilec.
Okenske kljuke očistimo s paslo ali emulzijo za kovine ali z impregnirano krpo za čiščenje kovin. Da se pri tem leseni okviri ne zamažejo, nataknemo na kljuko ščitnik, ki si ga izrežemo iz lepenke.
Končno umijemo še okensko polico.
Za
v (	Piše
nase
.	.	,v	VVALDEMAR
najmlajse B O N S E L S
Čebelica Maja
Riše MIKI MUSTER
23
1
sr
L
199.	Ko ga je lako skrivaj opazovala, je stražar — sršen dvignil glavo, da je mesečina poblisnila na njegovem zlatem oklepu. »Ojoj, ubil me. bo!« je v strahu skoprnela Maja. Stražar pa ji je mirno rekel: »Pridi bliže, mala!.: — »Kai? Mar ste me videli?« se je Maja začudila. »2e dolgo le gledam, je dejal stražar.
200.	»Pregrizla si steno, sc splazila skozi dvorano in prišla na hodnik. Ko pa si me opazila, te je zapustil pogum,« ji je povedal ter vprašal: »Kaj m laua.-« — »Kada bi odšla od tod in pripravljen«, sem boriti se z vami za svojo prostost!« je pogumno povedala Maja. Stražar pa se ji je skoraj prisrčno nasmehnil in dejal:
201.	»Ne, mala, borila se. ne bova. Sram bi lahi bilo sršena, če bi sc posamič boril z drobno čf belo. Ce hočeš, ostani malo pri meni, pokramljal' bova. Preden pa bom zbudil vojake, se boš mi rala vrniti v celico.« Sršenova prijaznost je Maj1 skoraj zbegala. Pogledala je stražarja in ga vprtj šala: »Vi niste hudoben sršen, kajne?«
202.	Stražar jo je pogledal. »Seveda, o sršenih si slišala vedno le najslabše. Toda povsod najdeš med slabimi tudi dobre. Le ne pozabi, da sva si sovražnika in da bo tako vedno ostalo,« — »Zakaj naj bi bil sovražnik vedno hudoben?« je dejala Maja. »Prej sem vas opazovala, niste se mi zdeli hudobni, žalostni sle bili!«
205.	Da, stražar je omenil Smukljo, ko je govoril o bridkosti nezvestobe! Kaj je mogoče, da bi bila ta Smuklja prelepa kačja pastirica iznad jezera? Maja je vztrepetala. Dobro je vedela, da ji ne zadošča moč za pridobitev svobode, pomagala bi ji morebiti zvijača, pametna domislica. Smuklja! ji je brnelo v ušesih, ko je previdno vprašala:
203.	In ker ji sršen ni ugovarjal, je Maja še bolj zaupno in pogumno nadaljevala: »Mogočni ste. Cc vas je volja, me lahko tirate naza^i v mojo ječo in smrt, če pa se vam zahoče drugače, mi lahko podarite tudi prostost.« — »Prav imaš, lahko bi storil tako,« ji je odvrnil sršen. »Toda s lem bi poslal nezvest svoji kraljici.«
204.	Sršen je malce premolknil, potem pa je tih« kakor sam zase, dejal: »Nezvestoba je huda siva« Sam sem jo prebridko okusil, ko me je zapustil Smuklja...« Maja je nemo stala pred njim |[ ga poslušala. Najprej jo je presunila zavest, ti' bo tudi ta sršen, čeprav je dober, ostal njen s« vražnik. Potlej pa je zaslišala neko ime!
206.	»Smem vprašali kdo je ta Smuklja?« — »Kaj je to tebi mar?« je odgovoril stražar. »Za mene je izgubljena in nikoli več je ne najdem.« »Po znam Smuklja,« je z navideznim mirom odgovorila Maja. »Kačja pastirica je, mislim, da je najlepša kačja pastirica, kar jih je.« Po teh besedah je stražar planil k njej, kot da je iz uma,
207.	»Jo res poznaš?« je zavpil. »Takoj mi po''1 kje živi!« Maja je odgovorila čisto mirno, čepvj je skrivaj kar žarela od sreče: »Tega ne poven1: Stražar se ji je še bolj približal in ji zagroz« »Glavo ti odtrgam, če mi ne poveš!« — »Sršd! mi boste tako' ali tako vzeli glavo. Zato svoje V. jatcljicc ne bom izdala.«