Krediti v letu 1956 in v začetku leta 1957
Ce praučujemo gibanje kratkoročnib kreditov v 1. 1956, že na prvi pogled opazimo velik. porast teh krediitoy v primerjavi z 1. 1955. Višina vseh vrst teh kreditov se je povečala ob koncu ieta (gospodaiski kratkoročni krediti, krediiti prebivalstvu in proračuuom in drugi krediti) v primerjavi s stanjem ob koncu I. 1955 za 306 miilijard. To je cno izmed največjih letnih po-večanj v zadnjem času. Kredit se je predvsein povečal pri gospoclarskih organizacijah. (za 23" aiiiijard dinarjev), nato pa pridcjo krediti proraounotn (za 67 inilijard) in drugi.
Kakor pa je znano, ni prišlo lani na tržišču kljub tako velikemu povečanju kreditov do motenj, temveč je bilo ua-sprotno zelo ustaljeno. Vzroke za tak položaj moramo iskati v dejstvu, da je lani prišlo do zelo občutne uporabe ukrepov, ki so bili usmerjeni v omejevanje inveBticijskih na,ložb. Te ukrepe smo izvajali predvsem z blokiranjem in zadrževanjem uporabljanja investieijskili skladov. Ti ukrepi so bili bloki-ranje 20 °/o dotoka lokalnih/investicijskili skladov in podobnili sklad-ov g-ospodarskih organizacij, vplačilo znatnih zneskov v splošni   sklad  obratnih   sredstev  Ln. podobno.
Blokirana sredstva so še naprej ostala pri gospodarskih organizacijah in ustreznih organih ter so se pri njih kopičila, na druei strani pa je pTišlo do povečanja blagovnih zalog in do pomsn jkanja  obratnik  sredstev.
Kakor je znano, je to bilo tudi določeno s planom za 1. 1956. Hkrati pa so se lokalni investicijski skladi in skladi podjetij povečali bolj, kalcor so računali. Po dru.gi strani proračunski dohodki mso dosegli tistih zneskov, s katerimi so računali. Vse to jc končno zahteval-o, da s kredHi odipravimo težave, ki so nastale, to je, da gospodars.kim organizaaijam omogočimo povečanje blagovnih zalog in hkrati povečanje proizvodnje in da   kreditiranro   najvažncjše   planirane   proračunske   izdatke.
Tako ,ie bilo po eni strani z omejitvami uporabe skladov nmaknjenih za okrogl58 milijard denarnih sredstev, po drusri strani pa se je povečal kredit za 308 milijard. To bi pomenilo. da je znašal skupni porast denarne množine 150 milijard (308  manj   158).
Gornjemu znesku umalcnjene deaarne innožipe pa je treba dodati šo okrog 100 milijard dinarjev povečanja denarja v in-vesticijskih skladih, katerih uporabo — razen blokade, ki je že vračunana v ta znesek — srao zelo zavirali. Prav ialco mo-ramo prišteti okrog 20 milijard na račun povečanja tako ime-novanega sdenarja na poti« zaradi povečanja števila raznih bantnih enot. Tako pridemo do rezultata. da je znašalo de-jansko povečanje denarne množine v 1. 1956 približno okrog 30 milijard dinarjev. V primerjavd z denarno množiao ob koncu 1. 1955 znaša to v odstotkih okrog 7%, kar je skoraj popohioma  normalno.
Ce upoštevamo ta de.istva. pridemo do sklepa. da je porast kredita v 1. 1936 ustrezal dejanskemu gibanju našega gospq-darstva. 7a porastom kredita so predvsem znaten porast zalog končnih izdelkov po eni strani in po drugi stran-i napori go-spodarskih organizacij, da iiskladiijo svojo proizvodnjo z zahte-vami  tržišča.
Gibanja v zaSetku letošnjega leta prav tako očitujejo na-daljnjo težnjo po ustalitvi tržišča. V jaTiuarju so se skupni krediti zmanjšali za 3.6 milijarde din, hkrati pa je prišio tudi do zman j.šan ja denarne množine, in to za okrog 24 mili-jard. Nepopolni februarski ptvdatki prav tako kažejo podobno gibanje.
Po vsem lahko rečemo. da lani kljub na videz velikemu povečaniu kredita ni prišlo do motenj v gospodarslvu in na tržišču. To povečanje je biln. kakor smo povedali. popolnoma v skladu z določenimi pilianji an z zamislimi družbenega plana za 1. 1956.
Nikola Miljanič