olitlčrif ogledo DRŽAVA SHS. Delovanje iparlamenta je bilo zopet prek-Injcno Z'i •sn teden, do pribodnjega oetrtka. Vlada nima dovolj materijala, da ga predlloži pariamenlui. Razlog za lo nedelavnost vlade leži v prvi vrsli v vedr.o večji nesposob•nosti Pašieevi za delo. Siarost in jbokzen, ki se zopet pojavlja, ga ovirate. TudL Racjič ni prinesel- vecje agilnosti v vlado. On ni za delo, ncgo samo za gov-orjenje. V njegovem minislrstvu, kjer je navadno navzoča cela famiilija ,se kopičijo iwpodpisani a'kti. V radikaltiiem klubu se najbolj čuli, da se staremiu Pašiču zdrkrili vajeti iz rok. Že *prej so postojale v ra¦dikalnem >klubu lakozvana dvorska in Pašioeva slruja, sporazumaška (Ljubo Jovanovičeva in velesrbska slruja (Pašičeva), scdaj so se v klubu pojavile še različne 'pokrajinske slruje, tako da je nesloga' v raddkalnem klubu vse v-ečja. '1 udi v Radičevemi klubu ni pravega soglasja. Klub nima v politiki nič govoriti. Cdkar je Ra-cMč V Beogradlu, odloouje sam s svojo famllijo poUtlko kluba, klub ima samo uhogali in poslušati. Zraven pa prihajajo neprenehoma vesti iz volilmh okrajev, da so voliki nezadovoljni s politilio Radičevega .kluba, ker tako očito podpira Pašičev centralizem in njegovo prolihrvatsko politiko. Zato so zelo verjclni glasovi, da bodo v prihodnje še .nfkakr: poslanci izstopili iz kluba. Sedanja vladna večina je seveda dovolj močna, <la izdrži vse naskoke v parlamentu. Njena slabost obstoji samo v starostni nesposobnosti Pašioevi in nŁipireračunIjivi brbljavosti Radičevi. Poslednja se seveda ne da zdiraviti, pač pa se misli na to, da bi se zamenjal Pašič. jMnogo se inieniuje tudi kot naskdnik Pašičev sedanji minislcr zunanjih poslov dr. Ninčx. Drngi imenujejo Ljubo Jovanoviča, Radiča se misli držati v vladi do skrajnih mej mogočnosti, dokkr se pred narodom dovolj jasno ne kompromitira in dokaže, da je bilo vse, kar j« rarodu obetal v opoz.ciji, k varanje volikev. Davki bodo lndi nadalje najv^čje in najtežje bre•jtne za delovno ljiidstvo. Majhne olajšave, ki so dovoljene v zadnjih divanajslinah, se bodo nadom-estile s km, da se bo pri odinerjanju dTugih davkov -navijak), kajti sedanja vlada državn-ih davkov ni znižala, amipak povišala. Državna uprava ni dobra, ni štedljiva, ni urejena. Korupcija še vcdno ni iziimrla. Zapiravljivost, posebno v Beogradu, je na dnevnem redu. Ljudstv-o si ničesar tako ne želi, kakor pošteno vlado, ki bi dobro go spodarila in olajšala Ijudstvu davčna brem^na. Trgovina in industrija se ne razvijata zaradi prevelikih davkov, železnih in carinskih tarjfov. Vsled tega ljudje nimajo dela. Nihče za le siromake nc skrbi. Zalo je pa velike važnosli, da se vsi d^lovni krogi naše države zanimajo za volitve v Delavske zbornice, ki se bodo kmalu po večini okrožij vršik. Delavske zbomice se nahajajo v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Sarajevu. Novem Sadu, iPodgorici, Skoplju, Bcogradu. Ker je Davidovč-Koroščeva vlada financielno omo^očila d-elovanje zbornic, pričakoviti je od njih nrnogo koristncga dela. Krščansko-socialni 'kragi naj tif pustijo nikjer v državi teh volilev iz vida. Nesoglasja med našo vlado in Valdkamom radi svctojerom. zavoda je pokazalo, da je niinogo kulturnobo^nega razpoložcnja v naši javnosti. Cejpra1. je-bll Valikan v pravu, vendar je kar dcžcvalo na-padov i;anj in na katoliško Cerkev. Katoliški krogi so se dobro držali in naskokc odbijali. Slraslni dir. Smodlajka, ki je v «oji diploir.alični nesposolmosti zakrivil oel sl-učaj, ne votii <v*eč našega poslaništva v Vatikanu. Poslal je boian. Hrvatske in slovenske prosvelne organizacije pripravljajo za božične in novoletne praznike po orli dTžavi pimčne tečaje in prodavanja. BOLGARSKO-GRftKI SPOK PBI-;i) ZVKZO NARODOV. V pondclj.ek sc jc začelo redno dcuemb-crsko zascdanje svela Zveze narodov. Začelo se je z razpravo o holgarsko-grškcni sporu. Prvi je govoril bolgarski zu- nanji mimister Kalfov, ki je izjavil, da jc njegova država zadovoljna z o-Jločitvami preiskovalnt* komisije, glxk plačila 20 milijonov kvov za materiiclno škodo ter 10 milijonov kvov za člo.veške žrlvc in za druge škode prebivalstva. Bolgarska vlada prislaja tudi na priporočila vojaške in poliličnr narave. Nalo je izjavil grški ziistopnik Rendis, da njegova vlada <xlklanja bolgarske zabtevc po odškod^nini in prcdlaga, naj se Bolgarska obsodi v plačik* 50 milijonov drahem, ktr pre!skovalna komisija pred določitvijo od-škodninc ni zaslišala Grčijc. Grčija si pridružuje pravico, ako bo -obsojcna v plačilo, zaprositi mednarodno razsodišče v Haagu naj odloči, ali je dopuslna obsodlm v plač.ilo odškodnine tudi v slučaju, ako uotična stranka ni bila zraslišana. Končno je zahteval, naj su Bolgarija prisili, da iz)po!nuje svoje dolžnosli glede razorožitvr. Svet Zveze narodov bo v lej zadtvi nadaljeval prciskavo polom posebnega odbora. VZHODNA ZVEZA PRGTI ANGLIJI. Uusija se je Japonski ziiova približaia v vprašanju Kitajskc. G!av. sov. glas.Io »Pravda« piše, da sovjetska un.!ja ne bo napravila v vzbodini Aziji nobenega korn.ka prf/li volji JaponsJ«'. Isli list naglaša, da so trd-ilvi* an- gkškega časopisja o ogroženih japonskih zahtevah * Kini lažnjiive in da Japor.ci daiKs dol>ro vedo, kdo jt njihov pravi prijalelj. Rusko časopisj* pravi. da bo Japoaska lcmalu uv.dela, da j<? najbolje, fe «¦ .laponri. Kilajci in Busi zdTUižij« proti Angliji.