Minister Žbogar bo danes odkril spominsko ploščo na pročelju vile Tomažič / 12 Oborožen moški oropal banko v Tržiču Na deželi o divjih prašičih in škodi v Brdih in na Krasu Klop se po dolgih počitnicah vrača med bralce in tokrat - predstavlja znano pevsko skupino ^tf'il-^iij Perpetuum jazzile / 22 Primorski In spet smo pri Listi za Trst SANDOR TENCE Senator Ferruccio Saro ima prav, ko pravi, da se usoda deželne desne sredine odloča v Trstu in ne v Furlaniji. V mislih ima oporečniško župansko kandidaturo Franca Bandellija, kandidaturo »in pectore« Roberta Antonioneja in še nejasne načrte Roberta Menie. Vse to zna negativno pogojevati desno sredino na spomladanskih upravnih volitvah, seveda pod pogojem, da se bo leva sredina za Pokrajino in Občino Trst zedinila za močna kandidata. Zaradi tega si Saro prizadeva, da bi Bandelli tako ali drugače ostal v desni sredini, da bi An-tonione postal župan in Menia ohranil svojo politično težo. Vse bolj nemirno deželno Berlusconijevo stranko je včeraj pretresla polemika o nedelj -skem odprtju tržaških trgovin in o Barcolani, ki naj bi si jo z reklamnim geslom Tipicamente Friulano počasi prisvajali Fur-Iani. Če ima prva polemika Iah-ko kakšno vsebinsko osnovo, je poIemika o BarcoIani popoI-noma brez zveze. Ta film smo v Trstu že večkrat videIi, čeprav z drugimi igraIci in drugimi scenariji, v katerih smo pogostoma ob FurIanih nastopaIi SIovenci. Očitno obstajajo v Trstu še poIitiki, ki misIijo, da bodo s po-Iemiko do FurIanov in FurIani-je pridobiIi nekaj gIasov aIi pa ohraniIi svoje obIastniške vrtičke. Tukaj ne gre več za desno sredino aIi za BerIusconijevo stranko, temveč za miseInost, za katero smo upali, da je ni več. Nekoč smo temu pravili melo-narska miseInost, ki jo je poosebljala Lista za Trst. trst - Polemika »Furlanija si prisvaja Barcolano« TRST - Furlani si prisvajajo tudi Barcolano, pravijo tržaški deželni svetniki Ljudstva svobode. Moti jih reklamo geslo Tipicamente Friulano (Tipično furlansko), ki - poleg ostalih - spremlja priznano mednarodno regato. Maurizio Bucci, Piero To-noni, Bruno Marini in Piero Camber grozijo, da bodo ustanovili tržaško obarvano deželno skupino Berlusconijeve stranke. Zelo jih moti, da Dežela vztraja pri sedanji zakonodaji o nedeljskem odpiranju trgovin. Na 8. strani dnevnik PETEK, 1. OKTOBRA 2010_ Št. 232 (19.939) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Pričakovana odločitev zgornjega doma parlamenta Berlusconi dobil zaupnico tudi v senatni skupščini Bossi za sedaj izključuje možnost predčasnih volitev trst - Konec prve faze priprave načrta za območja Natura 2000 Petinsedemdeset predlogov za spremembo in ohranitev Krasa TRST - V Trstu so včeraj popoldne predstavili predloge za ukrepanje, ki so izšli iz poteka prve faze oz. faze soudeležbe v okviru priprave upravnega načrta za zaščitena območja Natura 2000 na tržaškem in goriškem Krasu. Gre za 75 ukrepov, ki gredo od ohranjanja oz. obnove kraške gmajne in kalov, redčenja gozda in omejitve lova do ureditve vprašanja krmljenja divjadi in omejitve vpliva infrastruktur. Kot je bilo rečeno, gre, bolj kot za ohra- nitveni načrt, za načrt spremembe Krasa, ki se je v teku desetletij zarasel, obenem gre za načrt samoupravljanja, saj so s temi predlogi protagonisti upravljanja ljudje, ki na Krasu živijo. Na 3. strani RIM - Tudi senat je po pričakovanju izglasoval zaupnico vladi Silvia Berlusconija. Za razliko od poslanske zbornice tukaj niso bili odločilni glasovi pristašev predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Slednji snuje novo stranko in bo zaradi tega morda novembra ali decembra zapustil predsedstvo poslanske zbornice. Dogajanja v senatu so nekoliko pomirila vodjo Severne lige Umberta Bossija, ki sedaj izključuje možnost bližnjih predčasnih volitev. Bossi se je medtem opravičil zaradi žaljivk na račun Rima in Rimljanov. Na 6. strani Slovenska vlada bo preklicala kolektivno pogodbo za javni sektor Na 2. strani Presenetljivo hladen inflacijski september Na 4. strani Zanimiva debata: leva sredina, kje si? Na 7. strani Kinoatelje v Portorožu tekmuje za nagrade Na 17. strani Kako prosti čas preživljajo nižješolci iz Doberdoba? Na 15. strain COüAD Nova srl OPČINE, Dunajska, 61 ODPRTO TUDI OB NEDELJAH TT7 0®ÜSK 040 369 369 - Trst, ul. Torrebianca 18 www.British-FVG.net -J Jir¿l'díi lsT?r¿jf H LH] Il IL MVIiKSn YrfáttfHQDOfi ESDLEbdkÉxB Authorised centre 2 Petek, 1. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / slovenija - Četrti dan stavke dela javnega sektorja Vlada se je odločila za razveljavitev kolektivne pogodbe za javni sektor Če ne bo dogovora s sindikati za novo pogodbo, bo vlada plače uredila z zakonom LJUBLJANA - Četrti dan stavke dela javnega sektorja je minil v znamenju nadaljevanja pogajanj med vlado in sindikati, predvsem pa v znamenju vladne odločitve o razveljavitvi kolektivne pogodbe za javni sektor. Sindikatom bo vlada zdaj ponudila v podpis novo. Z novo kolektivno pogodbo v oteženih finančnih razmerah spreminjajo dinamiko odprave plačnih nesorazmerij, ohranjajo pa plačne razrede, ki so bili dogovorjeni, je dejala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Pojasnila je tudi, da so v torek vsem 29 reprezentativnim sindikatom predstavili ukrepe, ki jih ima vlada na voljo. Ti so sprejem interventnega zakona, ki je že bil sprejet in ki "določa elemente nepovišanja plač v javnem sektorju v letu 2011", ali odpoved kolektivne pogodbe za javni sektor in ostalih kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev s ponudbo nove kolektivne pogodbe, ki jo bo vlada v oteženih finančnih razmerah sposobna uveljavljati. "Z odpovedjo kolektivnih pogodb, ki sicer veljajo še šest mesecev, imamo torej s socialnimi partnerji čas v šestih mesecih skleniti tako kolektivno pogodbo," je pojasnila ministrica in dodala, da bo vlada v nasprotnem primeru plače uredila z zakonom. Če ne bo sklenjen veljaven dogovor oz. aneks, bo državno pravobranilstvo v petek vložilo tožbo na razvezo 50. člena kolektivne pogodbe in tarifnega dela. Obligacijski zakonik namreč omogoča pogodbeni stranki, da zahteva sodno intervencijo, če so nastopile spremenjene okoliščine, ki v temelju spreminjajo pogodbeno ravnotežje, ker so okoliščine bistveno drugačne, kot so bile v času sprejema pogodbene zaveze, in je zato postala izpolnitev obveznosti bistveno otežena, je dejala ministrica. Krebsova se ne boji negativnega odziva dela sindikatov, ki je nadaljeval pogajanja, saj so, kot pravi, tekom pogajanj in tudi neformalno večkrat pogovarjali o tem, kaj bo vlada prisiljena storiti, če ne bodo našli konsenza. Ministrica za gospodarstvo Darja Radie pa je po včerajšnji seji vlade dejala, da posebne ocene, kolikšno škodo stavka javnega sektorja povzroča gospodarstvu, nima. Pravi pa, da imajo precejšnjo neposredno škodo avtoprevozniki, posredno pa vsi dobavitelji, ki izvažajo in zaradi morebitnih nerednih dobav tvegajo, da bodo posle izgubili. Poudarila je, da bi se vsi v državi morali začeti zavedati, da le dobro delujoče gospodarstvo omogoča dobro življenje. "Gospodarstvo je tisto, od katerega vsi živimo. Če bo gospodar- avstrija Aktivisti prekrili napise na mejnih prehodih DUNAJ - Aktivisti iz treh držav, ki mejijo na Avstrijo - Slovenije, Češke in Slovaške - so včeraj v skupni akciji na avstrijskih mejah opozorili na kršitve človekovih pravic. Na nekaterih nekdanjih mejnih prehodih, med drugim na prehodu Trate na slo-vensko-avstrijski meji, so krajevne table prekrili s prečrtanim napisom "pravna država (Rechtstaat)". Protestna akcija je del mednarodne kampanje Sramota za Avstrijo, s katero želijo aktivisti seznaniti mednarodno javnost z avstrijskim primerom kršitve človekovih pravic. Kot so organizatorji kampanje zapisali v včerajšnjem sporočilu za javnost, gre za trinajst aktivistov za zaščito živali, ki so obtoženi članstva v kriminalni organizaciji. Proces proti njim traja od marca, če bodo spoznani za krive, pa jim grozi do pet let zapora. stvu šlo, bomo vsi dobro živeli. Če mu ne bo, ne bomo imeli za zagotavljanje osnovnih pravic," je opozorila ministrica. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Stojan Binder je sicer pozval vlado in sindikate javnega sektorja k strpnemu dialogu. Sindikate gospodarskih dejavnosti pa poziva k razsodnemu in preudarnemu ravnanju, ki ne bo škodovalo gospodarstvu Slovenije. Kot navaja, je gospodarstvo ogorčeno nad stavko v javnem sektorju, ki je sicer legitimna. Iz Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije so sporočili, da delo poteka tudi v socialnih zavodih, kot so domovi upokojencev, zavodi za usposabljanje, posebni socialni zavodi in varstveno delovni centri. "Zaposleni v zdravstvu in sociali se zavedamo svoje odgovornosti do bolnikov, varovancev, uporabnikov, zato moramo med stavko spoštovali zakonska določila o zagotavljanju nujne medicinske pomoči, osnovne nege in varstva, kar se v socialnih zavodih tudi izvaja," je v sporočilu za javnost zapisala predsednica sindikata Darinka Auguštiner. (STA) Slovenska ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs ne namerava popuščati obisk - Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Žekš s Slovenci v Avstraliji V Avstraliji živi od dvajset do trideset tisoč pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti CANBERRA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki je na obisku v Avstraliji, je včeraj v Can-berri obiskal nove prostore slovenskega veleposlaništva, v sredo pa se je v Bris-baneu sešel z guvernerko avstralske zvezne države Queensland Penelope Wen-sley. V Queensland se vsako leto preseli okoli 100 Slovencev. Ob obisku novih prostorov slovenskega veleposlaništva v Avstraliji, ki je pristojno tudi za Novo Zelandijo, se je Žekš srečal s častnim generalnim konzulom Slovenije v Sydneyju Alfredom Brežni-kom ter predstavniki slovenske in diplomatske skupnosti, so včeraj sporočili iz urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Včeraj se je Žekš srečal še s članom avstralskega parlamenta Paulom Nevil-lom, ki je vodja poslanske skupine slo-vensko-avstralskega prijateljstva, in obiskal Slovensko-avstralsko društvo Canberra, ki deluje od leta 1964. V Avstraliji živi okoli 20.000 do 30.000 pripadnikov slovenske skupnosti. Boštjan Žekš Na sredinem srečanju z guvernerko zvezne države Queensland se je Zekš pogovarjal o možnostih sodelovanja med državama na področju šolstva, znanosti in gospodarstva. Z Wensleyjevo sta se strinjala, da so obiski na visoki ravni pomembni, a je za razvoj gospodarskih odnosov nujno sodelovanje med različnimi institucijami. Govorila sta tudi o vključenosti slovenske skupnosti v zvezni državi Queensland, kamor se vsako leto še vedno preseli okoli 100 Slovencev. V Brisbaneu se je minister na Univerzi Queensland srečal tudi z dekanom Zlatkom Skrbišem, s katerim sta izmenjala poglede o strukturi univerzitetnega programa v obeh državah in se pogovarjala o možnostih sodelovanja med državama na področju izmenjave profesorjev, študentov in raziskovalcev. Pred tem se je Zekš v Melbournu srečal z vrhunskima znanstvenikoma slovenskega rodu, dr. Jožico Paddle Le-dinek, dobitnico največjega avstralskega priznanja za zasluge pri medicinskih znanstvenih raziskavah za vzgojo človeške kože po opeklinah, in vrhunskim nevrologom dr. Simonom Vogrinom. Danes bo Zekš v Sydneyju obiskal pripadnike slovenske skupnosti, v parlamentu zvezne države Novi Južni Wales pa se bo na delovnem kosilu, ki ga bo gostil častni generalni konzul Brežnik, srečal s poslancem Johnom Josephom Aquilino in predsednico zgornjega doma parlamenta Novega Južnega Walesa Amando Fazio. Na srečanju bo tudi poslanka zveznega parlamenta v Canberri Tanya Pliberšek, ki je tudi zvezna ministrica za socialne zadeve in družbeno integracijo. ljubljana v Se danes in jutri slavistični kongres LJUBLJANA - Na ljubljanski Filozofski fakulteti se je včeraj začel 21. slovenski slavistični kongres. Na temo Vloge središča - konvergenca regij in kultur bo potekal do jutri. Udeleženci odkrivajo semiotični prostor, sledove zgodovine, proces urbanizacije ter kulturno in jezikovno življenje v slovenski prestolnici in regionalnih središčih.Kot je zapisano na uradni spletni strani kongresa, želijo z jezikoslovnega, literarnega, zgodovinskega, sociološkega, etnološkega in še katerega vidika predstaviti, kako v mestu živimo skupaj in vsak zase. Plenarna in sekcijska predavanja potekajo v petih sklopih: Jezikovna norma in raba, Središčna in robna literarna polja, Urbana kultura in njene upodobitve, Slovenščina za tujce - doma in v svetu, Novi pristopi v literarni vedi in Ob 150-letnici rojstva A. P. Čehova. Okrogla miza je letos posvečena aktualnim vprašanjem pouka slovenščine v teoriji in praksi. Referenti prihajajo iz vseh slovenskih območij, vseh štirih slovenskih in sedmih tujih univerz - iz Trsta, Zagreba, Sofije, Prage, Pardubic, Vilniusa in Pariza. Pripravili so tudi izdajo zbornika s 40 prispevki, ki med drugim skušajo osvetliti, kakšno vlogo ima danes in je v kulturni zgodovini Slovencev imelo središče. Slovenski slavistični kongres, osrednja vsakoletna prireditev Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, se v Ljubljano vrača po 20 letih, po kongresih v večini slovenskih regionalnih središč in po kongresih v Zagrebu, Trstu, Celovcu in Monoštru. Organizira ga Slavistično društvo Slovenije skupaj s Slavističnim društvom Ljubljana. Slovenija gosti Evropsko razstavo psov CELJE - Slovenija letos gosti Evropsko razstavo psov. Več kot deset tisoč psov različnih pasem iz 33 držav je te dni zasedlo Celje in še nekatera slovenska mesta. Do nedelje bodo na celjskem sejmišču izbirali najlepše predstavnike vseh pasem. Največ psov, kar 2206 prihaja iz Italije, spremlja jih 1257 lastnikov. Po številčnosti prijavljenih psov sledijo Rusija, od koder prihaja 1701 pes ob 1088 lastnikih ter Madžarska s 775 prijavljenimi psi, ki jih spremlja 475 lastnikov. Poleg psov iz evropskih držav se tekmovanj v Celju udeležuje tudi 38 psov iz Izraela, osem iz Ka-zahstana, štirje iz Kanade, trije iz Hon-konga ter po en iz Argentine, Avstralije, Mehike in Japonske. koper - Zaključeno sojenje poslancu slovenske nacionalne stranke Prijatelju 5 let in 2 meseca zapora Sodišče ga je spoznalo krivega kaznivih dejanj izsiljevanja, samovolje in nedovoljenega prometa z orožjem ali eksplozivom KOPER - Koprsko sodišče je poslanca Srečka Prijatelja spoznalo krivega kaznivih dejanj izsiljevanja, samovolje in nedovoljenega prometa in proizvodnje z orožjem ali eksplozivom in mu dosodilo pet let in dva meseca zaporne kazni. Njegovi soprogi Aleksandri Prijatelj je za pomoč pri izsiljevanju dosodilo pogojno zaporno kazen šestih mesecev. Sodni senat okrožnega sodišča v Kopru pod vodstvom sodnice Orijane Trunkl je Prijatelja spoznal za krivega v vseh točkah obtožbe. Za nadaljevano kaznivo dejanje izsiljevanja mu je sodišče izreklo tri leta zaporne kazni in denarno kazen v višini 16.510 evrov, za nadaljevano kaznivo dejanje samovolje štiri mesece, za nedovoljen promet in proizvodnjo z orožjem ali eksplozivom pa dve leti zaporne kazni. Dosojena enotna kazen petih let in dveh mesecev zapora je višja od tiste, ki jo je za Prijatelja predlagalo tožilstvo. V primeru izsiljevanja novogoriškega podjetnika Marjana Mikuža je bilo to po mnenju sodišča storjeno na posebno surov način. Po mnenju sodišča je dokazano tu- Srečko Prijatelj di, da je Prijatelj od Mikuža protipravno terjal plačilo dela provizije, ki jo je Mikuževo podjetje Premik.net od Luke Koper izpo-slovalo pri prodaji nepremičnin na Orleški gmajni. Sodnica Orjana Trunkl je pred izrekom sodbe poudarila, da so bila edina podlaga za izrek sodbe dokazana dejstva ter da so vsi očitki o montiranem političnem procesu za sodstvo žaljivi. Storjena kazniva dejanja ogrožajo premoženjsko in telesno integriteto posameznika, zato je sodišču preostal le izrek zaporne kazni, je dejala. Poudarila je še, da gre za družbeno nespre- jemljiva kazniva dejanja, in sicer toliko bolj, ker je obtoženi prepoznavna oseba, ki nastopa v javnosti. Prijatelj bo do izreka pravnomočnosti sodbe v priporu. Sodišče je odločilo, naj se mu odvzame orožje, ki so ga med hišno preiskavo našli na njegovem domu na Or-leku. Po navedbah sodišča gre med drugim za dve puški, tri ročne bombe, vojaško avtomatsko puško, naboje, pet bajonetov in tri nože. Oškodovancu Mikužu je Prijatelj dolžan vrniti 50.000 evrov, kolikor je Mikuž terjal v premoženjsko pravnem zahtevku. Srečko Prijatelj, ki se je med prebiranjem izreka sodbe dvakrat oglasil in dejal, da prebrano ni res, ter da "ne more več poslušati teh laži", sodnici pa, da laže, je po izreku dejal, da je brez besed. Poudaril je, da so ga obsodili "brez enega samega dokaza", da ne verjame več v pravno državo in napovedal pritožbo. Prijateljev zagovornik Luka Gaber-ščik je ob tem izpostavil, da praktično ni bilo vsebinske razlike med obtožnico in izrečeno sodbo. Večina dokazov v postopku je bila po njegovem zbrana na podla- gi ovadbe, ki je bila s formalnega vidika pomanjkljiva. Vsi dokazi, zbrani na podlagi omenjene ovadbe so po mnenju obrambe zato nezakoniti. Tožilka Barbara Milič Rožman je s sodbo zadovoljna. Oškodovanec in glavna priča Marjan Mikuž pa je po izreku sodbe povedal, da ga preseneča, da Prijatelj ni pokazal obžalovanja. Če v sebi ne zmoreš poiskati napak in obžalovati dejanj, nobena, niti velika sodba, nima pravega učinka, je dejal Mikuž. Pritiski nanj in na njegovo družino se bodo po njegovem mnenju nadaljevali. Kar zadeva poslansko funkcijo Srečka Prijatelja, pa bo po pravnomočnosti sodbe odločal DZ, je dejal predsednik DZ Pavel Gantar. Novica o obsodbi Srečka Prijatelja po Gantarjevih besedah dokazuje, da pravna država deluje, saj je nekdo sankcioniran za nezakonita dejanja, ne glede na to, kdo je, četudi poslanec. Na vprašanje, ali bi moral Prijatelj kot poslanec odstopiti, Gantar odgovarja, da je to njegova stvar. Sam osebno pa bi, kot zagotavlja, iz moralnih razlogov to zagotovo storil. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 1. oktobra 2010 3 trst - Konec faze soudeležbe v okviru priprave upravnega načrta za območja Natura 2000 Gre za načrt spremembe in samoupravljanja Krasa Včeraj v Trstu predstavitev 75 predlogov - Od ohranitve oz. obnove kraške gmajne do urejevanja lova in omejevanja vpliva infrastruktur TRST - Zaključila se je pomembna faza v postopku oblikovanja upravnega načrta za evropska zaščitena območja Natura 2000 na tržaškem in goriškem Krasu: končala se je namreč t.i. faza soudeležbe subjektov na teritoriju (npr. lastnikov, srenj, kmetovalcev, na-ravovarstvenikov, lovcev idr.), ki so sodelovali pri pripravi skupnih predlogov za strategijo ohranjanja in razvoja. Iz številnih srečanj je izšlo 75 predlogov za ukrepe, kot so aktivni posegi, priprava pravilnikov, spodbude za kmetovalce, nadzor in informativna dejavnost, da se sočasno zagotovita biotska raznovrstnost Krasa in usklajen razvoj krajevnih skupnosti. Zdaj je na vrsti Dežela FJK oz. skupina, ki mora pripraviti upravni načrt: do konca letošnjega leta se bo nadaljevala priprava tehničnih študij oz. enotnega besedila, z januarjem pa bi se lahko začel postopek sprejemanja načrta (ki lahko še vedno doživi spremembe), ki bi lahko potekal vse prihodnje leto. Zaključke prve faze so včeraj popoldne v prostorih deželnega odborni-štva za finance v Trstu predstavili ravnatelj deželne službe za varstvo okolja in favne Daniele De Luca ter izvedenca, ki sta vodila fazo soudeležbe, arhitekt Pierpaolo Zanchetta za deželno upravo FJK in dr. Roberto Chiesa za ne-profitno združenje In-itinere iz Vidma. Postopek se je začel 30. aprila lani, steklo je šest predstavitvenih srečanj, julija lani pa so začela z delom omizja, posvečena štirim tematskim sklopom: kmetijstvu in upravljanju z gozdom, dalje koriščenju, športnim dejavnostim, prostemu času, lovu in športnemu ribolovu, potem urbanizaciji in urbanem okolju ter turizmu in promociji ozemlja, na koncu pa še obali, ribolovu in ri-bogojstvu. Kateri so najpomembnejši ukrepi, ki so izšli iz srečanj? Govorniki so na včerajšnji predstavitvi poudarili predvsem ohranjanje in tudi obnova kraške gmajne bodisi s košnjo kot pašo, pa tudi z izvajanjem dodatnih posegov v dopolnitev tako kmetijskih kot drugih dejavnosti. Prav tako gre tu za ohranjanje oz. obnovo kraških kalov ter za zmanjšanje godznih oz. zaraščenih površin, pa tudi za nadzor nad tujimi vrstami. Kategorije uporabnikov, ki zahajajo na Kras, da bi tam preživeli svoj prosti čas oz. se posvečali športnim, lovskim in drugim dejavnostim, bodo morale imeti poseben pravilnik za samoreguliranje. Enako velja za obalni pas, medtem ko bi morali tudi določiti območja, na kate- rih je lov omejen (npr. pri Moščenicah) ter urediti vprašanje krmljenja in vnašanja divjadi. V nadaljevanju bi morali omejiti tudi vpliv infrastruktur (npr. energetskih obratov, cest in greznic), določiti bi morali še način izvajanja presoje o vplivu na okolje ter mrežo subjektov za promocijo. Bolj kot načrt ohranjanja, gre za načrt spreminjanja sedanje podobe Krasa, je bilo rečeno. Kras se je v teku desetletij zaradi opuščanja tradicionalnih dejavnosti namreč močno zarasel, tako da bi morali zdaj v bistvu obnavljati tisto, kar je že bilo, da se tako ohrani biot-ska raznovrstnost kraškega ozemlja. Poleg tega gre za načrt samoupravljanja ozemlja, saj odgovornost za upravljanje slednjega sloni na subjektih, ki na tistem ozemlju živijo in ki - o tem so bili govorniki precej prepričani - so s soudeležbo pri pripravi predlogov postali tudi protagonisti postopka sprejemanja upravnega načrta, to njihovo vlogo pa bo treba obdržati. Ivan Žerjal Z leve: o zaključkih prve faze soudeležbe so govorili Daniele De Luca, Pierpaolo Zanchetta in Roberto Chiesa kroma trst - Ob predstavitvi zaključkov prve faze priprave načrta za območja Natura 2000 Obsega območij se ne da spremeniti Italija in FJK sta si glede tega zvezali roke pri Evropski komisiji - Upoštevati zaščitni zakon - »Večna« tema: divji prašiči TRST - Obsega zaščitenih območij Natura 2000 ni mogoče spremeniti, ker sta bili Italija in Furlanija-Julijska krajina pri njegovi določitvi v veliki zamudi in sta tvegali visoko denarno kazen, o njem pa se je že jasno izrazila Evropska komisija, lahko pa se v prihodnje v načrt za razvoj kmetijstva vključijo nova finančna sredstva za upravljanje območij. To je ravnatelj deželne službe za varstvo okolja in favne Daniele De Lu- ca dejal repentabrskemu občinskemu svetniku Omarju Marucelliju, ki je podal vprašanje na to temo. Marucellijev je bil le eden izmed številnih posegov, ki so sledili včerajšnji predstavitvi zaključkov prve faze postopka za pripravo upravnega načrta za zaščitena območja. Na splošno je iz ust večine disku-tantov prišlo priznanje za opravljeno delo in tudi za način, kako se je prišlo do končnih predlogov, čeprav so mnogi opozorili tudi na nekaj senčnih strani. Tako je predsednik Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi Karlo Grgič opozoril, da zaščitena območja na tržaškem Krasu obsegajo več kot 80 odstotkov ozemlja (poleg tega so obseg že enkrat spremenili, ko je bilo treba določiti traso hitre železnice), v Furlaniji pa le kakih 18 odstotkov, poleg tega je zahteval tudi odpravo hidrogeoloških omejitev na Krasu. Bivši predsednik openske srenje Vladimir Vremec je tudi opozoril na potrebo po usposabljanju in spremembi duha delovanja gozdnih čuvajev, ki so že večkrat oglobili do- mačine ravno zaradi vzdrževanja gmajne. Poleg tega se ne more zgoditi, da srenja npr. na nekem zemljišču obnavlja gmajno, občinska uprava pa določi tisto zemljišče za gozd. Danilo Antoni, ki je zastopal Slovensko deželno gospodarsko združenje, je menil, da bi bilo treba v upravni načrt vključiti tudi spremljanje prostorskega načrtovanja občinskih uprav, medtem ko se je tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec zavzel za omembo slovenske narodne skupnosti in upoštevanje zaščitnega zakona. Čeprav se bodoči upravni načrt s to problematiko ne ukvarja, pa je včeraj tekla beseda tudi o »večni« temi, se pravi o divjih prašičih. Medtem ko je Grgič dejal, da nekoč teh živali na Krasu ni bilo in jih torej ne sme biti, so drugi, kot npr. odbornik za kmetijstvo devinsko-nabrežinske občine Fulvio Tamaro in podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina, opozorili na potrebo po ureditvi krmišč na kraški planoti, poleg tega bi k omejevanju števila prispevala prav ohranjanje in obnova kraške gmajne. (iž) bruselj - Konferenca o sodelovanju v podonavski regiji Razprava o konkretnih pobudah Pobuda Avstrije o sodelovanju gospodarskih zbornic z univerzami, Slovenija o preprečevanju internetnega kriminala - Gostitelj konference evropski poslanec Alojz Peterle BRUSELJ - V Evropskem parlamentu je včeraj potekala konferenca o sodelovanju v podonavski regiji, ki jo je gostil slovenski evropski poslanec Alojz Peterle. V ospredju razprave sta bila dva konkretna projekta: pobuda Avstrije o sodelovanju gospodarskih zbornic z univerzami in pobuda Slovenije o sodelovanju pri preprečevanju internet-nega kriminala. »Vesel sem, da se je pobuda o močnejšem sodelovanju v podonavski regiji tako dobro prijela, da je pritegnila nove udeležence, tako da imamo sedaj format, ki si ga lahko samo želimo: univerze, vlade, gospodarske zbornice in raziskovalci,« je po konferenci povedal evropski poslanec Peterle (NSi/EPP). Peterle je tudi zadovoljen z nastajajočim ino-vativnim pristopom k razvoju podonavske regije, ki je izrazito usmerjen v krepitev njene konkurenčne sposobnosti. Meni, da bo pobuda kmalu doživela zelo projekten razvoj, v Evropskem parlamentu pa bodo po njegovih zagotovilih poskrbeli tudi za politično podporo. Eden od pobudnikov konference, redni profesor na Fakulteti za organizacijske vede v Mariboru Jože Gričar je povedal, da se oblikujeta dve zelo konkretni smeri sodelovanja. Pobudnica prve Slovenski evropski poslanec Alojz Peterle arhiv je gospodarska zbornica Avstrije, pri čemer gre za povezovanje gospodarskih zbornic z univerzami za razvoj rešitev za e-povezave malih podjetij. Gričar je izpostavil tudi potrebo po sodelovanju v okviru živih laboratorijev. Gre za inoviranje skupaj z uporabnikom s ciljem skrajšati čas od ideje do proizvoda ali storitve. V svetu je danes 212 živih laboratorijev, od tega okoli 30 zunaj Evrope. Gričar meni, da bi morala podonavska regija zagrabiti možnosti, ki jih ponujajo živi laboratoriji. Druga konkretna smer sodelovanja pa je pobuda Slovenije za sodelovanje kriminalističnih policij podonavske regije pri preprečevanju računalniškega kriminala, ki jo je včeraj na konferenci predstavil svetovalec za notranje zadeve in pravosodje v predstavništvu Slovenije pri Evropski uniji Rudolf Kaniški. S potekom konference je zadovoljen tudi regionalni direktor za Jugovzhodno Evropo v avstrijski gospodarski zbornici Georg Krauchenberg. Včerajšnje srečanje po njegovih besedah potrjuje, da obstaja interes za tesnejše sodelovanje v podonavski regiji tako na akademski kot gospodarski strani. Evropska unija je sedaj v procesu oblikovanja strategije za podonavsko regijo po zgledu že vzpostavljene baltske makroregije. Strategija naj bi bila pripravljena do konca leta, makroregija pa naj bi dejansko zaživela v prvi polovici prihodnjega leta med madžarskim predsedovanjem Evropski uniji. Ta makroregionalna strategija vključuje 14 držav Podonavskega bazena: Nemčijo, Avstrijo, Češko, Slovaško, Madžarsko, Slovenijo, Romunijo, Bolgarijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Moldavijo ter Ukrajino. (STA) smrtna nesreča Ženska obležala v jarku ob cesti, voznik pobegnil SPILIMBERGO - Včeraj zjutraj je v bližini Spilimberga prišlo do prometne nesreče, v kateri je umrla 84-letna Maria Colavitti. Nesrečo je po ugotovitvah prometne policije povzročil 69-letni moški iz Resane (Treviso), ki je po nesreči pobegnil. Kot so ugotovili, je nesrečna ženska potiskala kolo ob robu ceste, ko je vanjo trčil kombi in jo odbil v obcestni jarek. Pordenonska policija je domnevnega povzročitelja nesreče izsledila s pomočjo razbitega vzvratnega ogledala, s katerim je kombi zadel Colavitti-jevo in ga je zaradi udarca odtrgalo od vozila. Moškega so aretirali, ko se je s poškodovanim kombijem vračal domov v Resano. Grozi mu obtožba zaradi nenamernega umora in opustitve pomoči ponesrečenki. 4 Petek, 1. oktobra 2010 GOSPODARSTVO gibanja - Po predhodni oceni zavoda Istat za navadno vroč september Inflacijska dinamika se je praktično ustavila V Trstu je medletna inflacija končno padla pod dva odstotka (1,9%) TRST - Čeprav je september po tradiciji inflacijsko vroč mesec, je letos kot kaže prišlo do izjeme, saj je dinamika življenjskih stroškov po prvih podatkih zavoda Istat stabilna. Po predhodni statistični oceni je bila namreč inflacijska stopnja tudi v septembru, tako kot že avgusta, 1,6-odstotna na medletni ravni, medtem ko se je glede na avgust znižala za 0,2 odstotka. V mesečni primerjavi je inflacija prvič negativna od septembra lani, največ pa je k njenemu ohlajevanju prispeval storitveni sektor. Zaradi začetka novega šolskega leta so se septembra zvišali stroški za izobraževanje; cene učbenikov so po Ista-tovem izračunu zrasle za 1,6 odstotka tako v mesečni kot v medletni primerjavi. Glede na lanski september so se zvišali tudi stroški za otroški vrtec (+2,9%), za osnovno šolo (+3,4%) in za šolo druge stopnje (+7,7%). V primerjavi z avgustom je Istat zabeležil močno znižanje stroškov za letalski prevoz (-29,4%), za počitniške pakete (-19,4%) in za kampiranje (28,1%). Tudi v tržaški občini se je inflacijska stopnja septembra v primerjavi z avgustom znižala za 0,2 odstotka, v primerjavi z lanskim septembrom pa se je znižala pod dva odstotka, kolikor je v medletni primerjavi znašala avgusta, in se ustavila na ravni 1,9 odstotka. V mesečni primerjavi je bila največja rast pri poglavju izobraževanje (+1,3%), sledi obleka in obutev (+1,2%), pohištvo, predmeti in storitve za dom (+0,4%), živilski izdelki in nealkoholne pijače (+0,2%) in hoteli-gostinstvo (+0,1)%). Nespremenjeni so ostali stroški za ostale dobrine in storitve, medtem ko so se znižali pri poglavjih transport (-2,0%), komunikacije (-1,5%), rekreacija, prireditve in kultura (-0,9%) ter alkoholne pijače in tobačni izdelki, stanovanje, voda, električna energija in kuriva, zdravstvene storitve in stroški za zdravje (vsi -0,1%). V medletni primerjavi pa so se daleč najbolj povečali stroški za transport (+4,8%), sledijo stanovanje, voda, električna energija in kuriva (+3,2%), ostale dobrine in storitve (+3,1%), izobraževanje (+2,8%), obleka in obutev (+2,7%), alkoholne pijače in tobačni izdelki (+1,9%), pohištvo, predmeti in storitve za dom (+1,1%), rekreacija, prireditve in kultura (+0,9%), živilski izdelki in nealkoholne pijače (+0,8%), zdravstvene storitve in stroški za zdravje (+0,7%) in hotelsko-go-stinska ponudba (+0,1%). Negativna je bila samo variacija pri poglavju komunikacije (-2,4%). Tudi cene hrane ostajajo zmerne, obetajo se le podražitve testenin in kruha arhiv pristanišča Luka Koper v elitni šesterici finalistov za nagrado ESPO 2010 KOPER - Luka Koper se je s projektom, poimenovanim Živeti s pristaniščem, letos prvič prijavila na tekmovanje za nagrado Združenja evropskih pomorskih pristanišč (ESPO). Združenje želi s to nagrado spodbujati povezovanje pristanišč in mest v njihovi neposredni bližini, saj je sožitje med njimi zagotovilo za kvalitetno življenje v okolju. Mednarodna strokovna komisija je pregledala prispele prijave in izbrala najboljših šest. V elitno skupino finalistov so se poleg Luke Koper uvrstili še pristanišča v Amsterdamu, Antwerpnu, Helsinkih, Marseillesu in Ponta Delgadi. Predsednik žirije John Richardson je pred finalnim izborom povedal: »Težko bo med vsemi prispelimi zanimivimi projekti izbrati najboljšega. Do končne odločitve bomo zato finalistom zastavili še nekaj podrobnih vprašanj in se nato skupaj odločili, kdo si zasluži prestižno nagrado.« Zmagovalca bodo slovesno razglasili 9. novembra v Bruslju. Luka Koper se že vrsto let odpira navzven in povezuje z lokalnim okoljem. Lep primer je bil minulo nedeljo odlično obiskan Dan odprtih vrat, medtem ko projekt Živeti s pristaniščem vključuje še številne druge aktivnosti. Podjetje že več desetletij finančno podpira lokalne in regionalne projekte, odprto komunikacijo o poslovnih in prostorskih načrtih, in sprejema obiskovalce na vodene oglede po pristanišču. Usmerjnost k trajnostno razvojnim ciljem potrjujejo številne investicije in izboljšave na za varovanje okolja. EVRO 1,3648 $ +0,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. septembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 30.9. 29.9. ameriški dolar japonski jen 1,3648 113,68 1,3611 113,85 ruski rubel 41,6923 41,3725 61,1500 danska krona 7,4519 7,4517 švedska krona 9,1421 9,1545 7,9670 češka krona 24,600 24,570 1,3295 estonska krona 15,6466 15,6466 poljski zlot 3,9847 3,9743 1,3978 avstralski dolar 1,4070 1,9558 1,3999 romunski lev 4,2718 3,4528 4,2750 3,4528 latvijski lats 0,7094 2,3201 0,7092 2,3247 islandska krona 290,00 290,00 1,9817 hrvaška kuna 7,3058 7,2965 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 30. septembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25625 0,28938 0,46250 0,14500 0,17500 0,24000 0,621 0,880 1,141 ZLATO (999,99 %%) za kg 30.833,39 € -44,79 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 30. septembra 2010 podjetja - Za leto 2010 Seaway postal gorenjska gazela KRANJSKA GORA - Družba Dnevnik je sinoči v Gozd Martuljku za gorenjsko gazelo leta 2010 razglasila podjetje Seaway Group, ki v Zgoši pri Begunjah in v italijanskem Tržiču izdeluje jadrnice. Seaway, ki se ponaša tudi z najhitrejšo dinamiko razvoja plovila od ideje do prototipa, se bo kot najhitreje rastoče podjetje v regiji potegoval za zlato gazelo. V snovanju navtičnih izdelkov podjetja Seaway sodeluje več kot 300 ljudi, znani pa so po tem, da najhitreje projektirajo plovilo od ideje do prototipa, saj v enem letu lahko izdelajo dve novi plovili. Od leta 1983 je Seaway projektiral kar 232 plovil za razvedrilo in šport, kar je največ na svetu. 180 prodanih Seawayevih jadrnic predstavlja največjo letos prodano floto na svetu. Med letoma 2004 in 2009 je bil indeks rasti podjetja, katerega gonilna sila sta brata Jernej in Japec Jakopin, 297. Ustvarjeni prihodki so lani dosegli 25,88 milijona evrov prihodkov, konec tega leta pa jih pričakujejo že 32 milijonov. Seaway kot strateški razvojni partner sodeluje s svetovnimi proizvajalci jadrnic Beneteau, Bavaria in Elan, svoje navti-čno znanje pa prenaša tudi na področje vetrnih elektrarn. »Skupek teh izjemno močnih podjetniških kvalitet in sposobnost ustvariti svetovno uveljavljeno blagovno znamko s slovenskim poreklom, skupaj s finančnimi kazalniki uspešne rasti in razvoja, so razlogi, da gre priznanje gorenjska gazela 2010 v roke podjetja Seaway Group,« piše v utemeljitvi podelitve nagrade. navtika - Od včeraj do nedelje v portoroški marini s fotografsko razstavo o Maxi Jeni Nove in rabljene barke, navtična oprema in še kaj na Jesenskem navtičnem vikendu PORTOROŽ - V portoroški marini se je včeraj začel Jesenski navtični vikend, kot se imenuje prodajni sejem novih in rabljenih plovil in navtične opreme. Sejem, ki so ga slovesno odprli včeraj opoldne, bo potekal do nedelje. Ob odprtju sejma so organizatorji medijem predstavili svojo vizijo prvega jesenskega navtičnega dogodka, sledila pa je predstavitev regatne ekipe jadrnice Maxi Jena 2010 in ostalih prijavljenih razstavljavcev. Letos je svoje programe postavilo na ogled 23 najpomembnejših slovenskih podjetij, ki v taki ali drugačni obliki ukvarjajo z navtiko, ogledati pa si je mogoče približno petdeset razstavljenih plovil. Med spremljajočimi dogodki sejma velja na Jesenskem navtičnem vikendu posebej omeniti zanimivo fotografsko razstavo avtorja Miloša Zidariča iz Zgonika. Razstava nosi naslov Maxi Jena - utrinki z Bacolane 2007, 2008 in 2009. Fotografije o sodelovanju slovenske jadrnice na tržaški regati bodo na ogled v prostorih jahtnega kluba (Yachting club) in restavracije Marina Portorož. Marina Portorož, ki ima dolgoletne izkušnje z organizacijo sejemskih navtičnih prireditev, svojim razstavljavcem in obiskovalcem tudi tokrat zagotavlja profesionalno in kakovostno izvedbo dogodka in spodbudne poslovne rezultate. Letos bo ves čas trajanja prireditve obiskovalcem zagotovljen prost vstop, na razpolago pa bo tudi posebna gostinska ponudba. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,00 INITEDIII IDr»DA 3 -0,08 +1 65 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,52 1617 -1,15 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 150,68 -0,80 -0,05 +0 19 TELEKOM SLOVENIJE 250,89 89,65 -0,71 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 23,72 DELO PRODAJA 26,00 rrm 1 r»7 nn -1,17 +7,17 QQ ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMDTCCT 10,35 -0,48 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 15,45 8,40 +3,00 -1,18 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 187,93 179 00 +0,43 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 86,15 17,19 +1,35 -0,52 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 30. septembra 2010 +°,65 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,125 83,25 15 20 +0,18 -0,30 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,39 -1,46 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,016 3,50 09215 +0,20 +1,67 -1 23 EDISON ENEL ENI 3,91 15 83 +1,10 FIAT FINMECCANICA 11,32 8 715 -0,38 +3,19 FINMECCANICA GENERALI IFIL 14,77 +0,64 +0,61 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,3825 1124 +0,63 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,06 +2,46 +0,75 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,20 6,82 1 882 -0,29 +1,41 +0 11 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,97 13 40 +1,10 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,38 3 715 -0,22 -0,07 +1 09 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,605 1 025 -0,18 TENARIS TERNA 14,07 31175 -0,77 -0,07 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1009 711 +0,89 +0,20 UNICREDIT 1,873 +2,38 +1,74 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 79,94 $ -0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 30. septembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 830,94 3.300,86 -0,42 -0,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.915,58 858,24 -0,43 +2,21 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.425,36 620,74 +1,11 +0 19 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 248,07 1471,58 +0,67 +0,33 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.084,04 -1,41 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.788,13 2.368,62 -0,44 -0,33 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.141,18 1.183,96 6.229,02 -0,31 -0,01 -0,29 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.548.62 3.715,18 2.541.63 -0,37 -0,59 +0 13 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.131,60 2.747,90 +0,98 -0 17 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.369,35 3.097,63 22.358,17 2.655,66 20.069,12 -1,98 -0,27 -0,09 +1,72 +0,57 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 1. oktobra 2010 5 ŽARIŠČE Ali še plove goriški duh? Erika Jazbar Na Goriškem deluje tri leta blog v italijanskem jeziku, ki prinaša vsakodnevne novice o tem, kar se dogaja v mestu in okolici, tudi slovenski. Lansko leto se je sicer pretočil v tržaško-deželni blog in razširil svojo ponudbo informacij, ki segajo od politike do kulture, od družbe do družabnosti. Odprt je komentarjem vseh, ki si želijo obiskovalcem spleta posredovati svoja mnenja. Število in vsebine odzivov so si med sabo zelo različni s prehajanji od nič komentarjev, kar se pogosto dogaja tudi za zadeve, ki bi si jih zaslužile, do 40 komentarjev, ko gre za žgočo temo, ki očitno pobliže zanima, npr. nečastni konec nekdaj uspešne goriške košarke ali odločitev goriške občine, da bodo domača društva za stojnice na manifestaciji Okusi na meji plačala 1 oz. 2 evra na kvadratni meter, medtem ko bodo gostje domače uprave, beri Francozi, Španci, Poljaki itd., tu brezplačno. Zgleda, da si je domača uprava glede te poteze premislila, kakorkoli omenjeni uvod je bil potreben za podatek, ki je vezan na manifestacijo in blog. Letos je, kot znano, prišlo do nove - sicer pri italijanskih krajevnih medijih začuda ne preveč izkoriščene - polemike o slovenskih plakatih, ki so na Slovenskem promovirali Okuse na meji z uporabo izključno italijanskega toponima za Gorico. Omenjena polemika, ki so jo sprožili slovenski predstavniki v Gorici, sicer je ne bi bilo, je našla svoje mesto tudi na blogu in, glej, komentarjev je bilo skoraj 90. Gre torej za temo, ki še vedno srbi - skeli - predrami marsikoga, očitno tudi mlajšega, ki, podobno kot njegovi starejši someščani, brez večjih zadržkov prehaja mejo za nakupe, koncerte, kolesarske steze ali tudi obisk knjižnice, ostaja pa vpet v sindrom, ki veleva, da je Gorica povsod in vedno "Gorizia" in je poimenovanje Gorica tujka, ki prihaja nekje z vzhoda. Sicer se je Slovenci v Gorici lahko poslužujejo v svojih sredinah, v institucionalni javnosti pa to ne gre. Govorim o čutenju mestnih občanov, tistih, in teh ostaja še kar veliko, ki jih taka tematika ne pusti ravnodušne. Družbena indiferent-nost je namreč tudi v Gorici zelo razširjen pojav, ki pogosto ne zdrži pred tako debato. In vsakokrat se ponovi ugotovitev, da je Gorica že pregovorno zaspano ali - če smo prizanesljivi - umirjeno mesto, ko pa se kdo dotakne tem, ki so povezane s slovenskim elementom, predvsem če je to manjšinski, domači element, se še vedno prebudi, in kot se v prvih trenutkih po snu pogosto dogaja, govori iracionalno. Do pomembnih sprememb je v zadnjem desetletju seveda prišlo. Naziv pokrajine je trojezičen, tudi pri vhodnih vratih, in se zaradi tega nihče (javno) ne huduje, pred isto pokrajinsko upravo na Korzu stoji kip bratov Rusjan, napisi naših ustanov na Korzu niso pomazani, na občini še naprej izdajajo dvojezične izkaznice in druga potrdila. Ni pa (zaenkrat) prišlo do epo-halnih sprememb pri čutenju ljudi in izbire današnje občinske uprave so bližje čutenju goriškega občana, ki uživa v konservativni negibnosti. Ko pa govorimo o javnem prestopanju nekih utečenih modusov vivendi, je ta negibnost še trša. Če vanj drezaš, kot je to delalo petletje Brancatijeve uprave, sicer nihče ne bo protestiral pred občino, če mu pa daš možnost, da se pod psevdonimom izkašlja, pride na dan marsikaj zanimivejšega kot pri intervjujih, ki jih uporabljajo za podlago pri takih in drugačnih analizah goriške identitete. Primer bloga je le primer, ki seveda nima znanstvene vrednosti, vendar bi takih primerov brez znanstvene vrednosti lahko naštela kar precej. Na primer dejstvo, da je skupni trg obeh Goric, ki je bil do nedavnega pomemben del našega vsakdana, precej hitro "izginil" in sameva že dalj časa. Kje so torej "goriški duh", "zgodovinska goriška pokrajina", "naravna čezmejna razsežnost ali danost", o katerih smo govorili, brali, pisali, in še danes to delamo, v glavnem v super-lativih? Nimajo lastnega življenja? Je bilo dovolj triletje ohladitve medobčinskih srečanj na čezmejni ravni, da je tudi čezmejna družba pozabila na marsikaj? Ali pa gre le za besedne zveze, ki so šle po povojnem ustnem izročilu iz roda v rod, in ko so imele možnost, da pokažejo svojo življenjskost, so pred realnostjo odpovedale? Osebno verjamem v "zgodovinsko goriško pokrajino" in da je tudi za avtohtonega italijanskega someščana po čutenju bližji prebivalec Ajdovščine, da ne govorimo o Solkanu ali Kanalu, kot pa prebivalec Manzana ali Pordenona, vendar gre za duhovno in kulturno dimenzijo, ki ni večna in jo je treba gojiti tudi v novih oblikah, sicer se bo živa nit z zgodovino pretrgala. In ko bomo začeli konkretno in vsakodnevno delati v sinergiji s slovenskimi sredinami preko meje, ker je naravno, da prej ali slej pride do tega, saj gre za naravne zakone, ki jih običajno lahko zaviraš le nekaj časa, se bomo povezali zaradi tehnično-upravnih razlogov, emocionalnega družbenega potenciala pa ne bo (več). Gospodarski teoretiki pa nas učijo, da je za učinkovitost projekta tudi emocionalna plat pomembna. Da ne govorimo o zame pomembnejšem splošnem pomenu za celotno družbo. KULINARIČNI KOTIČEK Dva recepta za lignje Že prejšnji teden me je stara znanka opozorila, da bi bil čas, da se lotim manj poletnih in bolj jesensko-zim-skih receptov. To velja toliko bolj ta teden, ko smo z obema nogama zakoračili v koledarsko jesen, ki se je predstavila z odločnim padcem temperature in obilnim deževjem. A kljub vsemu mislim, da še ni čas za zelje in klobase. Upam, da vam bosta v tem prehodnem času všeč naslednja dva recepta, ki imata skupno glavno sestavino - lignje. Najprej recept za lignje po grško, za kar potrebujemo kilogram lignjev, 3 velike zrele paradižnike, 2 stroka česna, lovorov list, peteršilj, olivno olje, sok pol limone, baziliko, sol in svež rdeč oster feferon. Recept je kar se da preprost: lignje očistimo, operemo, odstranimo drobovje, če nam tega niso naredili v ribarnici, narežemo na kolobarje in obrišemo s kuhinjskim papirjem. Se-grejemo 5-6 žlic olivnega olja in na njem na hitro opečemo lignje. Olupimo paradižnik in ga nakockamo na majhne kocke, česen stremo in sesekljamo in vse to dodamo k lignjem, ko se slednji nekoliko zapečejo. Premešamo in pustimo, da vre pokrito dobre četrt ure. Nekaj minut pred koncem pri-lijemo še limonin sok in potresemo s sesekljanim peteršiljem in baziliko. Če se vam zdi, da je omaka kisla, dodajte čajno žličko sladkorja, saj so paradižniki včasih res kisli. Grki s tako pripravljenimi lignji ponudijo kuhan riž, po mojem mnenju lahko ponudimo zraven tudi polento. Kaj bi pa rekli na dober krožnik lignjev s krompirjem v pečici? Tudi za ta recept potrebujemo kilogram lignjev, 7-8 krompirjev, 2 paradižnika, kozarec belega vina, olivno olje, peteršilj, rožmarin, majaron, sol in poper. V segreto posodo, ki jo bomo potem lahko porinili v pečico, nalijemo olje in pustimo, da se segreje, dodamo cele, vendar očiščene lignje, olupljen, na večje kocke narezan krompir, sesekljan rožmarin in majaron in oba paradižnika. Premešamo in pokrito posodo porinemo v pečico, ki smo jo segreli na 250 stopinj. Pustimo v peči pol ure, nato odlijemo odvečno tekočino, tako, da je ostane za slab kozarec, prilijemo vino, znižamo temperaturo na 180 stopinj in pustimo v peči toliko časa, da tekočina izpari. Med tem časom nekaj krat premešamo in solimo. In to je to. Dober tek! Ivan Fischer zgornje posočje - V nedeljo V Kobaridu sejem domače obrti in starin KOBARID - V nedeljo bo na osrednjem trgu v Kobaridu od 10. do 19. ure sejem domače obrti in starin. Na stojnicah bodo starinarji skupaj z rokodelci predstavili svoje izdelke in jih ponudili v odkup obiskovalcem. Prireditev, ki jo prireja Turistična zveza Gornjega Posočja, bodo obogatili nastopi glasbenih skupin iz Posočja in Benečije. Ob 14. uri bo koncert skupine Dednina, od 15.30 do zaključka prireditve pa bodo na vrsti člani BK-Evolution in Peter della Bianca s svojo skupino. Popoldne (ob 14.30) bodo tudi podelili priznanja najlepše urejenim krajem v Zgornjem Posočju. V primeru slabega vremena, bo prireditev teden kasneje, to je 10. oktobra. dubrovnik - V okviru srečanja The best in heritage Tehnični muzej iz Idrije je predstavil idrijsko čipko Konec prejšnjega tedna se je v Dubrovniku odvijalo mednarodno srečanje The best in heritage, vsakoletno soočanje v organizaciji Europa Nostra in pod pokroviteljstvom International Comitee of Museums, International Council on Monuments and Sites, FMAM, Ministarstvo kulture Republike Hrvatske, Unesca, Dubrovniških muzejev, INFLA in s podporo evropske organizacije Education and Culture DG. Omogočajo ga Novena digital media studio in Turistične organizacije hrvatske. V baročni dvorani gledališča Marina Držica so med 23. in 25. septembrom predstavili 16 projektov iz Švice, Nizozemske, Anglije, Norveške, Avstrije, Latvije, Irske, Hrvaške, Belgije, Madžarske, Italije, Grčije, Turčije, Washingtona in Tehničnega muzeja Idrija z razstavo o Idrijski čipki. Pova- bljeni so bili vsi muzeji, ki so prejšnje leto dobili nagrado. Idrijski muzej, ki se predstavil s stalno postavitvijo o čipki, ki so jo že leto prej realizirali kustosi muzejskega teama v Idriji Mirjam Gnezda, Marija Terpin z direktorico Ivano Leskovec in zamejski slovenski oblikovalci, arhitektka Monika Mi-lič ter Andrej Furlan, je lani namreč dobila Valva-zorjevo priznanje in je zato bila povabljena na to srečanje. To je bila obenem posebna priložnost, da širša evropska stvarnost pobližje spozna Slovenijo in oblikovalski poseg zamejskih ustvarjalcev v idilični atmosferi zgodovinskega Dubrovnika. Postavitev zbirke o Idrijski čipki sta predstavili direktorica Ivana Leskovec in arhitektka Monika Milič skupaj s kekljarico Urško Bajec Rupnik (na posnetku). breginj - Jutri popoldne Etnološko obarvana Legenda.fest Staro vaško jedro v Breginju bo v soboto, 2. oktobra, prizorišče pestre in nadvse zanimive etnološke prireditve, ki so ji dali naslov Legenda.fest. Vsebinsko bogat popoldan bodo odprli ob 14. uri z okroglo mizo, na kateri bo sodelovalo več etnologov, ki bodo podali svoj pogled na Breginjski kot. Ob 15.30 bodo odprli dve razstavi: prva je posvečena stavbni dediščini Robidišč, druga bo predstavila dolino pod Kaninom, Rezijo. Ob 17. uri bo v vaškem jedru osrednji etnološki program, ki ga bodo oblikovali učenci osnovne šole Breginj. Predstavili se bodo s projektom Pod Stolom zelenim prijazna je vas. Etnološko prireditev, ki jo sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, prirejajo kulturno društvo Stol z drugimi društvi Breginjskega kota. Tudi njihovi člani bodo protagonisti manifestacije s prikazom starih del in oblačil. Vaški popoldan pa bo spremljala pokušina starih domačih jedi, ki jih bodo pripravljali v živo (vključno z izdelovanjem skute in sira). Poskrbeli so tudi za kulturni program: nastopili bosta folklorna skupina Ivan Laharnar Planota in et- no-gledališka skupina Vika Podgorska. Program bo povezovala in sooblikovala Špela Mrak. Legenda.fest se bo zaključila v prazničnem vzdušju z glasbeno skupino Popotniki iz Benečije. (NM) 6 Petek, 1. oktobra 2010 EKSKLUZIVNO italija - Vse bolj razburljiva politična dogajanja Tudi senat podprl Berlusconija ^J Fini menda razmišlja o odstopu Severna liga sedaj izključuje bližnje predčasne parlamentarne volitve RIM - Tudi senat je po pričakovanju izglasoval zaupnico vladi Silvia Berlusconija. Za razliko od poslanske zbornice tukaj niso bili odločilni glasovi pristašev predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Slednji snuje novo stranko in bo zaradi tega morda novembra ali decembra zapustil predsedstvo poslanske zbornice. Dogajanja v senatu so nekoliko pomirila vodjo Severne lige Umberta Bossija, ki sedaj izključuje možnost bližnjih predčasnih volitev. Notranji minister Roberto Maroni je vsekakor še vedno prepričan, da Berlusconije-va vlada ne bo trajala do pomladi, ko naj bi bile zagotovo volitve. Ministrski predsednik je senatorjem posredoval govor iz poslanske zbornice, bolj živahna in polemična pa je bila njegova replika. Prepričan je, da bo Fini še naprej lojalno podpiral vlado in da v bližnji bodočnosti ne bo prišlo do večjih političnih in parlamentarnih pretresov. Zagovarjal je svoje tesno sodelovanje z libijskim voditeljem Gadafijem, vse krivde za novo kopičenje smeti v Neaplju in okolici pa je zvrnil na neapeljsko županjo Roso Russo Iervolino. Berlusconi v senatu dejansko ni povedal nič novega, kar velja tudi za predstavnike vladne koalicije in leve sredine. Edina stranka, ki se v tem momentu zavzema za predčasne volitve, je Italija vrednot, Demokratska stranka pa meni, da je treba pred morebitnimi volitvami nujno spremeniti sedanji volilni zakon. Med razpravo v senatu je prišla novica, da je predsednik Renato Schi-fani vpleten v novo sodno preiskavo o mafiji. To piše v reportaži tednik Espresso, sodniki iz Palerma pa so zanikali, da bi bil Schifani preiskovana oseba. Senatorji vladne večine so vsekakor s ploskanjem izrazili solidarnost predsedniku zgornjega doma parlamenta. Fini torej naj bi - kot rečeno -stvarno razmišljal o odstopu, saj bi se rad v celoti posveti oblikovanju nove stranke. V gibanju Prihodnost in svoboda so prepričani, da Berlusco-nijeva vlada ne bo dočakala rednega izteka zakonodajne dobe (spomladi leta 2013) in da bo prišlo do predčasnega razpusta parlamenta. Fini in somišljeniki soglašajo z levo sredino, da je treba pred volitvami spremeniti volilno zakonodajo, kar pa ne bo lahko. Silvio Berlusconi, kljub zaupnici tudi v senatu, nima razlogov za zadovoljstvo ansa \ i www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Do kdaj mislite, da bo trajala sedanja Berlusconijeva vlada? O Kvečjemu nekaj tednov O Do prihodnje pomladi O Do konca zakonodajne dobe O Ne vem O Me ne zanima senat - V razpravi o zaupnici Protisemitske žaljivke senatorja Ciarrapica RIM - »Gianfranco Fini je odpadnik, ki je za oblast izdal svoje ideale. Renegat, ki bo ustanovil svojo stranko, za pripadnike katere je že naročil tradicionalno židovsko pokrivalo kippah.« Te neverjetne žaljive in protisemitske besede je včeraj v senatu izrekel zastopnik Ljudstva svobode Giuseppe Ciarrapico, ki ni nikoli skrival svojih simpatij do fašizma, čeprav je politično (in finančno) podpiral Krščansko demokracijo. Finija in njegove je napadel še z nekaterimi drugimi žaljivkami, s protisemit-skimi izjavami pa je šel predaleč tako za desno, kot za levo sredino. Med prvimi, ki je ožigosal Ciarrapicove besede (zvečer je senator pojasnil, da ni hotel nikogar žaliti), je bil zunanji minister Franco Frattini. To je storil tudi obrambni minister Ignazio La Russa, ki je sicer prepričan, da je senator Ber-lusconijeve stranke hotel napasti Giuseppe Ciarrapico ansa predsednika poslanske zbornice in nikakor ne židovske skupnosti. Ciarrapicove žalitve so odmevale tudi v poslanski zbornici, kjer so se oglasili parlamentarci judovske veroizpovedi. Med njimi Fiamma Nirenstein in Crala Ca-stellani (desna sredina) ter Furio Colombo in Emmanuele Fiano (leva sredina). Vsi so prepričani, da takšne besede ne sodijo v parlament in tudi ne v normalno politično soočenje. politika - DS umaknila nezaupnico Bossi se je opravičil Rimljanom za žalitev RIM - Vodja Severne lige in minister za reforme Umberto Bossi se je javno opravičil zaradi žalitve Rimljanov s »svinjami«. Na izboru Miss Padania v mestu Lazzate je namreč v nedeljo v pikri izjavi rimsko geslo S.P.Q.R - Senatus Populusque Romanus oz. »Rimski senat in ljudstvo« - nekoliko predrugačil in kratici prisodil pomen »Sono porci questi Romani«, kar pomeni »Rimljani so svinje«. »Rimskim občanom se opravičujem, če so se užalili, ampak šlo je samo za šalo. Zadevo so potem zmanipulira-li, tako da so me nekateri zaradi tega že obesili,« je dejal časnikarjem ob robu včerajšnje razprave v senatu o zaupnici vladi. Bossi se je ne nazadnje nanašal na predlog nezaupnice, ki ga je v poslanski zbornici vložila Demokratska stranka in ki so jo poleg predstavnikov opozicijskih sil načelno podprli tudi Finijevi privrženci, tako da je pobuda že preraščala v resno grožnjo. A po Bossijevem opravičilu so demokrati umaknili predlog ne- ansa zaupnice. »Dosegli smo, kar smo hoteli,« je pojasnil načelnik skupine v poslanski zbornici Dario Franceschini. »To metodo bomo odslej uporabljali vsakokrat, ko se bo kak minister nespodobno obnašal,« je pristavil. Z umikom predloga nezaupnice se je strinjal tudi vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki je Bossiju svetoval, naj se drugič raje ugrizne v jezik. Bossijevo opravičilo je sprejel tudi rimski župan Gianni Alemanno, ki pa je povabil voditelje Severne lige na raz-čiščevalni pogovor na rimsko županstvo. banke - Profumov naslednik Ghizzoni pooblaščeni upravitelj Unicredita VARŠAVA - Federico Ghinzoni je novi pooblaščeni upravitelj Unicredita. Naslednika Alessandra Profuma je soglasno imenoval upravni svet največje banke s sedežem v Italiji, ki se je včeraj zbral v Varšavi. Na seji pa niso še imenovali novega generalnega direktorja. »Grupa je zelo močna, nadaljevati moramo tako, kot smo doslej delali,« je dejal Ghinzoni takoj po imenovanju. Novi pooblaščeni upravitelj je dodal, da se čuti zelo počaščenega, ter pozval je ostale člane dosedanje vodilne ekipe k sodelovanju. Federico Ghizzoni je star 55 let. Rodil se je namreč 14. oktobra 1955 v Piacenzi. Iz prava je diplomiral na Univerzi v Parmi, leta 1980 pa je začel svojo kariero v Unicreditu v rojstnem mestu. V letih 1988-1989 je bil direktor podružnice v Trstu, njegova kariera pa je bila tesno povezana z mednarodnim uveljavljanjem banke, ki je doživelo izreden pospešek v zadnjih 15 letih pod Profu-movim vodstvom. Deloval je tako v Lon- Federico Ghizzoni ansa donu, Singapuru in v drugih mednarodnih finančnih središčih, nazadnje pa je bil odgovoren za Unicredit v srednji in vzhodni Evropi. »Ghizzonijeva naloga je, da okrepi vodilno vlogo banke na evropski ravni in tako nadaljuje s Profumovim delom,« je dejal predsednik Unicredita Die-tr Rampl. »Z njegovim imenovanjem na mesto pooblaščenega upravitelja smo hoteli izraziti posebno pozornost za trge srednje in vzhodne Evrope, ki imajo še veliko možnosti rasti,« je pristavil. film »La prima cosa bella« Virzijev film se poteguje za oskarja RIM - Italija za ameriško nagrado oskar predlaga film »La prima cosa bella« režiserja Paola Virzija. To je zgodba o bratu in sestri, ek-sentrični materi in ljubezni, ki jih združuje. Postavljena je v Livorno od 70. let do danes. Igrajo Micaela Ramazzotti, Claudia Pandolfi, Ste-fania Sandrelli in Valerio Mastandrea. Film je izbrala komisija v sestavi: dobitnika oskarja Gabriele Salvatores in Dante Fer-retti, filmski kritiki Alberto Crespi, Roberto Escobar in Alessandra Levantesi, novinarka Gloria Satta, producenti Conchita Airoldi, Angelo Barbagallo, Aurelio De Laurentiis, Adriano De Micheli, Mario Gianani in Fulvio Lu-cisano, distributerji Paolo Ferrari in Andrea Occhipinti ter generalni direktor Cinema, Nicola Borrelli. Virzijev deveti celovečerni film se začne poleti leta 1971 v Livornu, kjer Anno razglasijo za najlepšo mamo. Njenega prvorojenca Bruna od ranega otroštva spremlja ta izzivalna podoba najlepše, vitalne in vesele matere. Zgodba matere, njenega moža, Bruna in njegove sestre Valerie se konča v današnjem času, ko se sin po dolgem času vrne domov. Naslov filma je ansa vzet po priljubljeni italijanski popevki, ki jo je v tistem času pel Nicola di Bari. Film so v italijanskih kinih začeli vrteti v začetku letošnjega leta in naletel je na navdušene kritike. Kot pišejo italijanski portali, posvečeni filmu, je 46-letni Virzi, ki je tudi sam doma iz Toskane, tokrat naredil manj političen, pa zato toliko bolj čustveno nabit, intimen in lep film. Virzijev film je imel potem kar 18 nominacij za najvišjo italijansko filmsko nagrado david, prejel pa je tri, in sicer Micaela Ramazzzotti za najboljšo igralko, Valerio Mastandrea za naj -boljšega igralca ter trio Francesco Bruni, Francesco Piccolo in Paolo Virzi za scenarij. marchionne Fiatov razvoj* v Italiji še pod vprašajem PARIZ - Fiatov pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne je včeraj na avtomobilskem salonu v Parizu povedal, da se bo tretje četrtletje za turinsko podjetje končalo v zelenih številkah, in to nad pričakovanji. Njegove besede so dobile takojšnji odmev, saj je vrednost Fiatovih delnic na milanski borzi včeraj poskočila za dva odstotka. Sicer pa je Marchionne izrazil zaskrbljenost glede Fiatovega razvoja v Italiji. Vztrajal je, da bodo nove investicije v Italiji stekle le, če bo imel »absolutno gotovost«, da bo lahko tudi tu normalno upravljal tovarne. »Do konca leta se moramo odločiti. Smo na meji. Če bo šlo še eno leto naokrog brez rešitev, se bomo morali soočiti z dramatičnimi posledicami in najti alternativne rešitve kje drugje,« je dejal. V tej luči je pozval vse sindikate, vključno s Fiom-Cgil, h konstruktivnemu dogovarjanju. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 7 Petek, 1. oktobra 2010 APrimorski ~ dnevnik EKSKLUZIVNO slovenski klub - Uvodno jesensko srečanje posvečeno tržaški politiki Leva sredina išče možne skupne imenovalce Zanimiva debata med pokrajinskimi tajniki levosredinskih strank - Kandidata za župana še nimajo Tržaška leva sredina je živa ...in to je prva pozitivna ugotovitev torkovega javnega srečanja s pokrajinskimi tajniki levosredinskih strank, ki ga je v Gregorčičevi dvorani priredil Slovenski klub. Druga je morda še bolj spodbudna: tržaški politiki so pripravljeni na soočanje, ki naj sloni na jasnih programskih smernicah, na podlagi katerih bodo skušali poiskati najmanjši skupni imenovalec. Okrog njega so pripravljeni strniti vrste in naskakovati zmago na prihodnjih občinskih in pokrajinskih volitvah. Torkove debate so se udeležili Daniela Birsa (Levica, ekologija in svoboda), Roberto Cosolini (Demokratska stranka), Iztok Fur-lanič (Stranka komunistične prenove), Peter Močnik (Stranka Slovenske skupnosti) in Giuliana Zagabria (Stranka italijanskih komunistov). Vprašanja je v prvem delu večera postavljal novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence, nato pa občinstvo. Novinarja je uvodoma zanimalo, zakaj imamo levo od Demokratske stranke kar tri stranke. Prepričljivega odgovora ni dobil, v zameno pa sta Furlanič in Zagabria poudarila, da bosta njuni stranki skupaj nastopili na prihodnjih volitvah (Federacija levice). Tajnica SIK je vsekakor prepričana, da mora levica ciljati na eno samo komunistično stranko, ki naj sloni na skupnih temeljih: delo, mir, ekologija, boj proti revščini. Daniela Birsa je pojasnila, da se bo gibanje Nichija Vendole v kratkem preuredilo v stranko, da pa želijo tako stranko, ki bo sposobna sprememb. Prvi korak: včlanje-vanje preko spleta. Cosolini je pojasnil, da se je strankarskega kongresa za izvolitev tržaškega tajnika udeležilo veliko članov in to kljub temu, da je bil kandidat le eden. Prepričan je, da želijo tržaški somišljeniki složno stranko, to pa naj velja tudi za državno raven, kjer trenj kot znano ne manjka. Tajnik Bersani ima po njegovi oceni trdno večino, zato je državi dolžen predstaviti svoj politični program. Slovenska skupnost nima ideološkega profila, ampak želi po Močnikovih besedah predvsem zagovarjati slovenske interese. Kljub temu pa že preko štirideset let sodeluje z levo sredino, saj zunaj levosre-dinske koalicije ne najde posluha za svoje politično prepričanje. Glavnina torkovega pogovora je bila posvečena občinskim volitvam, ki bodo v Trstu prihodnjo pomlad. SIK in SKP sta že evidentirala dvajset »tržaških problemov«, s katerimi naj se sooči nov župan. Zavezništva bodo sklepali na podlagi teh programskih smernic: nekatere ne morejo biti predmet pogajanj (na primer uplinjeval-nik ali obubožanje otroške bolnice Burlo Garofolo), prepričani pa so, da je pri marsikaterem mogoče doseči soglasje. Zavezništva je bolj kot na imenih treba graditi na volilnem programu. Tudi Cosolini verjame, da je mogoče v levi sredini poiskati nek skupni imenovalec: zediniti se je treba glede vizije razvoja mesta in prioritetnih nalog nove občinske uprave. Koalicijskega kandidata je njegova stranka pripravljena izbrati na primarnih volitvah, za kar se zavzema tudi gibanje Daniele Birsa. Debata se je dotaknila še številnih tem. Sergija Petarosa je na primer zanimalo, kakšno je stališče politikov do železarne. Pohiteti je treba z bonifikacijo območja in delavcem poiskati alternativno zaposlitev, je bil odgovor, medtem ko je Stefano Ukmar predlagal večje investicije v tako imenovano zeleno ekonomijo. Italijanski poslušalec je tajnike vprašal, ali razmišljajo o dvojezičnih šolah. Co-solini meni, da bi jih tako večina Italijanov kot Slovencev danes pozitivno sprejela, Furlanič in Močnik pa sta se strinjala, naj v tržaških šolah najprej uvedejo pouk slovenščine. Morda bi tako postal realnost tudi slovensko govoreči župan ... (pd) Torkovi debati v Gregorčičevi dvorani je prisluhnilo številno občinstvo kroma tržaški zaliv - Ukrep zdravstvenega podjetja Še približno mesec dni brez domačih »pedočov« Tržaški gojitelji klapavic še vsaj približno mesec dni ne bodo smeli gojiti in prodajati črnih školjk. Prepovedi, ki velja že od 16. septembra, ne bodo preklicali najmanj do konca oktobra. Zdravstveno podjetje in agencija Arpa sta ukrep sprejeli zaradi goste prisotnosti lipofilnega toksina DSP, ki povzroča pri človeku nenevarne, a zoprne prebavne motnje. S toksinom naj bi se od 20. septembra dalje v Piemontu in Dolini Aoste zastrupilo 290 ljudi. Odgovorni pri veterinarski enoti tržaškega zdravstvenega podjetja Maurizio Cocevari je izjavil, da so analize v teh dneh potrdile prisotnost toksina v Tržaškem zalivu. »Gojišča bodo zaprta še vsaj 25 do 30 dni,« je povedal. V zvezi z zastrupitvami je državno tožilstvo v Turinu uvedlo preiskavo, ki jo v sodelovanju z zdravstvenimi podjetji in ka-rabinjerji posebnega oddelka NAS vodi tožilec Raffaele Guariniello. Gojitelji »pedočov« se medtem soočajo s hudimi ekonomskimi posledicami zaprtja gojišč, bojijo pa se tudi učinkov negativne reklame. seneni trg - Trk Mladoletna Miljčanka s pridržano prognozo Ob vhodu v predor na Sene-nem trgu se je včeraj ob 12.30 hudo poškodovala mladoletna mopedistka, ki jo trenutno zdravijo v katinarski bolnišnici. Prognoza je pridržana. Zgodilo se je ob prehodu s Senenega trga v predor (t. i. predor Foraggi), ki vodi proti Škednju in Sv. Ani. Šest-najstletnica iz Milj je s svojim mopedom gilera runner od zadaj trčila v avtomobil smart, ki se je v vrsti počasi pomikal proti predoru. Po navedbah tržaške občinske policije je bil mali avtomobil, ki ga je upravljala 41-letna Tržačanka N. Z., skoraj ustavljen, pa tudi mopedistka ni vozila posebno hitro, saj sta bili obe vozili le delno poškodovani. Kljub temu pa je mlada Miljčanka težko padla in se poškodovala. Služba 118 jo je odpeljala na Katinaro, zaradi notranjih poškodb so zdravniki pridržali prognozo. Proti »gradbeni« mafiji Pod vodstvom tržaške prefek-ture so si pripadniki številnih državnih organov včeraj ob 10. uri sočasno ogledali tri tržaška gradbišča, v Ulici Gozzi 5, v nekdanji vojaški bolnici in v Ul. Fabio Severo 150 do 152, kjer urejajo študentske domove. Sodelovali so policija, karabinjerji, finančna straža, protimafijsko tožilstvo, inšpektorat za delo in karabinjerski oddelek NOE iz Vidma. Zbrali so podatke o delavcih in vso dokumentacijo. Na prefekturi so poudarili, da gre za preventivno akcijo, ki sodi v širši načrt za boj proti mafijskim poslom v gradbeništvu. Medministrski odlok iz leta 2003 je sprva določal, naj pre-fekture pozorno nadzorujejo zakupe in podzakupe v velikih javnih delih na jugu polotoka, nato pa so oblasti svojo pozornost usmerile tudi v manjše, a zapletene zakupne postopke, v katere bi se lahko vključil organizirani kriminal. Mafijske lovke so v zadnjih letih namreč segle tudi po zakupih v severni Italiji. V tržaškem primeru gre za postopke, ki med drugim vključujejo zakupe za odstranjevanje azbestnega materiala. Zaenkrat vsekakor ni govora o morebitnih nepravilnostih. Na prefekturi so včeraj podpisali tudi protokol za preprečevanje bančnega kriminala. škofije - Policija Sladkosnedi dolgoprstneži V prtljažniku 75 tablic čokolade Policija je na slovensko-italijanski meji že spet naletela na vozilo s tatinskim plenom, tokrat pa je šlo za ... čokolado. V noči med sredo in četrtkom so policisti miljskega komisa-riata in tržaške mejne policije pri nekdanjem mejnem prehodu Škofije ustavili avtomobil, v katerem je sedelo pet mladih romunskih državljanov, ki so bili na poti proti Sloveniji. Policisti so s pomočjo podatkovne baze ugotovili, da je vseh pet zaradi tatvin že imelo težave s pravico. V prtljažniku so bili živilski proizvodi in 75 tablic čokolade (vrednost 400 evrov). Ukradli so jih v trgovini avtocestnega počivališča v pokrajini Rovigo. Doletela jih je kazenska ovadba. prizivno sodišče Obsojen, ker je sodelavcu zalučal pepelnik v glavo Sodelavcu je zalučal pepelnik v glavo in včeraj je bil zaradi tega dejanja obsojen še na prizivnem sodišču. Cosimo Minenna, 52-letni uslužbenec škedenjske železarne, je bil spet spoznan za krivega zaradi dogodka izpred šestih let, ko je telesno poškodoval sodelavca in sindikalista Luigija Pasto-reja. Prvič je bil leta 2006 obsojen na enajst, tokrat pa na devet mesecev zapora (zapor mu bo zaradi zakona o odpustih prihranjen) ter na plačilo 900 evrov sodnih stroškov. Sodbo je izrekel sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Piervalerio Reinotti, Pasto-reja pa je kot prizadeto stranko zastopal odvetnik Renzo Frandolič. Marca 2004je Mi-nenna v železarni med odmorom zalučal Pastoreju pepelnik v glavo in mu poškodoval nadočesno arkado. Obtoženi je trdil, da je sindikalist sam padel, se ranil in ga vpletel, ekspertize pa so pokazale, da ni bilo tako. Do prepira je prišlo, ker je Pastore svojega sodelavca neprestano obtoževal, da ga v pogovorih z nadrejenimi blati. (af) sodišče - Na vrsti bo 11. novembra Predhodno obravnavo o Poldinijevi smrti preložili Direktorja železarne in še dve osebi dolžijo nenamernega uboja Predhodna obravnava v okviru postopka o smrti Dušana Poldinija se je začela s preložitvijo. Poldini se je 12. januarja 2009 smrtno ponesrečil v škedenjski železarni, kjer je bil zaposlen. 37-letnik, doma s Trste-nika, se je tistega dne ukvarjal z vzdrževanjem velikega žerjava, ki pa se je nepričakovano premaknil in ga pomečkal. Zaradi preobremenjenosti sodnika za predhodne preiskave so se stranke sporazumno odločile, da bo predhodna obravnava šele 11. novembra. Sodnik bo odločal o tem, ali bo za trojico obtoženih potrebna uvedba sodnega postopka. V primeru, da bi se to zgodilo, bi na zatožno klop sedli 40-letni direktor škedenjske železarne Francesco Rosato, 53-letni vodja oddelka za vzdrževalne posege Giuseppe Pasotti in Poldinijev nadrejeni, 41-letni Andrea Svic. Starše pokojnika zastopa odvetnik Carmelo To-non, kot prizadeta stranka bo nastopil sindikat FIOM-CGIL, ki ga zastopa odvetnik Luigi Genovese. Še ni znano, ali bo kot prizadeta stranka nastopil tudi sindikat FAILMS-CISAL. Sindikat FIOM zahteva, da se razčistijo odgovornosti, pa tudi 200 tisoč evrov odškodnine. Rosata in ostala dva obtožena dolžijo nenamernega uboja. Pojasniti bo treba, zakaj se je Poldini nahajal na žerjavu, ko se je le-ta premikal, kdo ga je tja poslal in zakaj pristojni tega niso preprečili. Italijanski kazenski zakonik obravnava v drugem odstavku 589. člena nenamerni uboj ob kršenju predpisov za preprečevanje nesreč pri delu. Zagrožena kazen je v teh primerih od 2 do 7 let zapora. (af) 8 Petek, 1. oktobra 2010 EKSKLUZIVNO politika - Nedeljsko odprtje trgovin in sponzorstvo bližnje regate »Dežela močno zapostavlja Trst Furlani si prisvajajo Barcolano« Tržačani grozijo z novo deželno svetniško skupino, ki bi spominjala na Listo za Trst Odločitev deželnega sveta, da na Tržaškem ohrani zakonodajo o nedeljskem in prazničnem odprtju trgovin je povzročila potres v stranki Ljudstva svobode. Štirje tržaški deželni svetniki (Maurizio Bucci, Bruno Marini, Piero To-noni in Piero Camber) so odkrito zagrozili, da bodo ustanovili svojo samostojno tržaško obarvano svetniško skupino. Jezni so, ker Dežela noče priznati Trstu statusa turističnega mesta in s tem omogočiti večje možnosti za nedeljsko obratovanje trgovin, posebno v poletnem obdobju. Štiri deželne poslance so tudi zelo razjezili plakati, ki po Trstu vzpore-jajo bližnjo Barcolano s deželnim reklamnim geslom Tipicamente Friulano. Tononi govori celo o »furlanski kolonizaciji« znane jadralne regate, pozablja pa, da je Dežela prav s tem »spornim« nazivom močno finančno podprla regato. Bucci, vodja »oporečnikov«, je prepričan, da pomeni sklep o prazničnem odpiranju trgovin (trenutno so lahko pri nas odprte 29 nedelj) hud udarec za tržaško gospodarstvo. »S takšnimi ukrepi spodbujamo ljudi, da se še bolj odločajo za nedeljske nakupe v Sloveniji,« je prepričan svetnik desne sredine. Po njegovem Trst iz dneva v dan izgublja politično težo v deželni vladi in hkrati v des-nosredinski koaliciji. »Zadeve so postale nevdržne in je treba ukrepati, da se ne bodo še dodatno poslabšale,« je pristavil Bucci. Tržaške svetnike je skušal zaman pomiriti predsednik deželnega odbora Renzo Tondo, ki je (spet) obljubil izred- občina trst Muti lahko v v ■ se počaka.. Dirigent Riccardo Muti Tržaški občinski svet je odložil sklep o podelitvi častnega meščanstva dirigentu Ric-cardu Mutiju. Formalno so odločitev preložili zaradi odsotnosti na seji župana Roberta Dipiazze, v resnici pa je za sedaj Mutijevo meščanstvo padlo v vodo zaradi razhajanj v des-nosredinskem zavezništvu. K temu je prispevala tudi leva sredina, ki bi lahko preglasovala večino in omogočila razpravo v mestni skupščini. Odložitev sklepa je podprlo 18 svetnikov desne sredine, proti jih je bilo 17. Odločilne so bile odsotnosti v obeh taborih, zamujena politična priložnost pa velja za opozicijo. Častno meščanstvo pobudniku julijskega Koncerta prijateljstva s predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške je predlagal župan Roberto Dipiazza. Njegov predlog so na desnici takoj zavrnili. Nekateri (med njimi podžupan Paris Lippi) z utemeljitvijo, da je Muti podobno priznanje že prejel v drugih italijanskih mestih in tudi v tujini, drugi pa ker politično odklanjajo častno meščanstvo dirigentu. Nedeljsko odprtje trgovin je najbrž le pretveza za notranja obračunavanja v Ljudstvu svobode kroma ne ukrepe v korist tržaškega trgovskega sektorja. Naj Tržačani nekoliko potrpijo pravi tudi vodja Ljudstva svobode v deželnem svetu Daniele Galasso, ki sicer ugotavlja, da tržaške zahteve trenutno ne uživajo podpore večine deželnih poslancev. Predsednik Tondo se pri tem vprašanju dejansko nahaja med kladivom in nakovalom. Na eni strani vse bolj jezni tržaški zastopniki Berlusconijeve stranke, na drugi Severna liga, ki bi ho- tela zmanjšati število nedeljskih odprtij trgovin (zlasti trgovskih centrov) in sploh noče slišati o možnosti Trsta kot uradno priznanega turističnega mesta. Ta status trenutno pripada Lignanu in Grade-žu. Buccija in kolege tudi ni ravno pomiril deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Gottardo, ki je prepričan, da bo blagovna znamka Tipicamente Friu-lano pomagala in ne škodila Barcolani. Po njegovem gre za vsedeželno geslo, ki ne velja samo za bivši Tocai in za tipične kmetijske proizvode, ampak za celotno deželno stvarnost, poudarja Gottardo. Oglasil se je tudi Igor Kocijančič (Mavrična levica). Prepričan je, da v deželi ne bomo še tako kmalu doživeli nastanka nove Finijeve stranke, pač pa naj bi Bucci včeraj v deželnem parlamentu napovedal zametek rojstva nove Liste za Trst oziroma obuditev stare. politika - Demokratska stranka Koren tajnik na vzhodnem Krasu »Dovolj z notranjimi prepiri« Demokratska stranka je tudi na vzhodnem Krasu izvolila novo krajevno vodstvo in svoje predstavnike v strankino pokrajinsko skupščino. Na kongresu se je predstavila le ena lista v podporo kandidature Roberta Cosolinija, v njej pa so kandidirali in bili izvoljeni za skupščino Alan Oberdan, Maria Mon-teleone, Uroš Koren, Marina Guglielmi in Aureo Muzzi. Dva druga člana krožka, Matej Iscra in Igor Dolenc, sta bila izvoljena v pokrajinsko skupščino v dveh mestnih krožkih. Programske temelje Cosolinijeve kandidature je predstavil Tarcisio Barbo, ki je orisal razčlenjen politični program kandidata in poudaril, da je treba s skupnimi močmi (v stranki in potem še v širšem zavezništvu) iskati izhod iz splošne krize mesta, ki je v vseh teh letih le brezbrižno in pasivno gledalo na postopno zaprtje številnih struktur in podjetij, ki so bila še pod Illyjevim vodstvom ponos mesta. Trenutna desnosredinska vodilna garnitura je v vsem tem času spletkarila le v lastno korist, mesto pa je izgubilo veliko javnih uslug, osiromašil se je znanstveni svet, v krizi je veliko malih obratov. Ker se to zavezništvo sedaj sooča s hu- dimi razkoli, ima leva sredina enkratno priložnost, da ponovno zmaga, je dejal Barbo. Ena sama enotna lista je nastopila tudi na volitvah za vodstvo krožka. Novi tajnik je Uroš Koren, ki je svojem posegu nakazal smernice dela novega odbora: čim bolj odkrita razprava o stranki in njeni identiteti, najprej znotraj krožka samega, potem pa v širši javnosti, ter kapilarno delo na teritoriju in soočanje s številnimi gospodarskimi, kulturnimi in socialnimi skupinami, ki delujejo na vzhodnem Krasu. Cilj vsega tega pa je poglobitev potreb in pričakovanj občanov, ki bi potem krožku zagotovila vlogo povezovalnega člena med teritorijem in stranko. Med bogato razpravo je prišla na dan predvsem ogorčenost nad prepogostimi polemikami med člani stranke v državnih in lokalnih medijih. V tem oziru je skupščina tudi sprejela dokument, ki ga je krožkom ponudil v pretres Giorgio Ros-setti. Potrebo po ovrednotenju tržaške Univerze in znanstvenega sveta je bil argument drugega dokumenta, ki ga je sestavila skupina univerzitetnih delavcev. Predstavil ga je Matej Is-cra. Oba dokumenta sta bila sprejeta soglasno. Pri TPK Sirena uvod v letošnjo Barcolano Pri TPK Sirena bo danes odprtje fotografske razstave o regati Barcolani, s katero se slovenski tržaški pomorski klub nekako vključuje v prireditve ob tej veliki jadralni prireditvi. Razstavljal bo amaterski fotograf Miloš Zidarič, ki bo tokrat prikazal posnetke zadnjih treh izvedb te znane in priljubljene ter slikovite tržaške regate. Razstava je bila že na ogled ob priliki lanskih Okusov Krasa v prečenski restavraciji, letos poleti jo je postavil v Termah Žreče in prav v teh dneh tudi v Marini v Portorožu na posebno vabilo Mitje Kosmine ob predstavitvi letošnje posadke slovenske jadrnice Maxi Jena, ki se je zapisala v zgodovino kot zmagovalka na lanski izvedbi Barcolane. Odprtje razstave bo danes ob 20. uri v dvorani tržaškega pomorskega kluba, na ogled pa bo ostala do nedelje, 10. oktobra, ob delovnem času društvenega bara. Konji in vonjave mošta prepojili Medjo vas Že danes se v Medji vasi začenja priljubljeni praznik Konji in vonjave mošta. Vrata bodo dopoldne odprli osmi-čarji in gostilničarji, zbirati pa se bodo začeli tudi jezdeci s svojimi konji. Slovesno odprtje tridnevnega praznika bo ob 18.30, ko bo na oder stopila plesna skupina ŠKD Timava, nato pa bo še pihalni orkester Kras. Za glasbeni žur pa bo poskrbela skupina The Maff. Tretji praznik piva v baru Basso v Ul. Coroneo V tržaškem baru Basso (Ul. Coroneo 14) se bo jutri zaključil tretji praznik piva. Letos je upravitelj Andrea Basso s pomočjo mame Luciane in Francesce posvetil cel mesec september žlahtni pijači in njenim ljubiteljem. V baru točijo Laško pivo ter krajevno pivo Cam-pagnolo, ki ga brata Angelo in Michele Campagnolo proizvajata v obrtnem obratu v Miljah. Obiskovalci lahko ob pivu sežejo po značilnih tržaških jedeh. Ob sobotah dopoldne pa so upravitelji bara Basso s svojo stojnico prisotni na Ponterošu, kjer mimoidočim ponujajo krajevne proizvode, od ekstradeviške-ga oljčnega olja do vina in kraških sirov, od surovega pršuta do medu in žganih pijač. Preklicana današnja stavka prevoznikov Prevozno podjetje Trieste Trasporti opozarja, da je današnja, 24-urna državna stavka prevoznikov odpadla oziroma je bila premeščena na 22. oktober. Kriza in žensko podjetništvo V veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice bodo danes popoldne (od 15. ure) protagonistke ženske. Beseda bo namreč tekla o stanju deželnega ženskega podjetništva v luči današnje ekonomske krize. mednarodni dom žensk - Danes in jutri v okviru projekta Mednarodni dialogi Prisluhnimo sosedom Danes ogled dokumentarca o položaju žensk v globaliziranem svetu, jutri pa interaktivna delavnica za otroke Mednarodni dom žensk v Ul. Pisoni 3 bo danes in jutri gostil že tretje srečanje projekta Mednarodni dialogi, ki si prizadeva, da bi združil različne ljudi, ki živijo v istem prostoru, in jim ponudil trenutek spoznavanja in sprejemanja. Seveda je v prvi vrsti namenjen priseljencem pravzaprav pri-seljenkam, ki jih želi vključiti v širše tkivo. Prvo tovrstno srečanje je bilo na sporedu marca ob obhajanju perzijskega novega leta - praznika Nowruz, ob prisotnosti Turkinj, Irank in Arabk. Drugo pa je bilo aprila posvečeno spoznavanju vzhodne Evrope: Madžarke, Poljakinje, Rusinje, Ukrajinke, Romunke in Čehinje so predstavile svoje navade ob prazniku velike noči. Tokrat pa v goste prihaja hrvaška izvedenka medkulturnih ved Luči Žuvela, direktorica rimskega združenja Lipa. Danes bodo ob 17. uri predstavili dokumentarec, v katerem italijanske in tuje ženske opozarjajo na težaven položaj žensk v globaliziranem svetu (infibulaci-ja, prostitucija, ženska manjvrednost). Sledila bo debata, ki jo bo vodila Melita Richter, udeleženske pa bodo v dar prejele dokumentarni film. Jutri pa bodo ob 16. uri protagonisti otroci, saj bo Luči Žuve-la vodila interaktivno delavnico zanje, v sklopu katere bo predstavila svojo ilustrirano hrvaško-italijansko knjigo Slikar in morje. Otrokom pa se bo posvetilo tudi združenje Interethnos, ki je izdalo knjigo Giocare con le parole, ki jo je uredila Me-lita Richter. Malčki bodo prisluhnili pravljicam v osmih jezikih in spoznali nauk o miru, spoštovanju in prijateljstvu. V prihodnjih mesecih bodo priredili srečanja posvečena latinski Ameriki in Afriki, pa tudi ženskam v Kolumbiji. (sas) Malčki bodo prisluhnili pravljicam in risali kroma / TRST Petek, 1. oktobra 2010 9 1 prosek - V Kulturnem domu V prenovljeni dvorani bo spet zavel kulturni duh Prenovljen kulturni hram sredi Proseka kroma szso - V Mladinskem krožku v Dolini Mladi bodo jutri spoznavali skavtsko življenje na Dnevu odprtih vrat Potem ko je Slovenska zamejska skavtska organizacija komaj zaključila s svojo taborno šolo, ki se je je udeležilo devet pripravnikov, se že pripravlja na nov izziv: njen tržaški Potem ko je Kulturni dom na Proseku po sedmih letih junija letos ponovno odprl svoja vrata, bo v prenovljeni dvorani končno zaživelo kulturo življenje. Bogat program do konca letošnjega koledarskega leta je v glavnih obrisih že pripravljen, pri Zadrugi Kulturni dom Prosek Konto-vel pa napovedujejo, da bi se lahko ponudbo še obogatilo. Sezona se bo začela že jutri, 2. oktobra, ko bodo na odrskih deskah ob 20.30 uprizorili komedijo Dueti Petra Quilterja. Gledališki večer prireja Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek-Kon-tovel v sklopu pobude Vabilo k abonmaju. Romantična komedija prikazuje štiri različne zgodbe o sladkostih in tegobah ljubezenskih odnosov (igrata Vladimir Jurc in Maja Blagovič). V nedeljo, 17. oktobra, bo ob 18. uri gost Kulturnega doma slovenski pisatelj Boris Pahor, s katerim se bo pogovarjala Jaruška Majovski. Gledališko ponudbo bosta dopolnjevali še dve predstavi. Prva bo na sporedu igra Dramskega društva Jaka Štoka Malomeščanska svatba Bertolta Brechta v režiji Gregorja Geča: premiera bo v nedeljo, 31. oktobra, ponovitev pa 13. novembra. V nedeljo, 21. novembra, pa bo na Proseku gostovala skupina Armonia z igro v tržaškem narečju A Pas-si pici, pici (ob 20.30). Kar tri večeri bodo potekali v sklopu praznovanj ob svetem Martinu: v petek, 5. novembra, bo ob 20. uri predavanje prof. Lidije Rupel o arheoloških poteh na Proseku in Kon-tovelu, sledila bo predstavitev koledarja, ki ga je pripravilo Dramsko društvo Jaka Štoka. Ostala dva večera pa bosta namenjena glasbi - v sredo, 10. novembra, bo nastopila skupina Eno urco al pej dvej (ob 20. uri), v četrtek, 11. novembra pa Giulia Pellizzari Ba-laben'd (ob 19. uri). Dramsko društvo Jaka Štoka bo konec novembra priredilo dve srečanji: v soboto, 27. novembra, bo v Kulturnem domu knjižni sejem, dan pozneje, v nedeljo, 28. novembra, pa bo predstavitev knjige Bel Kanto, ki jo je napisal zborovodja in skladatelj Adi Da-nev. Po več letih pa bo v Kulturnem domu spet tradicionalno Miklavževanje, in sicer v nedeljo, 5. decembra. »Nadejamo si, da bomo koledar še dodatno obogatili. Vrata so odprta vsem, vaškim društvom in drugim organizacijam, ki bi rade nastopale v Kulturnem domu. Vsi nas lahko kontakti-rajo po elelktronski pošti kulturni.dom.pk@gmail.com,« je povedal predsednik Zadruge Jan Sossi. Novi odbor Zadruge Kulturni dom Prosek Kontovel: predsednik Jan Sossi, podpredsednica: Zinajda Kodrič; tajnik: Boštjan Starc, blagajnik: Danijel Grbec, odboriniki: Matija Timeus, Ryan Starc, Silvia Milič, Rosanna Rav-bar, Žarko Bukavec, Nicole Starc; hišnika: Livio Sedmach in Dario Rupel. glasbena šola ricmanje - Za mlade in manj mlade Vabilo v svet glasbe Najprej spoznavanje not in osnovnih prvin glasbe, nato pa še vključitev v orkester Spet se začenja delovanje Glasbene šole iz Ricmanj, ki odpira svoja vrata »starim« predvsem pa novim gojencem. Mladi talenti imajo na izbiro pouk flavte, oboe, klarineta, saksofona, trobente, francoskega roga, evfonija, tolkal in klavirja. Poleg instrumentalnega pouka nudi šola obvezen pouk teorije in taktira-nja, ki je bistveno za igranje na instrument in omogoča tudi pripravo za izpit na konservatoriju. Za najmlajše je najprej na programu pripravnica, kjer spoznajo osnove glasbe z igro in zabavo. Ker je glavni cilj igranje v orkestru, mladi glasbeniki vadijo v skupnem igranju v mladinskem orkestru, kjer lahko spoznajo sovrstnike in se z njimi družijo v glasbenem duhu. Skupinski pouk omogoča otrokom in najstnikom spoznavanje novih in prijetnih prijateljev. Šola pa sprejema tudi odrasle, ki bi se radi naučili igranja na instrument in se pridružili orkestru (seveda s prilagojenim programom). Šolsko leto pa se brez preverjanja znanja ne izteče. Med letom namreč je predviden večerni nastop, ki mu lahko starši prisostvujejo in na katerem profesorji ocenijo lastne učence. Za mladega glasbenika so ti nastopi še posebno pomembni, da se privadi na publiko. Glasba je torej nov svet in pomembno kulturno znanje, ki obogati človeka. Izkoristite trenutek in pohitite, glasbena šola iz Ricmanj pričakuje vse, ki jih glas- ba navdušuje. Na spletni strani (www. ri-cmanje.org) so na voljo vpisne pole, če pa potrebujete dodatne informacije zavrtite telefonsko številko +39 320 4511592 ali pa pišite na naslov info@ricmanje.org. Vsekakor pa vas pričakujejo tudi na sedežu v ricmanjski Babni hiši ob ponedeljkih in četrtkih med 20. in 21. uro. praznovanje - Vesela druščina 50-letnikov Na savinjski rafting, nič manj navdušeno kot kakšni najstniki Vesela druščina 50-letnikov je pred kratkim obeležila okroglo obletnico z avtobusnim izletom v Zgornje-Savinjsko dolino. Neutrudna organizatorka Nives je zbrala skupaj preko 50 razposajenih mož in žena (veliko je bilo tokrat takih, ki so se prvič odzvali vabilu), ki so, obogateni s številnimi nepozabnimi vtisi, preživeli dan v res sproščenem in prijateljskem vzdušju.Cilj izleta je bil športni center Prodnik pri Ljubnem. Ob prihodu so se udeleženci najprej primerno okrepčali z domačimi dobrotami, žejo pa so gasili s številnimi izbranimi vini.Velika večina se je nato odločila za rafting po reki Savinji (res enkratno doživetje), ostali pa so se podali v Mozirski gaj.Da jim ne bi bilo preveč dolgčas, je z raznimi družabnimi igrami poskrbel animator Tone, tako da jim je slavnostna večerja še kako teknila.Ob spremljavi prijetne glasbe in plesa je vse preveč hitro napočil čas slovesa.Že v bližnji prihodnosti pa naši Abrahamovci načrtujejo ponovno snidenje v obliki poldnevnega izleta, povezanega z družabnostjo. (Z.S.) del bo namreč organiziral Dan odprtih vrat, na katerem bodo lahko vsi tisti otroci in mladi, ki se želijo približati organizaciji, lahko na lastni koži preizkusili skavtsko življenje. Na vrsti bodo namreč najrazličnejše delavnice, namenjene tako otrokom od 7. do 10. leta starosti (volčiči in vol-kuljice) kot mladim od 11. do 15. leta starosti (izvidniki in vodnice). Tržaški del Slovenske zamejske skavtske organizacije skoraj šestdeset let (od leta 1951) zbira otroke in mladino od sedmega leta starosti dalje. Poleg rednih tedenskih sestankov prireja tudi vrsto izletov, srečanj in pobud, s katerimi želi vzgajati mladino v zdravem odnosu do narave, bližnjega in Boga, obenem pa krepiti osebno rast posameznika bodisi na fizičnem kot duhovnem področju. Pri najmlajših članih organizacije, to so volčiči in volkuljice od sedmega do enajstega leta starosti, uvaja te cilje preko igre in pravljice o Mowgliju, kot jo je napisal Kipling v svoji Knjigi o džungli. Voditelji se tako prelevimo v poglavarja krdela Akelo, v panterja Bag-heero, v kačo Kaa, v medveda Ba-looja in v vrsto drugih likov, ki želijo posredovati otrokom glavne vrednote organizacije. Naslednja veja, to je veja izvidnikov in vodnic (mladi od enajstega do šestnajstega leta starosti), pa ima kot svoj glavni cilj pustolovščino, v katero spadajo seveda številni izleti v naravo, pionieristika, ročne spretnosti, da ne pozabimo seveda tudi na gradnjo skupnosti in pristnih prijateljskih vezi. Osebna rast posameznika se nato nadaljuje v veji roverjev in popotnic (od šestnajstega do dvajsetega leta), najprej v noviciatu, nato pa še v klanu, kjer je glavno geslo »služiti«. Klanovci imajo kot svoj glavni cilj, poleg vzpostavitve neke skupnosti znotraj klana samega, tudi služiti, to pomeni nuditi pomoč najprej izven organizacije, nato pa znotraj nje in pomagati pri vodenju. Skavtska pot se nato zaključi z odhodom iz klana, po katerem se vsakdo odloči za svojo nadaljnjo pot znotraj organizacije kot voditelj ali pa izven nje kot pošten in odgovoren član družbe. Skavtska organizacija bi si zato želela v svoji sredi združiti čim več mladih, ki bi sledili tem vrednotam in dosegali omenjene cilje. Svoje delovanje bo tako predstavljeno na Dnevu odprtih vrat v soboto, 2. oktobra, od 15. do 18. ure v Mladinskem krožku v Dolini. Medtem ko bodo lahko najmlajši odkrivali čudovit svet džungle in izdelovali tako leteče zmaje kot tudi najrazličnejše predmete iz naravnih materialov, se bodo lahko mladi preizkusili v nekoliko bolj pustolovskih igrah. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi nekaj posnetkov s poletnih taborov, ob 17. uri pa bo na sporedu še taborni ogenj. Za katerekoli informacije lahko interesenti pišejo na szso@skavt.net ali kličejo na številko 339/8682139 (Jadranka). 10 Petek, 1. oktobra 2010 EKSKLUZIVNO Včeraj danes Danes, PETEK, 1. oktobra 2010 JULIJA Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 18.46 - Dolžina dneva 11.43 - Luna vzide ob 24.09 in zatone ob 14.59. Jutri, SOBOTA, 2. oktobra 2010 BOGUMIL VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj C, zračni tlak 1017 mb raste, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 58-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,6 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 2. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 2 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Hfl Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. Čestitke Danes v Prečniku praznujeta zlato obletnico poroke LUCIANO in IRMA. Obilo sreče in zdravja na nadaljnji poti jima želimo vsi dragi. Danes praznujeta v Prečniku zlato poroko naša pevka IRMA in mož LUCIANO SARDOČ. Ob tej priliki jima čestitamo in želimo še veliko skupnih srečnih in zdravih let. Pevci šempolajskega cerkvenega zbora. V klapi se je novo rojstvo pripetilo, Denise in Andreja razveselilo. Že vemo, da bo kmalu tudi MILEIN z nami igrala seveda... na bombardin. Vaška godba Salež. Te dni je privekala SAMARA. Mama Vesna in očka Marco sta posebno vesela male hčerkice. SKD Bar-kovlje čestita srečni družinici in ostalim sorodnikom, posebno noni Nevi in nonotu Lucianotu. Samari pa želi, da bi bila vsem v veliko veselje in ponos. Q Kino Bari 6 70 17 28 4 Cagliari 51 77 48 72 24 Firence 67 27 26 7 20 Genova 20 17 22 82 56 Milan 61 20 58 37 83 Neapelj 56 61 17 90 32 Palermo 13 82 31 32 11 Rim 24 81 75 82 44 Turin 26 24 45 87 23 Benetke 23 10 47 87 62 Nazionale 89 21 68 39 1 Super Enalotto Št. 117 6 24 55 67 70 75 jolly 19 Superstar 74 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnikov s 5 točkami -- € 8 dobitnikov s 4 točkami 37.150,00 € 495 dobitnikov s 3 točkami 1.779,00 € 8.183 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 53.609 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 114.668 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 16.20 »Mordimi«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Mangia, prega, ama«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un weekend da bamboccioni«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.10 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 18.30, 21.30 »Inception«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »La passione«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.15 »Man-gia, prega, ama«. M Izleti AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.15 »Inception«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »La pecora nera«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un weekend da bamboccioni«; 16.00, 17.40, 19.00, 20.30, 22.00 »In-ception«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »La passio-ne«; 21.15 »Mangia, prega, ama«; 16.05, 17.45, 19.30 »Mordimi«; 15.50 »Shrek - E vissero felici e contenti 3D«. FELLINI - 16.30, 20.00 »La solitudine dei numeri primi«; 18.30, 22.00 »The Horde«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty 2D«; 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.30 »Legenda sovjega kraljestva 3D«; 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Mačeta«; 16.20, 18.50, 21.20, 23.50 »Pisatelj v senci«; 20.30, 22.30 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 16.00 »Ljubezen na daljavo«; 17.00 »Charlie«; 21.20, 23.30 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 18.40, 21.00, 23.20 »Odpleši svoje sanje 3D«; 19.10, 21.30, 23.59 »Butec na večerji«; 18.20, 20.40, 23.00 »Čarovnikov vajenec«; 15.10, 18.00, 20.50, 23.50 »Jej, moli, ljubi«; 16.40, 19.00, 21.15, 23.40 »Scott Pilgrim proti vsem«; 15.20, 17.20, 19.20 »Legenda sovjega kraljestva 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.30, 22.00 »Inception«; Dvorana 2: 16.30, Loterija 30. septembra 2010 Nagradni sklad 6.553.384,57 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 149.304.648,83 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 17 dobitnikov s 5 točkami 57.823,99 € 2.646 dobitnikov s 4 točkami 371,50€ 110.509 dobitnikov s 3 točkami 17,79 € DOLINSKA SEKCIJA SSK prireja v nedeljo, 3. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Dolenjsko, z obiskom Ribnice in pobratene občine Kočevje, kjer se bomo srečali s prijatelji ter si ogledali mesto in lepo urejen zgodovinski muzej. Ob Kočevskem jezeru bomo imeli kosilo. Popoldne bomo obiskali še Žužemberk in si ogledali grad ter obiskali spomenik padlim. Vpis in vse potrebne informacije: Sergij Mahnič (040 - 228924, Boljunec in Boršt), Rado Štrajn (040 - 228274, Dolina) in Branko Slavec (040 - 231975, Mačkolje in Prebe-neg). Toplo vabljeni! KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Montegrotto terme v nedeljo, 3. oktobra, in sicer: ob 9.20 zbirališče v Trstu, Trg Oberdan - Deželna palača, ob 9.30 odhod, ob 9.50 postanek v Sesljanu, Hotel Pošta. Dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040 -60072. KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Strunjanu v nedeljo, 3. oktobra, ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača. Dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SPDT vabi člane in prijatelje v nedeljo, 3. oktobra, na pohod na Sabotin. Pohod traja približno 4 ure in je zmerno naporen. Zbirališče ob 8. uri na trgu v Sesljanu. Vse potrebne informacije na tel. št. 040 - 220155 (Livio). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi svoje člane na izlet na Koroško, ki bo 10. oktobra. Program izleta je sledeč: ob prihodu se bomo v pristanu vkrcali na splav in se s splavarji peljali vzdolž reke Drave. Sledil bo ogled več zanimivosti in vožnja po dolini reke Bistrice. Odhod avtobusa iz Milj bo ob 6. uri po ustaljeni poti. Vpisuje Vesna v opoldanskem času ali zvečer na tel. št. 040-271862. OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchschlagu in romarskega svetišča Fatimske Matere Božje v Prosingbir-baumu ter Gradca od 10. do 11. oktobra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, polpenzion, vstopnica za obisk pasijona in kosilo na poti domov). Prijave sprejema sestra Angelina Šterbenc na telefonski številki 347-9322123, 00386-41-290386, 040299409 (Norma), 040-370846 (pon.-pet., 9.30-13.30 Slovenska prosveta). Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, kjer si boste prvi dan ogledali spodnja in drugi dan zgornja jezera. V petek pa vas pričakuje otok Krk, z vodenim ogledom mesta in ekskurzijo na otok Kosjun. Po kosilu pa še ogled tipične torklje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 040-8990108 Roberta. Dobili boste dodatne informacije in podrobni program izleta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. 0 Prireditve DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC v sodelovanju z ZTT vabi na predstavitev nove knjige Marija Čuka Nikar se ne hudujte na vreme, da je zmešano. Z avtorjem se bo pogovarjal Ace Mermolja. Srečanje bo v društveni gostilni danes, 1. oktobra, ob 20. uri. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na osebno razstava Sare Con-testabo »Kralj petrolej«. Predstavila jo bo Jasna Merku. Glasbeni utrinek -duet violin: Vera Sturman in Neža Zo- SZSO Trst vabi otroke in mlade (od 7. do 15. leta) na DAN ODPRTIH VRAT jutri-v soboto, 2. oktobra, od 15.00 do 18.00 v Mladinskem krožku v Dolini bec, Glasbena matica, razred prof. Jagode Kjuder. Odprtje razstave bo danes, 1. oktobra, ob 17.30, Trst, Ul. S. Francesco 20. TPK SIRENA vabi na otvoritev in ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Barkovljanki danes, 1. oktobra, ob 20. uri v društveni dvorani v Miramarskem drevoredu št.32 v Bar-kovljah. Ogled je možen vse do nedelje, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. GLASBENA MATICA ŠOLA »M.KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na Diplomski koncert - Petra Ma-rega, flavta, razred prof. Erika Slama, klavirska spremljava prof. Claudia Sedmach, v soboto, 2. oktobra, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bo-nafata 6. Vljudno vabljeni! 15. MUZIKFEŠT bo v nedeljo, 10. oktobra, pod šotorom v Praprotu. Vabljeni vsi muzikanti, ki igrajo na različne inštrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli; skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 9. oktobra, na tel. št. 380-3584580 ali na tajnistvo@skdvigred.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na spominski večer Nadje Kriščak in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ŽPS Studi Ledi v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. O knjigi »Marko in note« ter avtorici bosta spregovorila ilustratorka Jasna Merku in Marko Tavčar. KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo pod vodstvom Martine Batič nastopil v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga; je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. S Poslovni oglasi PODJETJE ZUDEK IZ TRSTA IŠ- ČE_varilce/ke inox in železnih mehanskih konstrukcij hladilnih naprav. Resne kandidate prosimo, da pošljejo svoj življenjepis na naslov zudek@zudek.com ali pokličejo na tel.št. +39-040232674. URADNICA import-export V MOBILNOSTI išče katerokoli zaposlitev. Tel.: 335-8206984 H Mali oglasi 20. SEPTEMBRA smo dobili na zgo-niškem pokopališču žensko zapestno uro. Tel. št.: 040-229192. IŠČEM DELO kot negovalka na domu starejših oseb. Po potrebi tudi inijek-cije in druge usluge. Tel. št. 3292618514. NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje (spalnica, dnevna soba, kuhinja in sanitarije) z balkonom in parkiriščem. Tel. 333-1129574. PRODAM železna vrata 2 x 0,80 m in kad za grozdje (10 kvintalov). Tel. št. 040 - 814212. wmw * SLOVENSKO i ALNO GLEDALIŠČE .v VABILO K ABONMAJU Vstopnice in vpisovanje abonmajev na kraju prireditve Slovensko stalno gledališče Peter Quilter Dueti režija: Matjaž Latin Jutri - sobota, 2. oktobra ob 20.30 Kulturni dom na Proseku v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek-Kontovel Vstopnice: 6 € Plesna skupina Mehki čevlji Sežana Rdeča kapica v pravljičnem gozdu (koreografska predstava za otroke in družine) Jutri - sobota, 2. oktobra ob 18.00 v veliki dvorani SSG Vstopnice: otroci 2 €, odrasli 6 € ZAPELJIVE MEDIGRE Abonmajska kampaqja 2010-2011 Vpisovanje abonmajev pri blagajni SSG vsak delavnik 10.00 -15.00/17.00 - 20.00 Tel +39 040 362 542 brezplačna številka 800214302 PODARIM male mucke. Prosimo, da pokličete na tel. št. 333-1812855. PRODAJAMO več posod za vino v steklenem vlaknu v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 040-327330. PRODAM domačo čebulo, tel. št. 3336741266. PRODAM Isuzu Trooper LS, 3000 cc, 159 cv, prevoženih 160.000 km, 7.500,00 evrov v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 348-8865580. PRODAM pasjo uto srednje velikosti. Tel. št.: 339-3132487 (po 19. uri). PRODAM tri stare kamnite vaze. Tel. št.: 040-327128. PRODAM trisedežni divan, moderen in istočasno klasičen ter naslonjač - relax, oba sta še v garanciji. Zaželjena je resnost. Tel. št.: 347-2754912 (ob uri obedov). PRODAM 60 kv. m. strežnih zidakov iz opeke starih 100 let. Velikost 23,5 x 11,5 cm, debeli 1,5 cm, ročno delani. Tel. št. 040 - 576116. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 348-3127194. PRODAM dve hrastovi kadi za grozdje. Za informacije pokličite na tel. št. 3498430222. SIMPATIČNO MUCKO sive barve, podarimo ljubitelju živali. Tel.: 040213701. POGREBNO PODJETJE LIPA Ob trenutku žalosti... diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. Vridemo tudi na dom. OPCINE - Narodna ul. 32 tel. 040.211399 • fax 040.2155392 lipa_opicina@yahoo.it ZELENA ŠTEVILKA 800 833 233 TRŽIČ - Ulica San Polo 83 tel. 0481 411723 • fax0481 419252 ZELENA ŠTEVILKA 800 860 020 sanpoloo@yahoo.it / TRST Petek, 1. oktobra 2010 1 1 □ Obvestila TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden (vodi Divna Slavec) prične ponedeljek, 4. oktobra, po lanskem urniku: ponedeljek 18.00-19.30, torek in četrtek 9.00-10.30 in 10.3012.00, sreda 9.00-10.30 in 18.00-19.30. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se je vadba pričela 21. septembra. Urnik: torek ob 18., 19. ali ob 20. uri in petek ob 19. ali 20. uri. Uvajalni tečaj ob torkih od 17.30 do 19.00. Nadaljuje se tudi vpisovanje za vadbo za hrbtenico in energijo ob ponedeljkih od 10. do 11. ure. Info: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli - od danes, 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri; rekreacija odrasli - od 5. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30; otroška telovadba - od 2. oktobra ob sobotah, skupina starejših - ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! AŠK KRAS (mladinski odsek) prireja tečaj modernih plesov za mlade (od 14. do 29. leta starosti). Tečaj se bo odvijal ob sredah od 20.30 do 22.00 v športno kulturnim centru v Zgoniku. Vse potrebne informacije in vpisovanje na predstavitvi tečaja danes, 1. oktobra, ob 20. uri ali na tel. št. 340-3957915 (Mateja). Toplo vabljeni! PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini vrši tečaj Pilatesa in telovadbe za zdravo hrbtenico. Urnik telovadbe bo z mesecem oktobrom spremenjen in sicer: danes, 1. oktobra, od 18. do 20. ure, ob torkih pa od 19. do 21. ure. ROMANJE V MEDŽUGORJE od danes, 1. do vključno 4. oktobra. Za romarje iz Slovenije in Italije zadostuje veljavna osebna izkaznica za inozemstvo. Vpis na tel. št.: 0481-882395 in 0481-32121 (Darko), za Slovenijo 00386-5-3022503 (Anica) in 040-229166 (Markuža). TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke od 1. do 12. meseca začel danes, 1. oktobra, od 10.30 do 11.30. Tečaji za otroke od 12. do 36. meseca pa bodo potekali ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Prijave in info: tel. 328-4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da bo telovadba za gospe v zrelih letih začela danes, 1. oktobra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Vse zainteresirane naj na vadbo pridejo pet minut pred pričetkom v udobni trenirki in naj s seboj prinesejo tudi vodo in brisačo. Vabljene. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren prireja telovadbo za gospe v zrelih letih. Telovadba se bo začela danes, 1. oktobra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren in bo potekala dvakrat tedensko, ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR IN MILJSKA SEKCIJA VZPI - ANPI vabita na predstavitev knjige »Giorgio Marzi 1925 - 2008 zgledni prijatelj in tovariš« - zbral in uredil Boris Pangerc, ki bo danes, 1. oktobra, ob 17. uri v KC Gastone Millo, Trg Republike 4 v Miljah. Sodelovali bodo Nerio Nesladek -miljski župan, Stanka Hrovatin - pokrajinska predsednica VZPI in senator Silvano Bacicchi. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo za otroke bivajoče v treh občinah, v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik), v soboto, 2. oktobra, od 9.30 do 12.30 »Delavnico mozaika«. Otroci naj s seboj prinesejo predmet za dekoracijo (leseno škatlico, predmet za fotografije, škatlo za peresa ipd.) Prost vstop. SZSO - TRST vabi otroke in mlade od 7. do 15. leta starosti na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 2. oktobra, od 15. do 18. ure v Mladinskem krožku v Dolini. Delavnice: izdelovanje zmajev, ročna dela, igre, pustolovščina, taborni ogenj in ogled filmov s poletnih taborov. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v soboto, 2. oktobra, ob 16. uri nastop na proslavi v Pobegih (odhod avtobusa iz Padrič ob 14. uri). ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira na Stadionu 1. maj v Trstu: vadbo za predšolske otroke od 1. do 6. leta starosti ob sobotah, prva vadba v soboto, 2. oktobra; telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah; vadbo atletike za srednješolce ob torkih. Info: ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 040-51377. DOLINSKA SEKCIJA SSK sporoča, da je še nekaj prostih mest za tradicionalen jesenski izlet, ki bo v nedeljo, 3. oktobra. Avtobus bo odpotoval ob 7. uri izpred društvene gostilne v Dolini, iz trga v Boljuncu ob 7.15 in iz križišča v Borštu ob 7.20. Prijave sprejemajo: Sergij Mahnič (za Boljunec in Boršt): 040-228924; Rado Štrajn (za Dolino): 040-228274; Branko Slavec (za Mačkolje in Prebe-neg): 040-231975. GLASBENA ŠOLA pihalnega orkestra Ricmanje obvešča, da so odprte vpisnine za šolsko leto 2010/2011. Za vpis ali informacije vas pričakujemo na sedežu v Babni hiši v Ricmanjih ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21 ure. Tel. 320-4511592 KRUT obvešča, da za skupinsko bivanje v Montegrotto Terme od 3. do 12. oktobra sta se sprostili dve mesti v dvoposteljni sobi. Vse dodatne informacije in prijava, na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SK DEVIN prireja v okviru pobude »Konji in vonjave mošta« v Medjevasi v sodelovanju z SŠKD Timava »Tekmo z gorskimi kolesi za otroke in mladino do 18.leta« v nedeljo, 3. oktobra. Zbirališče za prevoz koles od 11. do 13.30 v Šti-vanu pri hišni št. 15/B. Vpisovanja od 14. ure dalje v Medjevasi (postaja št. 5) in start ob 15. uri. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. UMETNOSTNA ŠOLA UNINT sporoča, da se začenjajo pobude in tečaji umetnosti na sedežu na Ul. Mazzini št. 30. Informacije v tajništvu - 3. nadstropje: ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 19.30 ali s klicem na 040-774586, 3334784293 ali 338-3476253. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 3. oktobra, bo procesija rožnovenske Matere božje po maši od 8. ure. Vila se bo nabrežju v spremstvi godbe s Proseka. Vabljene noše. AŠD MLADINA organizira tečaj bikram joge. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v rekreatorju v Križu št. 441 ob 20. uri. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Informacije: tel. št. 333-5663612. AŠD MLADINA organizira tečaj trebušnih plesov. Predstavite in brezplačna vaja v ponedeljek, 4. oktobra, v bivšem rekreatorju v Križu 441 ob 18.30. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Info: www.yasmin.anuby.it, tel. 333-5663612. AŠD MLADINA vabi na tečaje hip-hopa in break-danca, ki bodo potekali v bivšem rekreatorju v Križu 441 pod vodstvom večkratnega svetovnega prvaka Sama Polutaka Kosa in Mateje Terčon. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra; osnovnošolci ob 16. uri, vrtec ob 16.45, srednješolci in mladinci ob 17.30. Info: 3299751782. AŠD ZARJA sporoča, da bo tudi letos potekal tečaj rekreacijske telovadbe in pilatesa za dekleta in gospe. Vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici športnega centra v Bazovici. Prva vadbena ura bo v ponedeljek, 4. oktobra. Za vse potrebne informacije pokličite na tel. št. 339-2447832. BABY FITNESS ŠC Melanie Klein prireja tečaj za starše, kako naj dvigajo, oprijemajo in ljubkujejo svojega dojenčka. Dojenčka spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti za ponovne poizkuse ter mu nudimo optimalno oporo za ustrezno spodbujanje telesnega razvoja. Tečaj je namenjen dojenčkom od rojstva do 18. meseca. Brezplačna predstavitvena delavnica bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 10. uri za nekobacače in ob 11. uri za kobacače, v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo začelo novo sezono v ponedeljek, 4. oktobra, s pogovorom o odnosih med manjšino in svetom politike. Sodelovala bosta senatorka Tamara Blažina in deželni svetovalec Igor Gabrovec. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. DSMO K. FERLUGA odpira vrata svojega sedeža v Miljah, Ul. Roma 22, kjer dobite informacije o tečajih, priredit- vah, prebirate Primorski dnevnik in Novi glas ter z dežurnim pokramljate po slovensko. Urnik odprtja: vsak ponedeljek med 18.30 in 20.00 od 4. oktobra dalje. Pričakujemo vas! KK ADRIA - TELOVADBA ZA ODRASLE bo na sporedu vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v telovadnici ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 4. oktobra. Potrditve in nove prijave na tel. št.: 040-910339. PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdan-ce Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih društva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali info@cheerdancemillenium.com. SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da bodo letos od 4. oktobra dalje stekli treningi za začetnike tudi v telovadnici v Lonjerju. Urnik treningov: ponedeljek in četrtek, od 17.30 do 18.30 (otroci) in od 18.30 do 19.30 (odrasli). Informacije: Elia 349-0861971. V KRD DOM BRIŠČIKI, Mateja Šajna, obvešča, da se bo v ponedeljek, 4. oktobra, začela redna vadba Pilatesa za redne člane in za nove člane. Urnik: ponedeljek: ob 18.00 ali ob 19.00, četrtek: ob 19.00 ali ob 20.00. Za vpis in pojasnila: 040-327327 ali 340-4835610 Anica in 00386-40-303578 Mateja. ŠIVANJE NOŠ PRI SKD F. PREŠEREN V BOLJUNCU - prvo srečanje po počitnicah bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču France Prešeren. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle potekala na Stadionu 1. maja v Trstu s sledečim urnikom: ponedeljek in petek od 9.00 do 10.00 in od 10.00 do 11.00 ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30. Začetek vadbe v ponedeljek, 4. oktobra. Informacije: urad ŠZ Bor (od 15.00 do 18.00) 04051377. ŠZ BOR sporoča, da bo tudi letos na štadionu 1. Maj potekala rekreacijska telovadba za odrasle: ponedeljek in petek 9.-10. in 10.-11., torek in četrtek 17.30-18.30. Vadba se začne v ponedeljek, 4. oktobra. OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s športnim združenjem Sloga prireja tečaj telovadbe za »manj mlade«, v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj se bo odvijal od 5. oktobra do 30. junija 2011 ob torkih in četrtkih od 10.15 do 11.15. Informacije: tel. 040-327335 (občinsko tajništvo). AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje iz Kataloga permanentnega izobraževanja: Slovenščina (stopnje A1, A2, B1a, B2), Angleščina (stopnji A1, B1), Francoščina A1, E-citizen, ECDL start, Iskanje podatkov on line, Izdelava web strani, Splošno knjigovodstvo in Oljkarstvo. Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad. Vse informacije nudi tajništvo v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040-566360, ts@adformandum.eu, www.adformandum.eu. AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 6. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 17. do 18. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. PREDSMUČARSKA TELESNA VADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 6. oktobra, začenjajo treningi za pridobitev kondicije za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Info in prijave na tel.št. 3356123484. SKD TABOR - OKTOBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH : v sodelovanju s Košarkarsko sekcijo AŠD Polet in AŠZ Jadran vabi v sredo, 6. oktobra, ob 20.30, na predstavitev knjige »La Jugoslavia, il basket, un telecroni-sta«. Prisoten bo avtor Sergio Tavčar, z njim se bosta pogovarjala Peter Bru-men in Andrej Vremec; v sredo, 13. oktobra, ob 20.30, Bruno Križman - razstava »Berite svetovni dnevnik« - časopisi iz (skoraj) celega sveta in potopisno predavanje »Ke nako«! potovanje po Južni Afriki; v nedeljo, 17. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-tempore-jem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 18.00 »Openska glasbena srečanja«. Nastopa Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dirigent Ambrož Čopi; v nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo Georges Feydeau - Krojač za Dame, režija Sergej Verč. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 6. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. SRENJA RICMANJE vabi člane, da se udeležijo Rednega občnega zbora v sredo, 6. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Mentor: Marica Pahor. Vpisovanje na prvem srečanju v četrtek, 7. oktobra. OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE - TRST ima vaje vsak petek ob 16.15 v Večnamenski dvorani Dijaškega doma v Trstu. Informacije na licu mesta ali v tajništvu šole (tel. 040418605) vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA: Glasbena matica prireja tečaj za otroke stare od 5 do 7 let. Srečanja bodo ob četrtkih od 16.00 do 17.00 v Prosvetnem domu na Opčinah pod vodstvom Jane Drasič. Vpisovanje in informacije v tajništvu šole (tel. 040-418605) vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. Začetek tečaja v četrtek, 7. oktobra. Pohitite! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus v sodelovanju z Du-hovsko zvezo vabi na predavanje škofovega vikarja za Slovence g. Antona Bedenčiča »Zakrament bolniškega ma-ziljenja« v četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri v Marijanišče - Dunajska ul. 35, Opči-ne. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v petek, 8. oktobra, na večer »Romanje v smeri rimske ceste«. Predavatelj Alen Kermac bo v sliki in besedi prikazal svojo 800 km dolgo romarsko pot v špansko mesto Santiago De Compo-stela. Večer bo v Marijinem domu v Ro-janu (Ul. Cordaroli 29) ob 20. uri. KRUT vabi na odprtje razstave »S cvetjem v jesen« - Ustvarjalno v vsaki dobi, v petek, 8. oktobra, ob 17. uri v Umetnostnem in kulturnem centru Škerk, Trnovca. Predstavlja Deziderij Švara, nastopa Moška vokalna skupina Lipa. Lepo vabljeni! SKD VIGRED vabi v petek, soboto in nedeljo, 8., 9. in 10. oktobra, na 15. Kraški Oktoberfešt pod šotorom v Pra-protu. V petek ob 19.00 otovoritev s harmonikarji društva Kraška harmonika in godbeno skupino Salež. Sledi ples z ansamblom Kraški ovčarji. V soboto ob 15.00 ex tempore in turnir v briškoli, od 16. do 18. ure plesna delavnica, ob 19.00 nastop plesnih skupin, sledi ples z Alter Ego. V nedeljo ob 13. uri odprtje kioskov, od 9.00 do 9.45 zbirališče na pohod Na Krasu je krasno, ob 16.00 srečanje ljudskih godcev in pevcev, sledi ples z Kraškimi muzikanti. 65-LETNIKI s Proseka in Kontovela sre-čajmo se! V soboto, 9. oktobra, ob 20. uri v Društveni gostilni na Proseku ali pa po dogovoru. Info v večernih urah na tel. št. 040-225519. GLASBENA DELAVNICA v priredbi ŠC Melanie Klein se bo za otroke od 3. do 7. leta starosti začela v soboto, 9. oktobra, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8. Vpisovanje vsako soboto med 10. in 11.30. Informacije: tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. Število mest je omejeno. GLASBENA SKRINJICA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju s Slovensko prosveto prireja glasbeno delavnico na osnovi Orffove metode za otroke od 4. do 7. leta starosti. Prvo srečanje bo v soboto, 9. oktobra, ob 10-ih v Peterlinovi dvorani na ulici Donizetti, 3 v Trstu. Dodatne informacije in prijave na telefonski številki 328-4535725 od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 9. oktobra, »Pohod Zoro Starec« po domačih klancih. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start ob 15. uri izpred barkovljanskega društva. Hoje bo približno 3 ure, priporočamo primerno obutev. 60-LETNIKI IZ TRSTA, srečajmo se! Kje? Na agriturizmu na Krasu. V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri. Info v večernih urah 040-433675 (Marinka) ali 338-7845845 (Nevja). Prijave do 10. oktobra. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste pevce, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolce. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Štal-ci v Šempolaju, mentorja Aljoša Saksi-da in Nikol Starc. TEČAJ KLEKLANJA bo potekal pri SKD Tabor. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211870 (Dunja) po 20. uri. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem Auser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za predvpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse odrasle na tečaj latino-ameriških in standardnih plesov. Prva vaja bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri v društveni dvorani na štad-jonu 1. Maj. Mentor Mitja Bitežnik iz plesne šole Terpsihora iz Šempetra. Za info: 349-7338101. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mihačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040274995 v večernih urah ali 3475853166 (Ivica). TEČAJ YOGE, MASAŽE IN AVTOMA-SAŽE, organizira društvo Noe. Informacije na tel. št. 349-8419497 ali 040299461. ELIC - SINTESI - Umetnostna šola za otroke obvešča, da se dejavnosti pričenjajo v sredo, 13. oktobra. Za informacije pokličite na tel. št. 040-775486, 333-4784293 ali 338-3476253. Lepo vabljeni. KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN: Vadba za začetnike bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom prof. Mateje Šajna, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida Labuschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: mateja.saj-na@gmail.com. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala dovoljenje za sečnjo in pobiranje suhih drvi in čersakov na jusar-skih površinah do ponedeljka, 18. oktobra. Člani lahko dvignejo obrazec za prošnjo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure na sedežu Jusa v stavbi Na-brežina Kamnolomi 12/D (Centro Ser-vizi) prvo nadstropje. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeni-ško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 3473712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. TORKLA V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI bo začela obratovati v ponedeljek 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se za prijavo, zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 040-8990120-114 šele od ponedeljka 11. novembra naprej. AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v ponedeljek, 4. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v športno kulturnem centru v Zgo-niku. Urnik: ponedeljek in petek od 8.30 do 9.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. Prispevki V spomin na Dragico Pangos vd. Paulina darujeta Desanka in Vojmir Tretjak 50,00 evrov za SKD Vigred. Ob smrti drage mame DRAGICE izrekamo Darinki in svojcem iskreno sožalje bivši kolegi in odbor Društvene prodajalne na Opčinah 12 Petek, 1. oktobra 2010 EKSKLUZIVNO trst - Danes odkritje plošče na pročelju vile Tomažič Mestna vila, ob kateri še danes rase Pinova lipa V njej so uredili uradno rezidenco konzula Republike Slovenije v Trstu V kotu za hišo, ki je bila nekoč kremne, danes pa rožnate barve, rase lipa. Sicer nekoliko skrita, ne posebno mogočna in košata, a vendar »lipa od Pinota«. Še je tukaj, se v deževno jutro razveselita gospe Marica in Olga. »Pino jo je posadil, ker je rekel, da mora ob vsakem slovenskem domu rasti lipa.« Pino. Mladi tržaški Slovenec, ki se je v kolektivno zavest zapisal kot Pinko, potem ko je bil s štirimi tovariši ubit na strelišču na Opčinah. Pisalo se je leto 1941, fašistično sodišče za zaščito države je ponovno zasedalo v Trstu, njihovi streli so šestindvajsetlet-nega komunista Pina spremenili v narodnega heroja, po katerem sta poimenovani šoli v Kopru in Trebčah, a tudi tržaški partizanski pevski zbor. Pino je bil najstarejši sin Pepija Tomažiča in Eme Colja. Družina, v kateri je bila tudi sestra Danica, je od leta 1934 živela v meščanski vili v Ulici dei Porta 16. Na pročelju tiste vile bodo danes Ko se je Tomizza pripravljal na pisanje romana o Danici in Stanku ... »Moji popoldanski sprehodi, ki sem jih po navadi začel v Ulici Rossetti, kakih deset metrov proč od hišnih vrat, so me vodili do drevoreda XX. septembra, ki sem ga prečkal in nato krepkeje stopil, ker se cesta nenadoma strmo vzpne; više gori sem se spet znašel na ravnem delu ulice, odete v zelenje, ki sili čez varnostne zidove vil, se prepogiba in raste nad cesto, tako da daje videz drevoreda, a brez semaforjev. Običajno sem hitro stopal mimo prve skupine brezimnih hiš, kjer sta zakonca stanovala prve štiri mesece svojega brezskrbnega zakona in kjer se je tri leta pozneje dopolnila njuna usoda. Pot sem najraje nadaljeval po eni izmed strmih uličic, ki si onkraj nove frančiškanske cerkve vzporedno sledijo, vse pa te vodijo mimo manjših vil in nato rustikalnih hišic z vrtovi okrog tja na vrh, kjer že zadihata dežela in Kras. Prav v eni teh strmih in vijugastih uličic, v Ulici dei Porta, zadaj za hišo Luzzatta Fegiza na vogalu ulice Ros-setti, stoji hiša, ki bi hotela biti vila in gleda s pročeljem na park Engelman. Kdo bi vedel, da je prav to hiša njenih staršev in da sta sem mladoporočenca hodila na kosilo in večerjo. Od tu dalje sem navadno upočasnil korak, malo zato da se ne bi upehal, predvsem pa, da sem se lahko prepustil pogledu, ki mi je veliko več povedal kot od tam, ko sem se oziral na mesto še bolj spodaj. Kolikokrat sem se ustavil pred tistimi železnimi, zmeraj zaprtimi vrati, na katerih je obledelo in z rjo načeto ime lastnice dopovedovalo, da je hiša že leta in leta nenaseljena. Presenetilo me je, da v eni najbolj imenitnih tržaških četrti stanujejo tudi prepričani Slovenci, ki so ponosni na svoj rod, kar pričata pravilno napisana priimka gospe: Ema Colja, vdova Tomažič. Spominjam se, kako me je zamikala ta dvonadstropna hiša, ki je bila po vsej verjetnosti na prodaj: s svojim zelenjavnim vrtom in sadnim drevjem spredaj, z garažo in kletjo, zadaj z visoko lipo in majhnim stopniščem pred vhodom, z zastekljeno vežo in z balkonom, odkoder je verjetno segal pogled čez celo mesto in z nenavadnim razpoznavnim motivom, ki so ji ga dali loki iz klesanega kamna nad okni in vrati, izmenično ponovljenega na vogalih. Misel na to sem opustil šele, ko sem izvedel, da sodi v volilo neki slovenski ustanovi.« Fulvio Tomizza, Mladoporočenca iz Ulice Rossetti, Trst: ZTT, 1987 odkrili ploščo v spomin na rodoljubno družino, ki jo je uničila druga svetovna vojna. Odkril jo bo minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuel Žbogar, saj je hišo, ki jo je gospa Ema zapustila Skladu Sergija Tončiča in Dijaški matici, leta 2002 odkupila slovenska država. Tomažičeva vila se je tako prelevila v uradno rezidenco generalnega konzula oziroma konzulke. V njej danes živi Vlasta Va-lenčič Pelikan, ki je prijazno odprla vrata svojega »začasnega doma«, kot mu sama pravi, Primorskemu dnevniku in osebama, ki sta v tisti vili živeli najbrž najdlje. Olga Hvalica Franza je v vili služila kot hišna pomočnica od leta 1942 do leta 1954, Marica Terčon pa naslednjih sedemindvajset let. »Prišla sem na začetku leta 1942, v prvi podobi, ki se mi je vtisnila v spomin, stojita gospa Ema in gospod Pepi na vratih: oblečena sta v črno, bilo je dva meseca po Pinovi smrti,« se spominja Olga. »Takoj nato me je gospod Pepi pospremil do kuhinje in mi rekel: tukaj je kruh, pri nas ne boš lačna. Bil je zelo dober človek: ko sem se vračala k družini v Ročinj, mi je vsakič dal torbo hrane.« Kuhinja je še danes tam, kjer je stala pred sedemdesetimi leti ...in Olga in Marica bi kavo, ki nam jo pripravi konzulka, najraje spili tukaj: saj ne bomo sedle v jedilnico, je prelepa, vzklikneta v en glas. Tudi jedilnica je še danes v istih svetlih prostorih, ki gledajo na vrt, v katerih je gospa Ema sprejemala številne obiske, recimo vsakega 15. decembra, na dan Pinove smrti, ki je bil istočasno tudi Daničin rojstni dan ... Na koncu se nekdanji hišni pomočnici prepričata, da ju lahko konzulka postreže v novih reprezentančnih prostorih. Zgodovina je nepredvidljiva, človekova vloga v njej se lahko neštetokrat spremeni. V hiši, kjer sta servirali kdo ve koliko kav, sta Olga in Marica sedaj gostji, ki novi hišni gospodinji pripovedujeta svoje spomine na vilo in njene nekdanje stanovalce. »V tem kotu je bila Pinova fotografija in vaza, v kateri je bilo vedno sveže cvetje.« S cvetjem in zelenjem se je zelo rada ukvarjala Marica. Jablano, ki še danes raste ob vrtnih vratih, je na primer posadila ona, ki je v vilo prvič stopila leta 1954. »Ko se je Olga poročila, je gospa Ema iskala nekoga, ki bi jo nadomestil. Pri nas doma v Slivnem je bilo osem otrok, opustila sem študij in iskala službo, a prednost so imeli vojni invalidi in ezuli. Sprejela sem delo v vili: mislila sem, da bom tam le nekaj mesecev, a sem ostala sedemindvajset let, vse do smrti gospe Eme leta 1981.« Najbrž pa bi bilo bolj pravilno zapisati, da je Marica v vili živela veliko dlje. Še danes je na njeni krvodajalski izkaznici zapisano, da stanuje v Ulici dei Porta 16, do pred nekaj leti se je skoraj tedensko vračala vanjo. »Nekajkrat so neznanci vdrli v vilo, v poštnem nabiralniku pa sem redno dobivala ponudbe za njen odkup. No, pobrati je bilo treba pošto, pogledati, če je s hišo vse v redu, obrezati vrtnice, ki sva jih z Olgo potem redno nosili na grobnico pri Sv. Ani.« (Mimogrede: grobnica je danes v slabem stanju, omet odpada, potrebna je popravil. Olga in Marica srčno upata, da jo bo Sklad Tončič dal popraviti.) »Gospa Ema je bila moja druga družina, nanjo sem bila izredno navezana. Z njo sem preživela sedemindvajset let, bila sem hišna pomočnica, a sem jo tudi vozila na prireditve in razne spominske svečanosti, skupaj sva hodili v gledališče. Gospa je rada kuhala, jaz sem pomivala, pospravljala, vrtnarila. Priznam, da sem po nekaj letih, ko sem služila v vili, dobila tudi druge delovne ponudbe: zdaj bi bila najbrž moja pokojnina višja, a gospe Eme nisem hotela zapustiti. Preveč je pretrpela ... « Življenje Eme Colja Tomažič je podobno križevemu potu: kot bi se nad to mestno gospo s kraškimi koreninami zgrnili najhujši oblaki svetovne zgodovine. Leta 1941 je fašistični režim usmrtil sina Pina, marca leta 1944 sta v nikoli pojasnjenih okoliščinah pod streli obležala hčerka Dani in njen mož Stanko Vuk, tri mesece kasneje je Pepi Tomažič obležal pod ruševinami zavezniškega bombardiranja. Le nekaj korakov od domače vile, v kateri je ob začetku vojne dal zgraditi manjši bunker, ki pa mu ni rešil življenja. Najbrž pa ga je rešil gospe Emi, hišni pomočnici Olgi in nekajletni nečakinji Majdi Colja, ki so večino vojnega časa preživele v vili. Gospa Majda, ki živi v Ljubljani, se spominja čepenja v bunkerju in kako se je Olga trudila, da bi jo razvedrila: ko je bilo bombardiranja konec, je bilo zunaj vse sivo od prahu in ruševin. »Vila je bila zgrajena zelo trdno,« pravi gospa Olga. »Vse okrog so bile ruševine, vila pa je stala.« Tudi potres, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo, ni baje povzročil ene same razpoke v njenih zidovih. Za to nosijo zaslugo barko-vljanski gradbeniki podjetja Martelanc, ki so vilo dogradili; podjetje je bilo na začetku 20. stoletja zelo uveljavljeno, zgradilo je na primer tudi Fabianijev Narodni dom. Gradbena dela so na terenu, ki ga je gospod Pepi odkupil od družine Engelman, trajala le nekaj mesecev, baje štiri ali pet. Drugačni časi ... Sedanja, nova preureditev vile je nekdanjima pomočnicama zelo všeč. Takratnega pohištva sicer ni več, tudi ureditev prostorov je nekoliko drugačna, struktura pa je ostala v glavnem nespremenjena. Ob kuhinji in jedilnici je v prvem nadstropju še studio, ki je danes nekoliko prostornejši. Knjig, ki sta jih Pino in Danica rada brala, ni v Pogled na prenovljene notranje prostore vile Tomažič; ohranjen je tudi nekdanji bunker kroma Leta 1943 s( fotografu D; Pahor, Ivank ki v naročju Nekdanji hiš Terčon, desr posadil Pino kroma njem, gospo Danice in S Bilo je venje« tete i v bližnji Uli in njunega stem studiu ročni kostim jokali ter mo Bolečino pr Olga je Pino je n »V Ulici sv. ] so se novi ljudje. M novali Pinko, je v; njegov sproščen n zornost, pogovarj koga povabil še na dil večkrat okrog p panjem prenašali t ni zmedla ne razli mu rekli, da se tuk če kdo zganjati pi misijonarstvu pos Pino je na tih je v svojih nastopil vorila o trpečem l gnila pozornost vs na nasmeh. (... ) Pinu se je zd nekoliko zbegana o ki, in je istočasno je bil lastnik znane prišla v Ulico sv. Fr čno gledale sogovo gove besede in so rod, njegovo obzo posredovati drugi knjige in ji rekel, d vezati tudi z drugi in italijanskimi štu Tudi ko je šl nič nerodno. Opaz merila od nog do g strični Ivanki: »Re nim prihodom. Po govarjati o resnih Položaj v Uli in se je tako zaostr Debate po predav Stankovem predav direktno in energi venijo v sovjetski u v lase glede bodoč iz Ulice sv. Frančiš mo dali Danico, a A VSEBINA IN SLIKE A SPLETNI STRANI rimorski.eu EKCIJI DOSJEJI Suhota na mestni rebri 3 se na vrtu pred vilo nastavile anica Tomažič (na vrhu lestve), Marica :a Tomažič por. Colja in Evelina Pahor, drži štiriletno Majdo Colja (Arhiv NŠK). ;ni pomočnici Olga Hvalica in Marica io obnovljena vila, levo lipa, ki jo je > Tomažič Olgo pa ta prostor spominja predvsem na tragično smrt tanka Vuka. 10. marca 1944, ko je takrat petletna Majda slišala »rjo-in strica, Eme in Pepija, ko sta se vrnila iz stanovanja ci Rossetti. Tam sta našla trupla ljubljene hčerke, zeta znanca. Dani in Stanko sta nato na parah ležala v ti-v vili. Dani je imela prestreljeno oko, nosila je bel pon. Olga se spominja, kako sta »mati Vukova« in ona olili rožni venec, gospa Ema pa je gladila in čistila krsti. emaguje vsak na svoj način ... e bila na Danico izredno navezana. »Bila je prijazna, a tihem izbiral svoje ljudi ... Frančiška je od časa do časa kdo odmanjkal in pojavljali Uad fant močne postave, glasen in tovariški, ki so ga ime-sbudil pozornost vseh, posebno mlajših. Občudovali so iastop. Za vsakogar se je zanimal, vsem je posvečal po-al se je z vsemi in z vsakim posebej ter od časa do časa i druge sestanke v mestu. Veliko mladih je poznal in hopo Krasu in bogve vse kam. Starejši so z rahlim nezau-to po svoje vihravo in življenjsko temperamentnost, ki je ka v letih ne v slojih, in prišlo je celo do incidenta, ko so .i, i- ' Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Več ja- Jutri bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho. snega vremena bo v Karniji in v Kanalski dolini. Ob morju bo dopoldne verjetno pihala šibka burja, ki bo tekom dneva oslabela. Še veliko drugih izdelkov po ugodnih cenah boste našli v letaku in v prodajalnah: MERCATOR CENTER KOPER Dolinska c. la, Kope* ts-mor PulaJ Ottprtoi od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure sobota od 8, do 21. ure nedelja od do 1&. ure MERCATOFt CENTER NOVA GORICA industrijska c, &. Kromtorh Odprto: od ponedeljka do sobote od d. do 21. ure nedelja od 9, do f5, ure MERCATOR CENTER KOPEH II Kolodvorska c. 4. Ko par [emsr Gantar) Odprto: od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure nedelja od S. do 13, ure