PROLETAREC ŠTEV,—NO. 9 Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 3. JUNIJA (JUNE 3), 1926. LETO—VOL. XXI. Upravnidtvo (Office) I6S9 WEST 26th ST, CHICAGO, ILL.—Telephone Bockvell 2864. PRED VI. REDNIM ZBOROM J. S. Z. Zbori Jugoslovanske Socialistične Zveze imajo veliko večjo važnost, kot pa jim jo naše takozvano javno mnenje prisoja. Bili so važni v prošlosti, in bodo važni v bodoče. Kaos med hrvatsko-srbskim delavstvom v tej deželi, katero si poslednja leta ne more odrediti gotovega pravca, ima svoj izvor v neuspešnem III. zboru J.S.Z., ki se je vnšil pred desetimi leti v Chicagu (dne 2., 3. in 4. julija 1916). Razpustil se je ne da bi rešil diference med posameznimi strujami in sekcijami, ki so nato kolebale in se še bolj oddaljile druga od dnige. Ta zbor pred desetimi leti je imel svoj kaotični odziv na konvenciji Hrvatske Bratske Zajednice, ki se je končala z zmago elementov, ki niso prijazni socialističnemu in ne komunističnemu gibanju. J.S.Z. je vedno imela odločujoč vpliv na slovensko javno življenje, vsaj kar se naprednejšega življa tiče. Vodila je prvo uspešno ofenzivo proti slovenskemu ameriškemu Rimu, in ga porazila tako temeljito, da je danes samo še okorenela naselbina, vzlic temu da je v nji glavni urad največje slovenske katoliške organizacije. J. M J.S.Z. je pognala večino slovenskega časopisja v "radikalne" struje. Niso postali radikalni po prepričanju, ampak so na svoj način radikalni zato, ker se branijo — umiranja. Bili so časi, ko niso rabili besed kot so "kapitalizem", "socializem", "kapitalisti", "izkoriščevalci", "socializacija" itd., kot jih zelo pogosto rabijo danes. Ko je J. S. Z. pričela s svojim pionirskim delom, ni bilo v nobenemu teh proti-delavskih listov delavskega članka; nobenemu uredniku ni prišlo na um, da bi pisal "edito-riale" proti kapitalizmu, pač pa so jih pisali proti socializmu. Danes jih sicer ne pišejo za socializem, so pa proti kapitalizmu na svoj način, zato da si morejo, ohraniti simpatije vsaj nevednejših naročnikov. Ne pišejo proti kapitalizmu zato da bi pomagali socialistični propagandi in vzgoji, ampak zato, da sebi pomagajo. Vendar pa je sprememba njihove uredniške taktike značilna, značilna zato, ker dokazuje, da je ()d njih omalovaževana J.S.Z. dosegla, kar bi se pred petnajstimi leti in pred desetimi leti zdelo nemogoče. VI. redni zbor J.S.Z. se NE bo vršil v znamenju frakcijskih sporov, ampak v znamenju konstruktivnega dela. J.S.Z. je edina važna politična organizacija jugoslovanskega delavstva v Zedinjenih drža~vah, edina, ki ima za seboj častno zgodovino, in danes edina, ki ima pred seboj pogoje za jazvoj in življenje. Velika škoda, ker se mnogo delavcev, ki se smatrajo za razumne in napredne, ne zaveda, kako važni so zbori JSZ. za naše gibanje in za splošno jugoslovansko ameriško delavsko javnost. Ako se bi te važnosti zavedali, bi skrbeli, da bi J.S.Z. štela sto močnih, in ne samo 50 klubov. Skrbeli bi, da bi bila na zborih JSZ. zastopana vsaka večja naselbina. Kajti zbori JSZ. nimajo samo značaj navadne konvencije, ampak so ob enem šola, kakršno delavci potrebujejo. Na VI. rednem zboru, kot je razvidno iz sporeda, bodo važne razprave, tikajoče se naših ožjih vprašanj, kakor tudi splošnih. Kdo ne bi želel čuti diskuzij in referatov, ki jih bomo imeli na našem zboru! In kdo ne želi, da bi naše delavsko ljudstvo napredovalo? Vsakdo, ki mu ne želi zastoja, bi moral delovati za pojačanje JSZ., kajti ona je dinamo napredka v slovenski ameriški javnosti. Samo tam kjer so njeni aktivni klubi, je napredna misel trdna in klerikalizem ter nazad-njaštvo v splošnem omajano. Kjer pa klubov ni, ali kjer so pred leti prenehali, tam je zopet zavladala fara in njen župnik. Dokazi so jasni, vidni in čutni, ter jih tukaj ni treba imenovati. Sodrugi so vodili akcije za gradnjo domov in uspeli. Potem so se razšli, ali med vojno umo-gali, pustili da je klub razpadel, in župnik je spravil dvorano in naselbino. Ko bi klub ostal, ko bi sodrugi ne prenehali biti sodrugi, če bi skrbeli da bi po njihovem odhodu kdo drugi prevzel vajeti, bi bila marsikakšna naselbina, ki danes ni več napredna, še vedno napredna in živa. J.S.Z. je bila prvotno skoro izključno politična organizacija. Gojila je tudi prosvetno delo, imela razne kulturne odseke po naselbinah, ali v jedru je bila strogo propagandistična organizacija. V prošlosti ni bilo mogoče drugače. Sedaj je v procesu reorganizacije, kajti pod področjem njenih lokalnih postojank se koncentrira vzgojevalno in kulturno delo. Kakor doslej, mora in bo tudi v bodoče ostala organizacija zavednega jugoslovanskega delavstva, ki se bori in se HOČE boriti za socializem. Ali, da bo ta boj uspešnejši, se mora razviti tudi kot prosvetna organizacija. Jugoslovanska Socialistična Zveza v svoji dosedanji zgodovini ne pozna temeljnih porazov. Bila je vedno vodilna sila. Njeni člani so misleči člani, aktivni delavci in voditelji našega javnega življenja v naselbinah. V tem je njena važnost in njena moč. Še več kot v prošlosti, mora biti v bodoče. Če bo, je odvisno od NAS. Ležeče je na meni in tebi. Storiva oba kot nama narekuje dolžnost, in dosegla bova kar HOČEVA! Dosegli bomo bomo svoj cilj, zato ker imamo CILJ! Jt^ Konec maročanske vojne. Mnogo let je vojna v španskemu delu Maroka pretresala Španijo. Tisoče in tisoče španskih vojakov je poginilo na afriških bojiščih. Španske vlade so padale vsled vojnih neuspehov v Maroku, in v taki situaciji se je pojavil diktator Primo-Rivera, ki pa tudi ni mogel izvršiti tega kar je obljubil: obljubil je poraziti uporne Maročane v Afriki in dvigniti ugled Španije na svetovni pozornici. Ni se mu posrečilo, kajti Abd-el-Krim, glavar Mavrov, je bil sposoben odbijati španske napade tudi potem ko je v Španiji proglasil svojo diktaturo Primo-Rivera in obljubil ukrotiti uporne Mavre. Ni jih ukrotil, in ne bi jih ukrotil, da ni Abd-el-Krim naskočil taudi francoskega dela Maroka. Francija še ni dekadentna država, kakor je Španija. Je še vedno velesila in izgleda, da bo ostala še precej časa. Je druga največja kolonijalna država na svetu in hoče, da se njen vpliv v svetovnem omotu obdrži na dostojni višini. Abd-el-Krim je pretepal Špance, povzročil veliko krizo v Franciji, ni pa mogel premagati Francije. V zadnji polovici preteklega leta bi mu Francija na pritisk socialistične stranke dala častne pogoje za mir; ostal bi bil poglavar svoje hiše; pogoje je odklonil na pritisk tujih vplivov in pa, ker je veroval, da bo v stanju klu-bovati francoskemu imperializmu enako kakor je kluboval že leta španskemu imperializmu. Francija je v boju proti Abd-el-Krimu izrabila koliko je največ mogla Španijo in ga porazila. Ni ji sicer v čast, kajti kljuboval je dvema državama s sredstvi, s kakršnimi se ne bi mogla Francija ali Španija braniti niti par mesecev. Abd-el-Krim je zahteval svoje vrste svobodo za Mavre. Ni uspel in po večletnih bojih se je predal brezpogojno Franciji. S tem je končana ena najinteresantnejših vojn za osvoboditev izpod evropske imperialistične nadvlade. Ni pa končana borba Mavrov. Abd-el-Krim se je podal, ker se ni mogel več braniti. Rodovi, ki so mu bili lojalni, se niso in se ne bodo podali. Borba bo šla naprej vzlic navidezni zmagi. Doba podjarmljenj je namreč minula in vse te borbe podjarmljenih ljudstev dokazujejo trditev socialistov, da je bodočnost človeštva samo v kooperaciji. ^ te? i^J Madžarska justična farsa. Po razpadu Avstro-Ogrske je padla tudi Ogrska "polovica", ki je že sama zase hotela biti velesila. Po premirju so ji sosedne države v imenu samoodločevanja narodov in v imenu "sile" odvzele kolikor so ji največ smele, in to je razpalilo patriotične Madžare. Tako je po raznih postajah križevega pota nekdanje dualne velesile in po padcu Beia Kuna nastala nova organizacija, "Probujeni Madžari". Rabili so denar, in sklenili ponarejati francoske franke. Ponarejali so na debelo, in zato je afera dobila značaj svetovnega škandala. V tem listu smo o ponarejalcih precej pisali in ni treba da bi stvari znova ponavljali. Francija je neuradno zahtevala, da se krivce kaz-nuje, afera je bila celo pred uradom Lige Narodov, svetovno časopisje je obširno pisalo o nji, in ogrske stranke so se histerično majale, ! razun opozicionalne, ki niso bile zapletene v škandal. Ni kazalo drugega kakor pričeti s preiskavo. Dognalo se je, da so krivi tudi najvišji ogrski uradniki od regenta in ministerskega ^ predsednika navzdol. Ampak najvišje niso gnali pred sodišče. Poglavar nikoli ne sodi samega sebe. Princ Windisch-Gretz, ki je bil baje duhovni vodja ponarejevalcev, in general Nadossy, sta bila obsojena na štiri leta zaporne kazni. Oba sta vložila priziv proti obsodbi in sta izjavila, da sta pripravljena plačati vsaki en frank odškodnine Francoski državni banki. Nekaj frankov za 30 milijonov frankov, to ni slaba kupčija. Med Madžari sta oba glavna obsojenca sma-trana za patriota, razen med socialističnim delavstvom, ampak ogrsko socialistično delavstvo ni med finančnimi in splošnimi kapitalističnimi krogi Francije in drugih držav nič bolj priljubljeno kakor med vladajočimi sloji na Ogrskem. Komedije te vrste, katere so za ljudstvo mnogokrat zelo drage, bodo končane, kadar bo zavladala proletarska justica, to je, kadar bodo na čelu držav socialistične vlade. Balkanska strokovna konferenca. V dneh 9. in 10. aprila se je vršila v Sofiji prva balkanska strokovna konferenca. Zastopane so bile organizacije iz Grčije, Bolgarije, Rumunije in Jugoslavije, kakor tudi iz sosednjih držav: Ogrske in Čehoslo-vaške. Poleg teh so bile zastopane tudi profesoional-ne strokovne internacionale, in sicer: oblačilna, usnjarska, transportna in privatnih nameščencev. Konferenco je vodila sklicateljica Mednarodna strokovna zveza v Amsterdamu (MSZ). Velik pomen in značaj te konference, in to ne samo za delavski razred balkanskih držav, temveč tudi za delavstvo srednje- in zapadnoevropskih držav, dokazuje dejstvo, da so na konferenci bile v takem številu zastopane tudi posamezne profesionalne strokovne internacionale. V družabnem razvoju ni mrtve točke. Moč napredka in moč nazadnjaštva sta si v stalnem boju. Pod vplivom tega boja gre družabni razvoj v menja-jočem se pravcu včasih naprej, včasih pa zopet nazaj. Življenje je že davno zapustilo nacionalne meje in prešlo v internacionalne. Progresna kakor tudi regresna sila si iščeta zaveznikov in se spajata v mednarodne enote. Delavski razred zapadnih in srednjeevropskih držav koraka v političnem, socialno-političnem in kulturnem razvoju daleč pred delavskim razredom balkanskih držav. Njihova moč napram buržuaziji je bila v nekaterih momentih rivalska in že celo jačja od moči buržuazije. Socialna reakcija pa dobiva svojo moralno in stvarno pomoč v državah, ki kapitalistično še niso razvite in so radi tega brez naprednih sil, ki bi imele interes na borbi za socializem, in pa v državah, kjer beganje razrednih pojmov in reakcija onemogočujeta, da se te napredne sile formirajo in razvijejo. Vse države na balkanskem polotoku so še v primitivnem stadiju kapitalističnega razvoja, ki je do ko-ruptnosti reakcijonaren, in delavski razred trpi pod njim mnogo hujše kakor drugod, kar pa tudi otežkočuje njega emancipacijo. Naprednejši delavski pokret v razvitejših državah želi imeti na Balkanu boljše in sigurnejše zaveznike. Ta njihov zaveznik pa more biti samo delavski pokret, ki ga treba čimpreje upostaviti. Naloga balkanske konference je torej bila, preiskati vzroke slabega stanja pokreta in ustvariti možnost, da se razvije in povzdigne strokovni pokret tudi v vseh balkanskih državah. To svojo nalogo je konferenca rešila in še celo bolje, kakor se je pričakovalo. To je bil prvi slučaj, da so se v večjem številu sestali predstavniki delavskega strokovnega pokreta vseh balkanskih držav, z njimi pa tudi predstavniki Mednarodne strokovne zveze ter v častnem številu enako predstavniki profesionalnih internacional. Sestanek, na katerem so se predstavniki osebno seznanili, vpo-znali položaj na Balkanu in v njega posameznih državah, se lahko šteje za veliko praktično pridobitev. Kljub vsem nazadnjaškim silam in reakciji bo delavski pokret balkanskih držav v bodoče voden v enotnem duhu in praktično stopal z gigantskimi koraki in sel kot celina v zvezo naprednih sil v svrho pospeševanja vsakodnevne sistematične borbe proti kapitalizmu,— za socializem. Sofijska konferenca je uspela, ker je morala uspeti. Vsaj so bili podani vsi psihološki predpogoji. Povojni porast strokovnih organizacij je naenkrat zastal, in še več: razpadle so strokovne organizacije, socialna in politična reakcije pa je vladala v vseh balkanskih državah enako. Zato je delavski razred nujno stremel po zopetni upostavitvi strokovnih organizacij, trdno uverjen, da vsaj tem potoni lahko brani svoj borni košček kruha. In danes lahko rečemo: strokovno gibanje se oživlja, se jača, strokovno gibanje napreduje. * Trdne temelje pa moramo postaviti oživljenemu strokovnemu pokretu in zato je prav, da je amsterdamska internacionala iniciativno posegla vmes in po njenih navodilih je sofijska konferenca začrtala pot bodočemu razvoju strokovnih organizacij. Strokovno gibanje ima jasno začrtano pot. Treba je, da se poda na to pot delavski razred oklevanja in odlašanja, ker le ta pot vodi k zmagi. ("Delavec", Ljubljana.) Charles Edward RusselL Charles Edward Russell še nikoli ni imel toliko reklame v svetovnem časopisju kakor jo je imel koncem maja, ko mu je angleška vlada odrekla izkrcanje v pristanišču Plymouth, ne da bi mu pojasnila zakaj. Chas. E. Russell je bil do leta 1917 ena najbolj znanih osebnosti v ameriški socialistični stranki. Bil je socialistični kandidat za governerja v New Yorku, no-miniran je bil za socialističnega predsedniškega kandidata 1. 1916, znan je bil kot govornik, debator, pisatelj, žurnalist in mislec, kakršnih socialistična stranka ni mnogo imela (druge stranke jih sploh nimajo). Na sentlouiski konvenciji soc. stranke 1. 1917, ravno ko so Zedinjene države napovedale vojno centralnim silam, je Russell bil proti "večini" in dejal, da je vojna dejstvo, ki ga ameriška socialistična stranka ne more preprečiti in da je raditega edino pametno, ako prizna, da ima pred seboj v tem slučaju dva zla, in podpira manjšega, zato da porazi večjega. Ostal je zaeno z drugimi somišljeniki v manjšini, in temu je .sledil njegov izstop iz socialistične stranke. Z odstopom iz stranke pa je izginilo njegovo ime tudi iz časopisja, kajti Russell je bil potem samo žurnalist in nič več politik. Napisal je knjigo o ruski revoluciji, katera je dosegla veliko cirkulacijo, in številne razprave o delavskem gibanju in socialnih problemih, ki so izšle v raznih ameriških dnevnikih in revijah. Angleška vlada mu je s svojo zabranitvijo napravila veliko uslugo. Russell ni ekstremist, čeprav ga angleška vlada prišteva med "skrajne" radikalce. Socialistična stranka s tem da ga je izgubila ni pridobila, kajti vzlic najčistejši taktiki jo kapitalistični agentje provokatorji pod masko "skrajnega" radika-lizma napadajo kot izdajalasko stranko. Naš neslavni državni tajnik Kellogg je odklonil vstop v to deželo angleškemu komunističnemu poslancu Saklatvalu, madžarski radikalni grofovski dvojici Karolyi in nekaterim drugim, in s tem je dal angleški konservativni vladi migljaj, kako se lahko prepreči dohod radikalnih idej iz ene v drugo deželo. Vsi taki reakcionarci so v zmoti, kajti če se temu ali onemu ra-dikalcu zabrani vstop v deželo, se s tem ne prepreči vstopa idejam, kajti te ne potrebujejo nobenega potnega lista. Slovenski socialistični klub v Mikvaukee, Wis. VICTOR PETEK. konvencijo v St. Louisu, kjer se je izrekla proti vojni in sprejela protivojno resolucijo. Mnogi so to smatrali za zmago pronemštva, in tudi nekaterim tukajšnjim so-drugom ni ugajala sentlouiska konvencija. Odstopati so pričeli od soc. stranke in se pridružili S.R.Z., katero se je med tem razvilo v Jugoslovansko republikansko Statistika ljudskega štetja iz leta 1920 izkazuje v Wisconsinu 12,010 Jugoslovanov, izmed katerih jih je bilo 6,671 rojenih v starem kraju in 5,339 v Ameriki. Ti Jugoslovani so večinoma Slovenci, in največje slovenske naselbine v "VVisconsinu sta mihvauška-west-alliška in sheboyganska. Kenosha in Racine sta manjši, in poleg teh je še precej drugih, katere pa v našem družabnem življenju ne pridejo toliko v poštev. Izmed znanih slovenskih naselbin v Wisconsinu je tudi Wil-lard, kjer so naši rojaki naseljeni na farmah. Kratek spis o kulturnem in političnem delovanju milvvauške naselbine, katera se je pričela razvijati od 1. 1900 naprej, je bil podan v letošnji prvomajski štev. "Proletarca" in ta članek je le izpopolnitev omenjenega. Med važnejše socialistične organizacije našega delavstva v Ameriki spada vsekakor tudi mihvauški slovenski socialistični klub, ki ima svoj početek v letih 1908-9. Bil je prva leta važna postojanka našega pokreta. Pretvoril je naselbino v napredno trdnjavo tako zelo. da je bila slovenska katoliška fara v nji nemogoča. Med važnejše dogodke splošnega značaja, ki so se vršili v tej naselbini, omenjam peto redno konvencijo SNPJ. dne 16. sept. 1912, in drugi redni zbor Jugoslovanske socialistične zveze decembra 1912. Na peti konvenciji SNPJ. je bila sprejeta znana Molekova resolucija, katera je obrnila tok razvoja SNPJ. v strogo delavsko smer. Milaaukee je tudi sedež Jugoslovanske podporne zveze Sloga, katera je bila ustanovljena pred dvanajstimi leti. V Mihvaukee je skoro vedno izhajal kak slovenski list, med njimi nekaj časa tudi list "Bodočnost", radi katerega se je med gotovimi odborniki JSZ. in mil-wauškimi člani vnel precej oster spor. Ko je slednja prenehala, jo je nasledila "Slovenija", sedaj pa izhaja v milwauški naselbini tednik "Vestnik". Slovenski socialistični klub v Mihvaukee ni bil vedno pridružen k JSZ.; spadal je direktno pod okrožno organizacijo stranke. Vzrok temu so bili deloma nesoglasja med slovenskimi sodrugi v Chicagu in Mil-waukeeju, deloma drugi. Do vstopa te dežele v vojno je bil klub z gotovimi presledki zelo aktiven, bodisi v življenju naselbine ali v splošnem političnem delovanju mihvauške socialistične organizacije. Vojna je povzročila zmedenost tudi med nami, in to je imelo za posledico mlačnost v socialističnem pokretu. Nekateri prej aktivni sodrugi so se pridružili S.R.Z. (Slovenskemu republikanskemu združenju), ki se je ustanovilo tiste čase. Slovenski socialistični klub v Milwaukeeju v teh viharnih časih ni spadal pod okrilje JSZ. Vojne napetosti so se bolj in bolj bočile. Tudi Amerika se je imela odločiti, in po burnih propagandah se je odločila za vstop v vojno na strani zavezniških sil. Socialistična stranka je imela prve dneve po ameriški vojni deklaraciji svojo združenje. Džingoisti so pritirali svojo šovinistično propagando do vrhunca, da se je tudi na nas gledalo kakor na nekake "pro Germans". Akcija za J.R.Z. je tukajšnjemu soc. gibanju mnogo škodovala. Na koncu konca so bili razočarani eni kot drugi, najbolj pa tisti, ki so verovali frazam takratnega predsednika Wilsona. Slovenska sekcija soc. stranke je životarila in "Proletarec" je padel na naročnikih. V kolikor je J.R.Z. škodovalo pokretu v splošnem je škodovalo tudi našemu klubu, da je postal neaktiven in ostal v mrtvilu skoro dve leti. Prestali smo najhujše krize in klub se je zopet reorganiziral, a prejšnjih odpadnikov nismo več dobili v svoje vrste. Mnogi izmed njih so ostali dobri somišljeniki, a v klub niso hoteli. Klub je nekaj časa hiral, dokler nismo zopet zaspali. L. 1923 smo ga ponovno obudili ter ga pridružili k J.S.Z. Od tedaj se njegove aktivnosti jačajo in doseglo se je za te čase zmedenih in nejasnih idej, ki prevevajo svet, primerne uspehe. Leta 1925 je bil klub najbolj aktiven od kar obstoji, oziroma v kolikor so piscu znane razmere. Sodeloval je v kampanjah, vršil agitacijo za pojačanje našega časopisja in bil aktiven v prosvetnem delu. Priredil je štiri predavanja, dva v slovenskem in dva v angleškem jeziku. Bila so precej slabo obiskana, ker ni najbrž še nobena slovenska naselbina toliko napredna da bi ljudje prihajali na predavanja v tolikem številu kakor hodijo v cerkve ali na zabave. Ampak bila so uspešna kar se ostalega tiče. -Večjo udeležbo smo imeli na političnem shodu za časa mestnih volitev. Na predavanjih in shodu je govoril s. Zaitz. Našemu klubu gre tudi zasluga za ustanovitev slovenske knjižnice, ki je v posesti pevskega zbora "Naprej". Nadalje je klub posredoval, da je mestna knjižnica naročila večjo zbirko slovenskih knjig, med njimi za okrog $50 iz založbe "Proletarca". Prodali smo tisto leto tudi veliko število "Družinskega koledarja" in lepo število prvomajske številke "Proletarca". Letošnje prvomajske številke "Proletarca" so naročila samo podporna društva nad 500 izvodov, in sicer društvo Sloga št. 1 JSPZS. 400 in društvo Sloga št. 16 SNPJ. 100 iztisov. Zelo aktivna je bila mihvauška naselbina na dramskem polju. Dramatiko je vneto gojil socialistični pevski zbor "Naprej", ki je v tem pogledu vršil pionirsko delo. Populariziral jo je posebno z vprizarjanjem ta-kozvanih narodnih iger, med katerimi je imel na re-pertoaru "Rokovnjače", "Legionarje", "Desetega brala", "Divjega lovca", "Revčka Andrejčka", Moč uniforme", "Kovečevega študenta", "Mlinarja in njegovo hči", "Stare in mlade", in mnogo raznih drugih iger. Skozi deset let je bil socialistični pevski zbor "Naprej" vodilna sila na polju kulturnega dela v mihvauški naselbini, predvsem v petju in dramatiki. Igre so bile razmeroma dobro proizvajane in v svoji sredi smo imeli več prvovrstnih igralskih moči. Pevski zbor Naprej je bil dika naselbine. Njegove dramske in koncertne priredbe je ljudstvo obilno posečalo in bilo z njimi zadovoljno, kajti takrat se je še zanimalo za lepoto in umetnost. Ob priliki desetletnice "Napreja" je tedanji pevovodja E. Heim uglasbil sledeče verze: Naprej, naprej nas pesem naša vodi, naprej k pravici in svobodi. Zato je geslo naše slej in prej, Naprej! Zadnjih par let ni zbor "Naprej" več tako aktiven kot je bil nekdaj. Odpadle so moči marsikomu, poleg tega pa nas davi naša splošna bolezen — brezbrižnost in mrtvilo na vseh straneh. Zbor še nastopa in ob-držuje redne vaje. Od pionirjev "Napreja" je samo še eden v njegovih sedanjih vrstah, in sicer Frank Novak, ki je tudi njegov tajnik. Vsi drugi so v enem ali drugem času prenehali biti člani, eden, namreč Anton Novak, pa je umrl v starem kraju. V jeseni to leto bo soc. pev. zbor "Naprej" obhajal petnajstletnico obstanka. Zavzel se je da priredi v naselbini še enkrat nekaj izrednega, -— sklenil je prirediti veliko slavnostno priredbo, na katero je povabljen na sodelovanje tudi dramski odsek soc. kluba št. 1 v Chicagu, ki bo, če se odzove, vprizoril na tukajšnjem odru igro. Pričakujemo, da nas poseli več pevskih zborov in vsi prijatelji "Napreja" v Milwaukee in okolici. Našo javnost že sedaj opozarjamo na to praznovanje "Naprejeve" petnajstletnice, ki se bo vršila v nedeljo 12. decembra to leto. Sodijo nas po sebi in svojemo računanju. Poročevalec "D. W." je pisal iz Pittsburgha o izjavi tajnika finske soc. federacije, ki je dejal, da narodnostne sekcije v radikalnem delavskem gibanju v Zed. državah padajo, to je, da niso več na vodilnem mestu kakor pred leti. To komun, vest je ponatisnil iz "D.W." tudi hrvatski "Badnik", kateri našteva, da ima finska federacija soc. stranke 2000 članov, jugoslovanska 800, židovska 600, italijanska 300 in litvinska 110. "R." te brojke komentira po "D.W.", češ, da so sumljive, kajti če bi bile res tako visoke, tedaj so te federacije soc. stranke enako močne kakor so bile pred razkolom. Ampak, piše "R.", socialistom ni težko pripisati eno številko ali dve, da dobe večje število. Dotični ki je te številke v kom. glasilu komentiral s pripombo, da so imenovane federacije, ako imajo res toliko članov, enako močne kakor so bile pred razkolom, pokazuje, da njegovo poznanje razmer v soc. stranki sploh ne sega do razkolov. Ob enem je njegovo sumničenje dokaz, da nas sodi po svojih ljudeh, ki v resnici žonglirajo s številkami. Kdo se ne spominja poročil o veličini Workers' Party! Imela je 80,->»00 članov, a še v istem letu so jih znižali na 20,000. Potem so ustanovili federativno farmarsko-delavsko stranko in ji dali pol milijona članov. V resnici je imela samo tiste ki so imeli v nji plačana mesta, plačami pa so bili iz raznih fondov, katere je zbirala W. P. Njihovim številkam res ni verjeti in jim tudi nihče ne verjame. Ali ako oni žonglirajo z njimi, s tem ni rečemo, da dela enako tudi naša stranka. V socialistični stranki ni mesta za varanje in blufanje. Prva konvencija Hrvatske Bratske Zajednice. Ko je bila prva Konvencija Hrvatske Bratske Zajednice zaključena po treh tednih zborovanja, je ostalo še mnogo važnega dela nerešenega. Marsikaj je bilo sprejeto v naglici, precej Zajedničnih problemov se je enostavno preskočilo z mislijo, da bo že novi odbor storil kolikor bo mogel . . . Za to konvencijo bo članstvo H.B.Z. plačalo okrog 8100,000, mogoče še kakih deset tisoč dolarjev več. Dasi je to prva konvencija pod novim imenom Zajednice, jih je prejšnja N.H.Z. in Hrvatska Zajednica Illinois imela že mnogo. Ta je bila v zgodovini hrvatskih konvencij v Ameriki najburnejša in najmanj plodo-nosna. Z njenim potekom in rezultatom ni nihče zadovoljen, in krivdo za anarhijo vale drug na drugega. Grškovič je dejal, da ni bilo še na nobeni konvenciji NHZ. toliko glupanov kakor na ovi. "To je abnormalna konvencija", je zavpil nekdanji sovražnik radikalnega delavstva, in sedanji "zaveznik" komunistov. "Jaz nisem abnormalen," je zavpil neki delegat na Grškovi-čevo opazko, in "abnormalna" konvencija se je na vso moč smejala, čez hip ali dva pa se je zopet prepirala. Predsednik Butkovič jo je večkrat nazval za cirkus, da pa bo delegatom jasnejše kaj da misli,.je dejal: "To ni konvencija, ampak zverinjak!" Delegat Lupiš, lastnik "Hrvatskega Glasnnika", je dejal, da je konvencija izvršila največji in šele tedaj, ke se je razpustila. Priznal ji je tudi "zaslugo", da je izvolila dober odbor. O vprašanju centraliziranja razredov za bolniško podporo v HBZ. sem že pisal. To je njen najvažnejši notranji problem, ali konvencija mu ni bila niti od daleč kos. Deficita je že več deset tisočakov in še vedno narašča. Mnogi delegatje so priznali, da je centralizirana bolniška podpora vada za simulante, posebno kjer jih društva nočejo kontrolirati, in takih društev ima Zajednica baje mnogo. Nekdo je v razpravi dejal, da je centralizacija dobra, ni pa dobro članstvo HBZ., katero v večini najbrž še ni zrelo za centralizacijo. Slab poklon. Kot ste že čitali, je politika in vera sedaj izključena iz HBZ. Ampak v HBZ. sedaj ni drugega kakor "politika" in "vera". Če se bi SNPJ. nahajala v atmosferi take "politike", bi jo KSKJ. že davno prekosila v članstvu. Ker je bilo toliko "politike", je manjkalo konvenciji resnosti in konstruktivnega duha. Čemu naprimer pošiljanje rož sedaj temu sedaj onemu delegatu ali gl. odborniku? A ne le to: Grškoviču so poslali po njegovem zadnjem porazu na konvenciji mrtvaški venec. Mož se je raztogotil in dejal, da bo dobil na prihodnji konvenciji rdeč venec (Grškovič do tedaj svoje prepričanje lahko zopet spremeni. Na konvenciji v Chicagu je vodil borbo proti "rdečkarjem", v Clevelandu pa je bil njihov vodja.) Lupisu so poslali rože najprvo iz Detroita in mož je bil tega zelo vesel. Potem so mu poslali enkrat nekaj plevela, enkrat pa šop, ki ga je Lupiš na skrivaj odvil in videl, da so bila samo stebla rož. Vrkljan ga je opazoval, in ker Lupiš ni vzel šopa s seboj v dvorano, ga je prinesel za njim Vrkljan ter mu ga dal v naročje tako, da je bila opozorjena na ta "dar" vsa delegacija naprednog radničkog bloka, ki se je pričela na ves glas (po sili) krohotati in cepetati z nogami. Te vrste "špasi" so stali konvencijo par tisočakov na izgubi časa, ampak neka narod plati! Odgovorni za komedijo so vsi "bloki". Predsednik Butkovič ni bil slab. Storil je kolikor je v "zverinjaku" mogel. Konvencija mu je poleg dnevnic milostno dala $150 v nagrado za njegovo naporno delo. Delegacija v večini ni bila kooperativnega duha, ampak je bila prežeta z "borbnim duhom". Vsi "bloki" so bili sestavljeni iz "borbenih redova". Kdor je hotel, si je z lahkoto natrpal žepe z borbenimi letaki in hrvatskimi listi, katere so delili pred dvorano (posebno "Badnika"). Proglase so izdajale vse tri struje, posamezniki pa so jih dajali ustmeno. Vsi bloki so ob-državali po sejah konvencije večer za večerom konference, na katerih so si nabirali "snage" za boje naslednji dan. Prihodnja konvencija se bo vršila v St. Louisu, Mo. Predlaganih je bilo šestnajst mest. Na ožjih volitvah med mestoma Milwaukee, \Vis. in St. Louis, Mo., je dobilo slednje veliko večino glasov. Predno se dotaknem volitve novega odbora, naj omenim, da je imela konvencija pred seboj 193 prošenj in pritožb, katere je reševal poseben konvenčni odbor, in potem še konvencija. Pri razpravah o nekaterih je bilo mnogo "vroče debate" in "bure". Končno so bile večinoma rešene kakor jih je "rešil" odbor. Predsednik jfc sejo večkrat prekinil, da se je delegacija v petih ali desetih minutah umirila, in potem je nadaljevala s svojim "težkim delom". Največja napetost in "zanimanje" je vladalo za volitve. Prejšnja NHZ. je prišla na konvenciji 1. 1921 v roke "rdečih", napol rdečih in pa tistim ki so simpa-tizirali z "rdečimi". Vsi so bili takrat še pod duhovnim vodstvom Cvetkova, Kirina in drugih, ki danes niso več komunisti. Vsled "komunistične" politike je imela NHZ. mnogo bojev in rezultat teh "trzavic" je reakcija med članstvom, ki plava nazaj k "narodnemu" obrežju. Takoj, ko se je konvencija pričela pripravljati na volitve odbora, so bile razdeljene tri liste kandidatov: komunistična (napredni radnički blok), narodna in prosvjetaška. Za predsednika so kandidirali Bešenič, dosedanji predsednik, na prosvjetaški listi; Gazdič, narodnjak, in Mokrovič komunist. Bešenič je dobil 89, Gazdič 159 in Mokrovič 113 glasov. Bešenič, ki je bil na čelu NHZ. dolgo vrsto let, je s temi volitvami odpadel. Narodnjaki ga sovražijo, "komunisti" istotako. Na ožjih volitvah je dobil Gazdič 213 in Mokrovič 148 glasov. Iz tega je razvidno, da so se prosvjetaški glasovi razdelili na obe struje. "Narodna" delegacija je napravila novemu predsedniku burno ovacijo. Volitve predsednika so pokazale moč posameznih struj in to ravnovesje je v glavnem ostalo skozi ves čas volitev. Za podpredsednika je bil izvoljen narodnjak Kuharic s 193 glasovi proti 165, katere je dobil komunist Blažekovič. Tudi tukaj so se prosvjetaški glasovi delili na obe struje. Za tajnika je kandidiral Narodni Blok (N. B.) Matanoviča, Napredni Radnički Blok (N.R.B. — komunisti, Grško-vičeva struja in nezadovoljni "narodnjaki") Muselina in prosvjetaši (bivši komunisti in "zmerni radikalci") sedanjega tajnika Šoliča. Narodnjaški kandidat je nominacijo odklonil v prilog Šoliča. Šolič je dobil 240 in Muselin 121 glasov. Za pomožnega tajnika so kandidirali od N. B. Ma-tanovič, od N.R.B. Tomašič in od prosvjetašev Šprajcer. Dobili so, Matanovič 198, Tomašič 124 in Šprajcer 39 glasov. Matanovič je dobil že pri prvih volitvah nad-polovično večino. Važno mesto v HBZ. je urad blagajnika, za katerega sta se potegovala Jonič (N.B.), in sedanji blagajni Vuk (N.B.B.). Vuk, ki je bil ves čas konvencije na strani N.R.B., je simpatična oseba. Ni "napet" in zato so se izrekli zanj tudi prosvjetaši. Jonič je bivši glavni odbornik H. Z. 111., zelo poznan in baje veščak v računstvu, člankar itd. Dobila sta, Jonič 181 in Vuk 178 glasov. Zmagal je prvi s tremi glasovi večine. Za predsednika nadzornega odbora so kandidirali predsednik konvencije Butkovič (N.B.), Ubojčič (N. R.B.) in prosvjetaš Jos. Hrvat. Dobili so Butkovič 181, Ubojčič 141 in Hrvat 38 glasov. Izvoljen je Butkovič. Za tajnika nadzornega odbora: M. J. Horvath, N.B.; Mato Šulentič, N.R.B.; Milan Kirin, prosvjetaš. Glasov so dobili, Horvath 148, Šulentič 126 in Kirin 84; na ožjih volitvah je bil izvoljen Horvath. Ostali člani nadzornega odbora so, M. Vinski, narodnjak, V. Piškulič, narodnjak (ta dva sta bila izvoljena na prvih volitvah, na ožjih volitvah pa sledeči:) F. Božič, narodnjak, M. Kirin, prosvjetaš in Bernardič, pristaš N. R. B. Za odvetnika H. B. Z. sta kandidirala sedanji Za-jedničen odvetnik Lucas in pa Bogadek. Izvoljen je prvi z veliko večino. Za urednika "Zajedničara" so kandidirali trije: sedanji urednik Petrak je dobil 209 glasov; Vrkljan, ki ga je kandidiral N.R.B., je dobil 137 glasov, in Pintar 4 glasove. Petrak je bil izvoljen za urednika "Zajedničara" na detroitski konvenciji s pomočjo komunističnih glasov. Danes je z njimi v boju. Zaveznike je pred konvencijo iskal med prosvjetaši, kateri so ga smatrali za svojega vodilnega člana. Kako se bo obračal v bodoče, odvisi od vetrov, ki bodo pihali v hrvatski javnosti in v gl. odboru. Predsednik porotnega odbora je narodnjak D. Sambol. Za tajnika porotnega odbora je bil na ožjih volitvah izvoljen Pichler, pristaš N.R.B., proti narodnjaku Bazdariču. Bazdarič je diskreditiran vsled afere s Hrvatskim sirotiščem, vzlic temu je tiščal v odbor. Prosvjetaši in nekateri napol narodni delegatje pa so rajše glasovali za Pichlerja in tako je bil N. B. v tej poziciji poražen. Za ostala mesta v porotnem odboru se je priglasilo mnogo kandidatov, kajti tu bloki niso stavili toliko ovir ambicioznim delegatom. Izvoljeni so v porotni odbor poleg omenjenih dveh prosvjetaš Li-sac, komunist Čičič, narodnjaka Sankovič in Krstovič, in Masokato, ki je baje napol narodnjak in napol prosvjetaš. Za upraviteljico mladinskega oddelka je bila izvoljena ga. Rački. Dr. Grahek ostane vrhovni zdravnik HBZ. Kot je na konvencijah navada, so se izvoljeni kan-didatje zahvalili za zaupanje in obljubili, da bodo delali v dobrobit H.B.Z. To pot so se zahvaljevali za zaupanje tudi poraženi kandidatje N.R.B. in prerokovali, da bodo na prihodnji konvenciji gotovo zmagali. Ko je dobil po volitvah urednik Petrak besedo, da se zahvali, je nastal med delegati in na galeriji pravi kra-val. Komaj da se ga je razumelo nekaj besed. Ko je pričel govoriti njegov protikandidat Vrkljan, je pa ista razgrajajoča "masa" zahtevala, da se ga — posluša. Povedal ni mnogo ne prvi ne drugi. Glavni odbor, oziroma večina odbora je sedaj po mišljenju taka kot je bila v času Marohničeve smrti. V H.B.Z., oziroma v njenem odboru, je zavladala "narodna" misel. Vsa važna mesta v upravnem odboru imajo pristaši N. B. Urednik se mu bo moral prilagoditi .Vrkljan, ki je sedaj pomožni urednik, bo pa skoro-gotovo nadomeščen s kom drugim, ki bo po godu gl. uredniku in še bolj večini odbora. Tak je konec šestletnega delovanja komunistov v IIBZ. Umevno je, da sedanja "mašina" ne bo vedno mašina. Resnica pa je, da je v tej veliki organizaciji zapihal veter reakcije po -zaslugi tistih, ki paradirajo pod imenom "komunisti". Povprečen hrvatski vodilni in nevodilni komunist je komunist v najboljšem slučaju leto ali dve. Med delegati v prosvjetaškem in narodnem bloku jih je bilo mnogo, ki so bili v enem ali drugem času od 1. 1919 naprej komunisti, sedaj pa so proti njim v boju. Vsi se obmetavajo z blatom, zmerjajo drug drugega, očitajo si kaj vse je že kdo bil, narod pa gleda in se čudi "gospodi". O tej konvenciji bi pisal lahko še mnogo zanimivega namreč zanimivega v tem, da bi služilo tistim ki bodo kedaj na kakšni konvenciji, kaj ne smejo počenjati, ako nočejo da se bo njihov zbor imenovalo zve-rinjak, ali se ga krstilo z "abnormalna konvencija", ali z imeni "cirkus", "komedija", "ludnica" itd. Hrvatsko delavstvo ima v tej dragi konvenciji priliko črpati nekaj izkušnje, npr., nauči se lahko, da je v razmeroma kratkem času precej pridobilo na moči, in da je z napačno taktiko, ki ni ne delavska in ne poštena, pričelo izgubljati tam kjer bi moralo ostati nnjjačje. ^ Nekomu ki ne ve, kar bi moral vedeti, v pojasnilo. "D.S." z dne 27. maja je objavila prvi članek iz "Proletarca" o poteku konvencije Hrvatske Bratske Za-jednice in o sestavi njenih blokov, oziroma struj. To ni slabo, ker so na ta način tudi čitatelji "D.S." dobili priliko- citati vsaj eno dobro in resnično poročilo. V komentarju pravi, da so komunisti edini ki delujejo za združenje delavskih organizacij, in zaključuje, da so oni edini ki delajo za združenje delavskih podpornih organizacij. Morajo pač vedeti, ali pa mislijo da vedo. Nadalje konstatira v svojem prečudnem komentarju, da je za njih nekaj novega odkritje, da so prejšnji. dve konvenciji NHZ. vodili komunisti. Mogoče Chas. Novak tedaj še ni bil komunist, ampak bili so drugi. On svoje čitatelje "uverava", da komunisti v HBZ. niso ničesar izgubili, ker ničesar imeli niso. Oni postajajo v HBZ. vse jačji, iz česar sledi, da so imeli na tej konvenciji večjo moč kakor na prejšnjih dveh konvencijah NHZ. Konvencijo NHZ. 1. 1921 v Pittsburghu so vodili komunisti. Ako dotični voditelji niso več komunisti, ne moremo pomagati. Ampak takrat so bili ravno tako navdušeni "rrrevolucionarni" komunisti kakor so danes Zinič, Loyen, Fišer in Chas. Novak. Čez dve leti bodo najbrž zopet drugi, in tisti drugi bodo trdili o Ziniču, Loyenu, Fišerju in C. Novaku isto kar sedanji trdijo o bivših komunističnih voditeljih. "Komunistična" skupina na pittsburški konvenciji NHZ. je vodila in kontrolirala konvencijo. Izvolila je večino takih članov v gl. odbor, ki so se ji zdeli vredni zaupanja. Oba urednika "Zajedničara" sta bila aktivna člana Workers' Party, in eden je še danes. "Za-jedničar" je bil do pred letom dni urejevan v smislu lista, ki je prijazen in naklonjen Ruthenbergovi-Foste-rjevi stranki. V društvah Zajednice so imeli vso mogočo zaslombo. Konvencija v Pittsburghu je sprejela resolucije komunistov. Prispevala je $30,000 za prebivalstvo ob Volgi v sov. Rusiji, katero je bilo prizadeto vsled katastrofalne suše. Naravno, da je pittsburška konvencija poslala vzlic komunističnemu vodstvu pozdrave predstavnikom ameriških kapitalističnih strank, da je prispevala precejšnje vsote za narodne institucije in da je sprejela nekaj narodnih resolucij. To je bilo pač "menevrisanje" od obeh strani. Glavni tajnik NHZ. Mavrič je bil eden najaktivnejših komunistov. V Pittsburghu so trdili, da se je za "podzemsko" delo veliko bolj zanimal kot za tajniške posle v Zajednici. Kakor so med vojno vladni uradniki odvlekli knjige in arhiv JSZ. na federalni urad, tako so jih kmalu po Mavričevem prihodu v urad NHZ. odnesli Zajednici. Če Mavrič danes ni več komunist, ni naša krivda. Ampak bil je, in v glavni urad je bil izvoljen ne samo kot član NHZ. ampak kot komunist. V Clevelandu ste poskušali izvoliti komunista, in videli ste, koliko ste — izgubili. Milan Kirin, podpredsednik NHZ., predsednik pittsburške konvencije NHZ. in tako dalje, je bil komunistični voditelj. Ko ga je konvencija izvolila za svojega predsednika, je vedela da glasuje za človeka, ki je prvak v komunističnih vrstah. Bil je enako radikalen kakor so danes Zinič, Loyen in C. Novak, ako ne še malo bolj, kajti takrat je bilo nevarnejše — kakor danes. Užival je zaupanje komunistične organizacije, ki ga je poslala na misijo v stari kraj (v Jugoslavijo) in mu v ta namen izročila čedno vsoto novcev za propagando "u kraju". Ako Milan Kirin ni več komunist, ni naša krivda, ampak bil je in kot komunist je bil izvoljen v upravo NHZ. Poskusite danes, ako niste ničesar izgubili. Detroitski konvenciji NHZ., ki se je vršila 1. 1923, je predsedoval komunist, ki je še "komunista". Tudi na konvenciji v Detroitu so bili komunisti močni, a ne več toliko kakor v Pittsburghu. Vendar pa so še bili sposobni "voditi" konvencijo, čeprav jo niso docela kontrolirali. Sedanji urednik "Zajedničara" je bil v Detroitu izvoljen za urednika s pomočjo komunističnih glasov. Bil je smatran za pristaša "komunističkih ideja" in računali so, da bo pisal vsaj indirektno za W. P. Komunisti so v NHZ., oziroma v sedanji HBZ. vse izgubili kar so imeli, in zato se lahko govori, da "propadajo", kot naglaša "D. S." Seveda ona tega ne priznava, ampak pravi, da hočemo mi situacijo prikazati v taki luči. Dosedanji gl. blagajnik NBZ. Vinko Vuk je pristaš Naprednog Radničkog bloka, torej komunist, dasi-ravno ni tako hude sorte kakor vodilni Radnikovči. Ne le pristaši N. R. B., ampak tudi prosvjetaši (Cvet-kovci in Kirinovci) so glasovali za Vuka, vzlic temu ga je.1 porazil najizrazitiji predstavnik "narodnjakov" Božo Jonič. Mar je to znak napredovanja "Radnikov-cev" v H. B. Z., ali je znak nazadovanja? Jonič, Lupiš in kompanija je zaključila, da mora Besenič iz glavnega todbora NBZ. In vodila je proti njemu enako ljut boj, kakor komunisti. Bešenič, ki pri združevalnem delu hrvatskih podpornih organizacij ni brez zaslug, ki je za NHZ. marsikaj storil, ki je bil pionir med hrvatskim delavstvom za socialistično vzgojo, soustanovitelj "Radničke Straže", eden izmed ustanoviteljev JSZ., in ki je pozneje odšel iprecej daleč s komunistič- nim valom, je bil poražen po zaslugi "naprednog" rad-ničkog bloka. Sedaj so oboji, N. R. B. in prosvjetaši, za precej časa zaigrali, in v HBZ. bo zavladal vsaj za gotovo dobo duh, kakor ga predstavljata Kresičev "Hrvatski List" in Lupisov '^Hrvatski Glasnik". N 6% IN VARNO 6% IN VARNO Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas MILLARD STATE BANK 3643-3645 WEST 26th STREET At Millard Avanv CHICAGO, ILL. Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta. BANČNE URE: V ponedeljek in Setrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; v torek, sredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne; v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne. KAKŠNI ZAPRAVLJIVCI SMO! Zadnja statistična uradna poročila govore, da ameriški zdravilski račun skupno znaša 354 milijonov dolarjev, dve tretjini tega — $230,000,000 — se potroši za zdravljenje preprečljjivih bolezni. To se pravi, da bi mi lahko prihranili eno četrtino bilijona dolarjev na preprečlji-ffi-HgSP*"* vjjj boleznih. Ako je naš želodec v pravem redu, život odžene nalezljive, in deluje s proti silo na destruktiVnostno delovanje bacilov. Trinerjevo grenko vino vam spravi vaš želodec v pravo stanje, očisti prebavni del telesa in vam ojača ves životni sistem. "Jaz sem trpel vsled želodčnih neredov, pomanjkanja teka do jedi, glavobola in splošne oslabenosti, am- SODRUGOM V CLEVELANDU. Seja soc. kluba st. 27. se vrše dvakrat v mesecu: vsako drugo nedeljo dopoldne in vsako tretjo nedeljo popoldne. Seja tretjo nedeljo v mesecu je namenjena v glavnem za predavanja in diskuzije. — Sodrugi, prihajajte redno k sejam in pridobite klubu novih članov! "BEG IZ TEME" je najnovejša knjiga v slovenski literaturi. Obsega nad 300 strani; v nji so zastopani najboljši ruski pisatelji, ki so kazali ljudstvom pot iz teme. Izšla je v založbi "Proletarca" . Cena $1.75 za vezano v platno, $1.25 za mehko vezbo. pak Trinerjevo grenko vino me je postavilo zopet na moje noge, jaz se sedaj počutim kot nov človek," piše Mr. J. Karaš iz Ozone Parka, N. Y., 5. maja 1926. Ako vam vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ne more postre-či, tedaj pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. _ (Adv.) G1RARD, O. — Seje soc. kluba št. 222 J. S. Z. se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dopoldne v Slovenskem Narodnem Domu. Delavci to je vaša organizacija, pridružite se ji! Naš klub ima tudi lepo zbirko knjig. Izposojajte si jih! TAJNIŠTVO. CENIK KNJIG. CTDOVIOA. (I. E. Tomi«), jovert 330 strani, brosir >a 75c, vezana v platno..............1-0® pat. VODNIKA izbrani spisi, broš..........................3° VIŠNJEVA REPATIOA, (Vlad. Levstik), 506 «trani, vezama ▼ platno....................... I-50 VITEZ IZ RDEČE HIBE. (Aleksander Duma« star.), roman ia i asov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana ▼ platno ..................; V ROBSTVU, roman tuge in boli, Ivan Matičič), vez. 255 strani. 1.50 ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.....M ZAJSNJA PRAVDA, (J. 8. Baar) roman, broširana............. ZADNJI VAL, (Ivo Sorli), roman, vez.......................... 100 fcAJEDAIiCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno .........................1TB ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, (A. M. Dostojevski), dva zv., vez. v platno............... 2.25 CA SREČO, povest, broširana.....45 ZELENI KADER, (I. ZoTee), povest, ........................ ŽENSKA PISMA, (M. Prevost), broš.........................60 ZGODBE IZDOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar), vezana ...................... 1-®® ZLATARJEVO ZLATO, (A. še- noa), vez................... 1-20 EMOTE IN KONEO GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zore«), broširana .............. ■ ....... 40 tlTfTTNl NAAp! KOPRNELE, (Rado Murnik"), broširana ... .80 SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, ve-nat ........................ 1-26 Nadaljevanje z 2. strani. FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vefcana ..................... 2.00 JOS. JURČIČ, zbrani spisi, II. zv. vezan ................ 1.50 III. av. vezan ............... 1.50 IV. zv. vezan ................ 1.25 V. zv. vezan ................ 1.00 VI. zv. vezan ................ 1.00 FR. MASELJ-PODLIMBARSKI zbrani spisi, vez.............1.50 PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jeaa de la Z~Jntaime, iz francoščine prevel L Hribar) vezana ..................... 1.00 MLADA POTA, (Otoa Zupančič), pesmi, trda vezba...........76 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak), vezana .......................»0 PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Gla- ser), broširana ...............36 PREŠERNOVE POEZIJE, vez... .75 SLUTNJE, (Iva* Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C. Golar), broš. POe, vez.........1.25 STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65 SOLNCE IN SENCE, (Ante Debeljak), broširana ... .........60 1VOJEMU NARODU, Valentin /odnik, broširana ............ .15 »T.F.ZKF. PESMI, (Peter Bazruč), trda vezba...................60 TRBOVLJE. (Tone 8eliftkar), proletarake pesmi, broširana 50e; vezana.................76 TRISTIA EX BEBERIA, (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.25 V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.... .40 IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana.............ai.« .60 BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........T6 CARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. 8. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ......................... .29 GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ..................... .60 KASIJA, drama ▼ 3 dejanjih ... .76 JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana..............79 MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.....................76 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, broširana...................M NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana .................... .36 OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana......................T6 ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................M SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana....... .19 UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher \ tri enodejanke. broširana. 75e: vozann . .. 1.00 ZNANSTVENE RAZTPRA^E. POLI TTCNT IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI. UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................»0