Državni zbor. Kmetijske stanovske zadruge. Razgovor o ustanovitvi kmetijskih zadrug se vrši že ve6 dnij. Namen teh zadrug je bralcem znan in je res le želeti, da se Tse to v blagor kmetijskega stanu tudi doseže, kar pri6akujemo od teh organizacij. V teku večdnevne debate se je pa oglasilo mnogo govornikov, ki so razodevali svoje pomisleke: bodo-li mogle te zadruge res dose6i svoj namen in izvrševati vse to, kar se od njih pri6akuje. Take pomisleke je razodeval vitez B e r k s , ki je med drugimi dejal, 6e bodo sicer vsi kmetski posestniki morali biti udje teh zadrug, bodo morali skoro gotovo tudi pla6evati težko svoje prispevke, da pa ne bodo imeli neposrednega dobi6ka od njih. Zato je dr. Ž i t n i k predlagal, naj da vlada 4 milijone kron, da se zamorejo te zadruge ustanoviti. Poslanec Pfeifer je razlagal prokletstvo, ki teži od prvega greha sem vso zemljo in vse poljedelstvo. Poslanec Ž i 6 k a r je priporo6al, naj se v državnem zakonu zagotovi, da se ustanovi za vsako narodnost posebna kmetijska stanovska zad r u g a, ker sicer se bo narodom, ki bodo v manjšini, vedno godila krivica in se je bati, da ne bo miru, temve6 le prepir in boj pri teh posvetovanjih. Predloga poslancev Zitnika in Ži6karje sta s e z a v r g 1 a. Tudi Cebi so glasovali proti temu, da se za vsak narod ustanovi posebna kmetijska stanovska zadruga. Ve6 dni so se vrSili dogovori med slovenskimi, češkimi, poljskimi in nemškimi katoliškimi poslanci, naj glasujejo za Ž i6 k a r j e v predlog. Vse zastouj! To je tolikokrat hvalisana slovanska v z a j e mnost! Čehi in Poljaki so trdili: »ta stvar spada med deželne zbore.« Ni6 ni pomagalo, da se jim je ugovarjalo: »Slovenci na Stajerskem in Koroškem so izgubljeni, če bodo iskali svoje pravice pri deželnih zborih v Gradcu in Celovcu.« Slovenci te zaušnice ne bomo nikdar p o 2 a b i 1 i, katero so nam pri tem glasovanju dali Cehi in Poljaki. Pristaviti moramo, da vlada n i b i 1 a p r o t i Ži6karjevemu predlogu in dagaje poro6evalec poljedelskega odseka gosp. Fran P o v š e priporo6al s prisr6nimi besedami. Za 2i6karjev predlog so glasovale samo tri jugoslovanske stranke, Rusini in dva katoliška Čeha: dr. Hruban in dr. Stojan ter 6eški kmeti (agrarci); d r u g i h prijate1 je v Slovenec ne najde v državni z b o r n i c i. Kadar bo ta postava o kmetijskih za- drugah potrjena od presvitl. cesarja, jo objavi tudi »Slov. Gospodar.« Nedeljski počitek t odvetniških in notarskih pisarnab.. Pred nekaterimi leti je interpeliral poslanec Ži6kar v državnem zboru pravosodnega ministra, ali namerava vlada vpeljati nedeljski po6itek po pisarnah odvetnikov in notarjev. Takratni pravosodni minister Ruber je odgovarjal, da je to težko delo, ker so razmere po raznih krajih tako razli6ne. Med tem 6asom se je pa nedeljski po6itek vpeljal po cesarskih pisarnah in se namerava vpeljati tudi drugod. Nekateri ljudomili odvetniki in notarji so sicer tudi vpeljali pred nekim 6asom nedeljski po6itek, toda, ker so imeli drugi njihovi tovariši ob nedeljah svoje pisarne odprte, je slednji6 po vseh teh pisarnah v južnih deželah prenehal nedeljski po6itek. Samo v Trstu se je vpeljala navada, da zavživajo zasebni uradniki vsako drugo nedeljo svoj po6itek. Ker se ta stvar drugače urediti ne da, kakor 6e se po postavi zaukaže, je predlagal poslanec Ž i 6k a r, naj se nedeljski in prazni6ni po6itek po odvetniških in notarskih pisarnah postavno zaukaže. (Predlog bo »Sloven. Gospodar« objavil prihodnji6.) Resolucija Spinčic-eva. Če se v državni zbornici ne more sprejeti v postavo kakšen predlog, predlaga doti6ni poslanec, naj se pa vsaj želja izrazi, da se ima vlada ozirati na to ali ono potrebo. Tako je poslanec Spin6i6 predlagal v poljedelskem odseku, naj vlada, ko bo v deželnih zborih predlagala na6rt postave o kmetijskih stanovskih zadrugah, skrbi za to, da se vpelja za vsako narodnost posebna kmetijska zadruga. Poljedelski odsek je sprejel to željo (ali resolucijo). Ko pride danes — 17. decembra — ta resolucija na glasovanje, so zbežali vsi češki poslanci iz zbornice, Poljaki in Nemci so glasovali proti; in ta od poljedelskega odseka nasvetovana resolucija se je zavrgla. Tu so zopet pokazali naši severni bratje, Cehi in Poljaki, koliko njim je mar za južne Slovence. Vsi Jugoslovani smo mislili: če res niso mogli Cehi in Poljaki vsled svojih zgodovinskih in deželnih razmer glasovati zato, da se sprejme Ži6karjev predlog, naj se v državni postavi izre6e, da mora dobiti vsaka narodnost svojo stanovsko kmetijsko zadrugo, vsaj za to Spin6i6evo (sicer 6isto prazno) željo bojo glasovali, nai vlada skuša preskrbeti pri deželnih zborih, da dobi vsak narod svojo lastno stanovsko kmetsko zadrugo. Ne! tudi tega predloga niso podpirali Cehi in Poljaki! Ko se je 17. decembra v drugem 6itanju sprejela postava zastran kmetskih stanovskih zadrug, je prišlo na vrsto še mnogo drugih zakonov, ki so se vsi skupaj brez ugovora sprejeli. Med drugim se }e kone6no sprejela spretnemba §§ 59 in 60 obrtne postave po neki spremembi, katero je dolo6ila gospodska zbornica. Potem postava, vsled katere so koleka proste listine pri najemanju posojil od strani političnih ob6in; postava, s katero se vredijo plače bogoslovskih profesorjev itd. Nnjni predlog za nekatere občine v Halozah. Ob6ine Sv. Trojica, Podlehnik, Nova cerkev itd. rigolajo jako pridno svoje vinograde. Nimajo pa novcev, da bi si tamošnji vinogradniki nakupili ceplenk. Letošnja suša je zakrivila, da so pridelali tako malo krme, da se bo živina morala prodati po slepi ceni. Poslanec 2i6kar je vložil torej nujni predlog, naj se ondašnjim vinogradnikom pomaga z državnimi prispevki, da si nakupijo potrebnih trsnih sadik. Ministerski predsednik je zopet govoril. Razneslo se je po časopisju, da je rekel presvitli cesar nekemu poslancu iz 6eškega veleposestva, da »6e se ne bo moglo vladati z državno zbornico, se bo pa6 vladalo kako druga6e.« Vsled tega so pruski poslanci vprašali ministerskega predsednika, so-li te besede resni6ne. Dr. Korber je v seji 16. decembra odgovoril, da je »nevmestno in protipostavno, cesarjeve besede spravljati v razgovor v zbornici. Sploh pa nima 6asa, popravljati vsako besedi6enje, katero prinašajo 6asniki.t Ta ostri odgovor ministerskega predsednika je pa silno razburil prusaške poslance, ki so danes — 17. decembra — zahtevali, naj se o Korberjevem govoru za6ne obravnava. Zbornica je ta predlog odklonila. Govorilo se Je po zbornici, da, 6e bi se bil predlog sprejel, bi se bila zbornica razpustila. s Slovensko vseučilišče. Prošnje za slovensko vseu6iliS6e so vložili nadalje:VitezBerks: 61. Razne stvari! Robi6: Krajni šolski svet v RuSah; Ž i 6 k a r: 1. 0b6ina Sv. Vid pri Planini; 2. Krajni Solski svet pri Sv. Antonu nad Rajhenburgom; 3. Učiteljstvo pri Sv. Antonu nad Rajhenburgom; 4. Kmetijsko bralno društvo v Kr6evini pri Ptuju; 5. Gospodarsko in bralno društvo Rogatec; 6. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju.