SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME glasilo proizvajalne OZD KLADIVAR Žiri Letnik 15 Številka 3 Žiri, julij 1985 Želimo prijeten oddih! PREDDOPUSTNIŠKI UTRINKI Dnevi tečejo in ni daleč čas, ko bomo tudi delavci Kla-divarja ustavili svoje stroje, zaklenili mize in se odpravili na zaslužen dopust. Čeprav smo že zabredli v poletje, nam vreme še vedno rado ponagaja in prava vročina je pravzaprav šele na začetku svojega pohoda. Upajmo, da se bo tudi to uredilo, ter nam med dopustom pričaralo pravo poletno in počitniško vzdušje. Seveda bomo dopuste, kot ponavadi preživeli vsak po svoje. Nekateri se bomo odpravili na oddih na našo obalo, v hribe, mogoče se bo kdo odločil tudi za vse-popularnejši kmečki turizem, drugi pa bodo odmor preživeli delovno, pa naj bo to doma ali v DO. Prav daljša odsotnost delavcev je prilika vzdrževalcev in pomočnikov v DO, da se izvršijo popravila in pregledi strojev, temeljito očistijo delovne prostore, ter da se postavi še sto in sto drugih drobnih stvari, ki jih med letom zaradi preobilice dela in nenehne tekme s časom nismo uspeli opraviti. Podobno najbrž razmišljajo tudi tisti, ki bodo dopust preživeli doma in se posvetili raznim opravilom. Kolektivni dopust je torej čas, ko izkoristimo možnost, da se posvetimo nečemu, kar nam je všeč, kar si želimo opravljati ali pa temu, kar nam poleg osemurnega delovnika ne uspe. Seveda naj bi za večino delavcev bili prosti dnevi namenjeni oddihu in počitku. Vsak naj bi si v tem času nabral dovolj dovolj novih moči za delo vnaprej. Časi pa so taki, da si kljub regresu oddiha na morju ne bodo mogli vsi privoščiti. Svoj dinar bodo raje usmerili kam drugam in ga po njihovem mnenju porabili bolj koristno. Mogoče res, vsak ima svoje želje, misli in hotenja povsod, prav tako tudi pri organizaciji dopusta. Pa naj bo kakorkoli že, vsem našim delavcem želimo, da bi proste dni preživeli čim lepše in to tako, kot so si jih zamislili. Vemo, da bomo morali po prihodu nazaj v DO zopet resno poprijeti za delo. Zopet se bomo srečevali z novimi težavami in problemi, zato upajmo, da nam bo prav daljša odsotnost in sprostitev vlila novih moči in elana, s katerim bomo zakorakali v jesenske dni. OBISK FIRME ESTERER Pred nami je investicija, ki nam bo prinesla razširitev delovnih prostorov in nabavo nekaterih novih in kvalitetnejših strojev. Vse te pridobitve skupaj z večjo prizadevnostjo in boljšo organiziranostjo vseh nas, bodo morale nujno prinesti predvsem večjo kvaliteto naših izdelkov. Zavedati se moramo, da se bodo v prihodnjih letih močno povečale naše obveznosti za plačevanje tujih kreditov. Vsega tega ne bo mogoče vračati, če se ne bomo z vsemi silami usmerili v izvoz. Prvi pogoj za izvoz pa je prav kvaliteta. Glede na splošno znano dejstvo, da nas imajo zahodnjaki za »Balkance«, ki naj bi bili nekakšna cenena delovna sila za tehnološko manj zahtevne izdelke, so naše možnosti izvoza že vnaprej precej otežene. Program naše DO je pač tak, da se za vsak izdelek zahteva velika kvaliteta in zanesljivost delovanja. Vsi pa vemo, da to nista ravno naši odliki. Poleg izboljšanja kvalitete bo za uspešen izvoz nujno potreben tudi intenzivnejši in bolj angažiran pristop k tujemu kupcu. Prvi koraki v tej smeri so že bili storjeni. Konec maja smo obiskali firmo Metimpex na Dunaju. To je samostojna Metalkina firma, ki je v bistvu nekakšen posrednik za uvoz oziroma izvoz preko Metalke. Naše možnosti, da bi izvažali direktno preko te firme so sicer majhne, lahko po nam mnogo pomagajo pri navezavi stikov s potencialnimi kupci, ker pač bolje poznajo avstrijsko gospodarstvo. Ocenjujemo, da imamo največje možnosti za izvoz hidravličnih komponent in sistemov v razne manjše tovarne, ki proizvajajo stroje s hidravličnimi pogoni oziroma krmiljenjem. Naslednjega dne smo obiskali še firmo Esterer v Altottingenu. To je manjše mesto v ZRN, ki leži blizu nemško-avstrijske meje. Izdelujejo predvsem stroje za primarno predelavo lesa in med drugim precej dobro sodelujejo s Slovenijalesom. Hidravlične pogonske agregate izdelujejo sami, ker šoto več ali manj specialne izvedbe. Na agregate oziroma stroje vgrajujejo v glavnem hidravlične komponente Bosch. Po ogledu tovarne smo videli, da od vseh komponent vgradijo največ krmilnih ventilov velikosti NV-6 in NV-10. Prav to pa sta artikla, ki predstavljata jedro našega programa na področju hidravličnih komponent. V tej smeri so tekli tudi naši nadaljnji pogovori. Kljub temu, da smo glede cene vskakor konkurenčni pa ne moremo pričakovati, da bo nekdo kar čez noč zamenjala Boscheve komponente z našimi. Renovirane firme kot sta npr. Bosch in Rextroth so s svojo kvaliteto močno zasidrane v vseh večjih strojnih tovarnah. Znano pa je, da prav znamka krmilnih komponent oziroma opreme daje precejšen vtis o kvaliteti celotnega stroja. Zato ni čudno, če se tudi v omenjeni sir-mi izogibajo, da bi vgrajevali naše komponente. Še največje možnosti so, da bi jih za začetek vgrajevali na stroje, ki jih prodajo v Jugoslavijo. Vsekakor pa hočejo pred nadaljnimi pogovori imeti od nas več podatkov o tehniških karakteristikah. To so predvsem podatki o pretočnih uporih, litraži, trajnosti in zanesljivosti. Torej če bomo hoteli ponujati izdelke tujim kupcem, bomo mo- rali imeti nujno izmerjene vse tehnične karakteristike naših komponent. Žal pa bomo, oziroma smo že ob meritvah ugotovili, da večina izdelkov za izvoz sploh ni primernih. Čaka nas torej še veliko dela, tako na razvojnem področju, kot tudi na področju komercialne obdelave tujega trga. Dušan Seljak NAJVAŽNEJŠI SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV 11. redna seja Komisije za delovna razmerja DO Kladivar Žiri, dne 19. 4. 1985 V sredstvih javnega obvešačnja se objavijo prosta dela oziroma naloge: — tehničnega komercialista za hidravliko — 1 delavec — tehnologa II — 1 delavec — ključavničarja — 2 delavca Z Mihelo Kokealj, oec., ki opravlja dela oziroma naloge referenta za uvoz, se sklene pogodba za izobraževanje ob delu na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča, Ljubljana, oddelek v Kranju — II. stopnja. Z Matjažem Jerebom, strojni tehnik, ki opravlja dela oziroma naloge tehnologa II, se sklene pogodba o izobraževanju ob delu na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani — I. stopnja. Zbor delavcev, DO Kladivar Žiri, dne 26. 4. 1985 Sprejme se poročilo in ocenitev rezultatov dela in poslovanja v prvem trimesečju poslovnega leta 1985. Sprejme se predlog o začasni delitvi ustvarjenega dohodka v prvem trimesečju poslovnega leta 1985. 11. redna seja delavskega sveta DO Kladivar Žiri, dne 7. 5. 1985 Sprejme in potrdi se poročilo in ocenitev rezultatov dela in poslovanja v prvem trimisičju poslovnega leta 1985 in ugotovi se, da so delavci na zboru dne 26. 4. 1985 sprejeli in potrdili predlog začasne delitve ustvarjenega dohodka v prvem trimesečju poslovnega leta 1985, to je za čas od 1.1. 1985 do 31.3. 1985. Imenuje se 4-članska ekipa za tajno delavnico za popravilo orožja v primeru neposredne vojne nevarnosti in sicer v naslednji sestavi: 1. KV puškar — vodja ekipe 2. KV puškar ali KV orodjar 3. KV kopitar ali KV mizar 4. kuhar in ekonom Poimensko imenovanje ekipe se prepušča komiteju za SLO in DS. a) Nabavi se 2 kom namizna vrtalna stroja za 0 16 tip MCSBR-IG Čakovec po predračunski vrednosti 316 tisoč 782,00 din. b) Nabavi se 1 kom obnovljen gorilec »Lamborghini« moči 1—1,5-G za kurjenje z lahkim kurilnim oljem z avtomatiko po predračunski vrednosti 342.000,00 din. c) Nabavi se 5 kom pisalnih miz po predračunski vrednosti 42.500,00 din za komad. d) Nabavi se 7 kom vrtljivih stolov liftomat po predračunski vrednosti 11.545,00 din za komad. e) Nabavi se 1 kom pisalni stroj Reporter 33 po predračunski vrednosti 95.000,00 din. f) Nabavi se 1 kom grafoskop s platnom, tip Portable A 4, VEGA Ljubljana, po predračunski vrednosti 68 tisoč 260,00 din. Sprejme in podpiše se aneks k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje zobozdravstvene ekipe — za leto 1985. Krajevni skupnosti Ledine se odobri finančno pomoč v višini 180.000,00 din. 12. redna seja Komisije za delovna razmerja DO Kladivar Žiri, dne 15. 5. 1985 V sredstvih javnega obveščanja se objavijo prosta dela oziroma naloge: — planerja proizvodnje — 1 delavec — vodje prototipnega oddelka — 1 delavec — brizgalca mase — 1 delavec Z Marijo Kogovšek se sklene pogodba o delu za opravljanje občasnih del in sicer pranja brisač, servietov, kuhinjskih belih halj, predpasnikov, bluz in občasno (po potrebi) nadomeščanje vratarja oziroma čuvaja. Prošnja za razporeditev k opravljanju del oziroma nalog monterja HK, Konrada Peternelja, se ne ugodi. Z Andrejo Smeh, ekonomski tehnik, ki opravlja dela oziroma naloge materialnega knjigovodje, se sklene pogodba za izobraževanje ob delu na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča, Ljubljana, oddelek v Kranju — I. stopnja. 12. redna seja delavskega sveta DO Kladivar Žiri, dne 6. 6. 1985 Sprejmejo se Spremembe in dopolnitve pravilnika o organizaciji in izvedbi inventure (popisa) sredstev in njihovih virov. a) Potrdi in sprejme se aneks št. 1 k investicijskemu programu »povečana proizvodnja elementov, komponent in sistemov za hidravliko«. b) Vsoto, ki je namenjena za nabavo uvozne opreme pod točko 6 (NC programsko mesto — Hevvlett Packard) se rezervira, vendar pa bo delavski svet pred nabavo te opreme ponovno obravnaval njeno specifikacijo. Nabavi se: a) Kad za trdo kromanje s pripadajočo opremo po predračunski vrednosti 2,284.900,00 din. b) Tiskalnik R-100 z vodilom papirja in vmesnikom Centronics, po predračunski vrednosti 380.000,00 din. c) Motorno rotacijsko kosilnico »Gorenje« po predračunski vrednosti 48.675,50 din. Shaping (brez pogonskega motorja) se glede na sklep delavskega sveta z dne 8. 4. 1985 ponudi Strojnokovi-narskim delavnicam v Škofji Loki. V primeru, da v Strojnokovinarskih delavnicah ne bi vzeli Shapinga, se objavi licitacija za prodajo tega osnovnega sredstva po izklicni ceni 266.000,00 din. Marku Rupertu se odobri plačilo za zemljišče, parcela 460/3, v izmeri 758 m2, v skupnem znesku 205.418,00 din. Sklep je sprejet na osnovi kupoprodajne pogodbe med prodajalcem Markom Rupertom in kupcem Tovarno elementov za avtomatizacijo »Kladivar« Žiri, z dne 13. 5. 1985. Potrdi in dodeli se enotna nagrada v znesku 2.832,00 din Ernestu Bogataju in 708,00 din Branku Šubicu za inv. predlog št. 15. Sprejmejo in potrdijo se dodatna merila pri določanju dinarskih zneskov regresa za letni dopust v letu 1985. Izda se pismeno potrdilo, s katerim delavski svet ugo- tavlja, da si je Milan Frelih, inž. z delom pridobil delovne zmožnosti in strokovnost za opravljanje del oziroma nalog samostojnega tehnologa. Realizacija sklepa o uvedbi kontinuirane inventure se odloži za dobo enega leta. Določijo se nove višine povračil stroškov. Na novo določeni zneski veljajo od 1.4. 1985 dalje. Ugovoru Matije Trčka zoper sklep disciplinske komisije z dne 22. 4. 1985 se ne ugodi. Sprejme in potrdi se samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990. INOVACIJE PRI NAS IN V SVETU KLADIVARCI! veste, da so na zahodu in tudi vzhodu (NDR, ČSSR) dosegli že blizu 500 inovacij na 1000 zaposlenih? V Jugoslaviji je to število nekaj pod 1. Ali to pomeni, da so eni in drugi pametnejši ali da pri nas že delamo vse najboljše, najkvalitetnejše, najcenejše ...? V Kladivarju je sicer številka nekaj ugodnejša, vendar bi bili tudi z njo na repu svetovne ustvarjalnosti. Veste, kaj to pomeni? Poznavalci to imenujejo kar tragedija, drugi, da naši dolgovi do tujine ne pomenijo ničesar v primerjavi s škodo, ki jo prinaša naša miselna lenost. Tolažimo se sicer s tem, da imamo ustvarjalne ljudi in da ustvarjalnost ni registrirana, kjer ljudje inovacij pač niso in ne prijavljajo. Vendar temu le še malokdo verjame in se s tem tolaži (bolje: zavaja). Zakaj je tako? Kaj res nismo sposobni ob rednem delu tudi ustvarjalnega razmišljanja, so nam možgani res zakrneli in pošle vse ideje? Se ne izplača! Kaj pa pomeni 20 + 30 starih milijonov, ki jih koristen predlog prinese, v primerjavi s povišanjem cen. Res je. Če pa to pomnožimo s sto, je številka bolj vabljiva, predvsem pa — to je čisti dohodek, ne glede na trenutne cene. In kaj imam jaz od tega? Lahko veliko. Inovacijski dohodek je namenjen nadomestilom (ne sicer veliko, nekaj pa je le), modernizaciji proizvodnje in s tem lažjemu in uspešnejšemu delu, uvajanju novacij in še kaj. Sodelavci ob strojih, v montažah in kontroli, vzdrževalci in orodjarji Vi ste v najbolj neposrednem stiku z našimi izdelki in orodji. Ni na njih ničesar, kar bi kazalo spremeniti, poenostaviti, zamenjati? Da bi se lažje, ceneje in boljše delalo? Tehnologi in razvojniki Vaše redno delo zahteva ustvarjalnost samo po sebi. So vaši postopki in konstrukcije res takšne, da ni možno ničesar več izboljšati? Naj vas ne moti — službena dolžnost ali ne. Ustvarjalnosti ne predpisuje in je ne more noben pravilnik, noben razvid del in nalog. Vodje oddelkov in sektorjev Vaša zakonska in samoupravna dolžnost je, da vzpodbujate inovacije. Vaša moralna pa, da jih prijavljate. Sodelavce v oddelkih in sektorjih ocenjujete v okviru danih možnosti — glede na količino in kvaliteto dela. Ustvarjalnost na delovnem mestu in nalogah ne ocenjujete. Vaš odnos do sodelavcev ni pravilen, če ne ločite med delom in ustvarjalnim delom. Za delo gre plačilo po delu (kljub realni oddaljenosti od te zahteve) za ustvarjalno delo pa nadomestilo za ustvarjalen, inovacijski dohodek. Ta ne gre na račun skupne mase za osebne dohodke — obratno, kvečjemu povečuje jo lahko. Organizacija dela je povsod poseben problem. Pri nas tudi in zlasti. Doma si delo običajno znamo dobro organizirati. Kaj res ni nikogar, ki bi del svojih izkušenj znal uporabiti tudi v podjetju? Področij in dela ter možnosti je torej veliko. Je kakšen poseben razlog, da jih ne bi izkoristili? V prilogi glasila je obrazec za prijavo inovacije. IMAŠ IDEJO? Na dan z njo, najdražja je tista, ki ostane skrita. Vse seveda ne bodo uresničljive. Ideja: »S tičkom na luno« je sicer ideja, pa vendar. Nekatere ne bodo uresničljive zaradi naših tehničnih omejitev, druge zaradi finančnih, tretje zaradi prevelikih zalog polizdelkov in materialov. Naj vas to ne razočara. Raziskave kažejo, da ima človek povprečno le 2 + 3 dobre ideje v delovni dobi. Ostale so manj dobre, pa vseeno koristne. Kaj, ko bi mi poizkusili vsaj z eno? Imaš idejo! Kam z njo? Najprej na prijavo, ki jo oddaš v splošni sektor ali INDOK. Če potrebuješ pomoč, pokliči v INDOK in skupaj bomo odpravili administrativne ovire. In čisto na koncu: Korajža velja! Miha BOGATAJ, dipl. ing. DOPISUJTE V NAŠE GLASILO obr. št. 1 evid. št. »KLADIVAR« ŽIRI Tovarna elementov za avtomatizacijo Datum: .................... PRIJAVA INVENTIVNEGA PREDLOGA ŠT. Podpisani ...................... zaposlen v sektorju, oddelku ... kjer opravljam dela oziroma naloge Prijavi prilagam sledečo dokumentacijo v dveh izvodih (opis predlagane izboljšave, kalkulacijo enoletnega prihranka, načrti ali skice, itd.) ............-....... stinujoč v ....................... ulica .................... dajem prijavo (izuma, tehnične izboljšave, koristnega predloga, modela, vzorca) pod nazivom ....................... Prijava je sprejeta dne ob Sodelavci pri kreaciji predloga (navesti priimek in ime, dela oziroma naloge, stalno prebivališče in % soudeležbe sodelavcev ......................................... 1 X prijavitelj Prijavitelj: 1 x komisija za ID žig Prijavo sprejel: za prispelo pošto ALI SE POZNAMO? Predstavljamo vam Vinka Rudolfa — vodja izmene v obdelovalnici. Čeprav Vinko med delovnim časom nima dovolj časa za podobne sestanke, sva vseeno našla nekaj prostih trenutkov za razgovor. Nekateri ga sicer že poznamo, saj je v Kladivarju zaposlen že četrto leto, vendar je prav, da o njem zvemo še kaj več. Fant se je hitro razgovoril in mi povedal mnogo zanimivega. Vinko je doma iz Cerkljanskega vrha. Čeprav sedaj živi v Žireh, ga še vedno vleče v domači kraj — v Moto-rovž, kakor se pravi pri njih. Rad ima ta miren kraj, ki leži med Cerknom in Sovodnjem pod Bevkovim vrhom. Tja se pride iz Sovodnja skozi Novo Oselico. Vas je raztresena po pobočju hriba in ima okrog 30 hiš. Večina ljudi iz tega kraja se ukvarja s kmetijstvom, odhajajo pa tudi na delo v Cerkno, kjer si služijo dodaten kruh. Seveda je pozimi hoja na delo od tam v dolino težavnejša, saj je potrebno pešačiti. Pot do Sovodnja je navadno odprta za prevoz z avtomobilom, na Kladje pa morajo četrt ure peš, odkoder pelje potem avtobus. Svoje opravi tudi burja, ki brije čez hrib in napravi zamete. Takole nam je Vinko opisoval svoje kraje, kjer je preživel svoja mladostna leta in jih tudi sam preizkusil. Toda čeprav je na Cerkljanskem vrhu tako lepo in se vsak teden vrača na svoj nekdanji dom, si je po končani osnovni šoli želel oditi v mesto in ta želja se mu je tudi izpolnila. Prva štiri leta osnovne šole je obiskoval na tedanji šoli na Kladju, potem pa v Cerknem. Po zaključku je uresničil svojo željo in odšel na nadaljnje šolanje v Ljubljano v Litostrojsko poklicno šolo. Takrat je stanoval v dijaškem domu in se aktivno vključeval v dijaško življenje, saj je bil med drugimi aktivnostmi tudi predstavnik domske skupnosti. Veliko časa je posvetil rekreaciji na nogometnih igriščih in medtem igral pri nogometnem klubu Ilirija. V tem času je obiskoval tečaj za načelnika taborniškega odseka in je tudi po končanem šolanju ostal še nekaj časa zvest tabornikom. Poleg tega je bil vključen v foto-sekcijo. Z veseljem je priskočil na pomoč sošolcem in vrstnikom v dijaškem domu, ki jim učenje ni šlo najbolje od rok. Malo pred zaključkom tretjega letnika je zbolel in nekaj mesecev ni mogel v šolo. Kljub temu je šolanje uspešno končal ter se zaposlil v Litostroju kot strojni ključavničar v orodjarni. Izdelovali so šablone za kopirne stružnice, kasneje pa je bil razporejen k delom pri vzdrževanju plinskih naprav. V DO je bil takrat aktivni član mladinske organizacije in nekaj časa tudi predsednik v svojem TOZD. Tako je minilo skoraj deset let bivanja v Ljubljani. V tem času je Vinko spoznal, da ima mesto tudi slabe strani. Naveličal se je slabega zraka, ropota in gneče ter si zaželel zaživeti v mirnejšem okolju. V Kladivar je napisal prošnjo za sprejem v delovno razmerje. Sprva je njegova prijava naletela na gluha ušesa, kmalu zatem pa je dobil vabilo za razgovor glede zaposlitve v naši DO. Tako je prišel med nas in nastopil delo vhodnega kontrolorja. Sprva mu novo delovno okolje ni preveč godilo, saj ni poznal ne ljudi ne samega dela. Ko je premagal začetne težave in se že dobro vživel je bil premeščen na delovno mesto vodja izmene v obdelovalnici, kjer je še sedaj. Ko je bil še v Ljubljani je končal tudi delovodsko šolo. Delo z ljudmi ga zelo veseli in ve, kakšne odnose je potrebno ustvariti med delavci, da delo uspešno teče. Glavna značilnost »mojstra«, pravi Vinko, je potrpežljivost. Ob tem pa le pameten in korekten odnos do sodelavcev zagotavlja uspeh. Tega Vinko vsekakor ima, kar radi pritrdijo tudi njegovi sodelavci. Rad dela z mladimi delavci, ki pridejo v delavnico. Zanje si mora vzeti veliko več časa in vedno bedeti nad njihovim delom. Vinko meni, da bi morala šola bolje usposobiti mladega človeka za poklic za katerega se izobra- žuje. Tako sva se pogovarjala o delu in življenju s sodelavcem Vinkom. Za konec sem ga povprašl še o tem, kako izrabi prosti čas. Povedal je, da rad bere. Večkrat se loti kakšne dobre knjige, časopisi pa so njegovi stalni spremljevalci, če ima možnost, si gre ogledat predstavo v gledališče ali opero. Ko je bil še v Ljubljani je bil stalen gost gledališča, za katerega se je navdušil ob ogledu komedije Scapinove zvijače. Največ prostih ur pa porabi za obiske na svojem domu. Tam ima tudi kos svoje zemlje, ki jo imenuje »ranč« in na njem preživi marsikatero lepo, a delovno urico. Kolektivni dopust bo predvidoma preživel doma med gozdovi in travniki. Zaželimo Vinku še veliko uspeha pri svojem »mojstro-vanju«. »Prave ljudi na prava delovna mesta« pravimo in on je prav gotovo eden od tistih, za katerega se je ta parola uresničila. C. K. KJE IN KAKO BOMO LETOVALI? Tema ali vprašanje kje in kako bomo letovali je zelo široka in raznovrstna, čeprav je že skoraj prepozno pisati o letovanju bom vsekakor skušal na kratko odgovoriti na nekaj vprašanj, ki se kar sama ponujajo. Zaradi naših skromnih kapacitet, ki jih imamo, razpolagamo namreč samo s štirimi prikolicami, kjer je zasedenost prikolic problematična samo v času kolektivnega dopusta, predsezona in posezona pa nista popolnoma zasedeni, kar se odraža tudi na končno ceno bivanja, saj je oskrbovalni dan pač odvisen od število prijavljenih letovalcev. Za letošnjo sezono smo se odločili, da dve prikolici še ostaneta v Fažani, to je v Valbaldonu. Sam kamp je solidno urejen in tudi Pula je samo nekaj kilometrov oddaljena za ogled arene in drugih zanimivosti. Vendar, ker je pa letovanje povezano tudi z izdatki za prevoz, ki pa danes niso niti tako majhni, smo se za postavitev drugih dveh prikolic po burni predhodni razpravi odločili za avtokamp Pineta—Savudrija. Zavedamo se, da pač vsem ni mogoče ustreči, vendar do Pinete se lahko pripeljete v dobrih 2 urah. Ker pa vsi pač nimajo lastnega prevoznega sredstva je ravno zato Pineta primerna, saj so veze iz Ljubljane zelo dobre. Kritiko dobro ali slabo pa vsekakor pričakujemo po končani sezoni. Naj se na kraju dotaknem še same politike letovanja. Zdi se mi, da bi morali letovanju posvečati večjo pozornost, da bi bil nekdo stalno zadolžen za izvajanje in vzdrževanje. V nekaterih OZD je za to zadolžena kadrovska služba. Vsekakor je vredno razmisliti. Vsem, ki jim letos dopušča finančni proračun letovanja, želim prijetno bivanje in obilo lepega vremena. Maks Plesec VPRAŠANJA IN ODGOVORI RADIA ERIVAN Vprašanje: — Stara sem sedemnajst let. Pred kratkim sem prišla domov malo po polnoči, zaradi česar so bili starši zelo hudi. Ali sem strila kaj narobe? Odgvor: — Skušajte se spomniti. Vprašanje: — Zaljubila sem se v starejšega tovariša. Ker se še šolam, nikakor ne želim imeti otroka. Kaj naj moram storiti? Odgvor: — Ne storite ničesar, toda v resnici ničesar. ORGANIZIRANJE SKLADA VZAJEMNE POMOČI Izvršni odbor sindikata naše delovne organizacije je na podlagi priporočila zveze sindikatov SR Slovenije razprvaljal o organiziranosti sklada vzajemne pomoči. Zaostreni gospodarski položaj ter zaostreni stabilizacijski ukrepi in zniževanje realnih osebnih dohodkov, ki so že oziroma še bodo prizadeli delavce v marsikateri organizaciji združenega dela, se bo spodbudilo iskanje najrazličnejših oblik pomoči delavcem, ki so se znašli v materialnih oziroma finančnih težavah. V takih in podobnih primerih se odraža ne samo vzajemnost in solidarnost delavcev, temveč se krepi zavest pripadnosti delovnemu kolektivu. Ena od oblik pomoči je tudi denarna pomoč iz sklada vzajemne pomoči z obveznostjo vračila, ki običajno temelji na medsebojnem prostovoljnem dogovoru bodisi v okviru sindikalne organizacije ali pa skupine delavcev, ki vsebuje preprosta pravila ravnanja s skladom vzajemne pomoči. Sklad vzajemne pomoči oblikujejo delavci in sicer s pismeno izjavo, da nameravajo dogovorjeni del sredstev iz svojega osebnega dohodka nameniti v sklad vzajemne pomoči, način oblikovanja, višino sredstev, način in oblike nudenja denarne pomoči in druga vprašanja, ki so vezana na poslovanje, s skladom pa se ureja s Pravilnikom o skladu vzajemne pomoči. Osnutek Pravilnika o skladu vzajemne pomoči (kateri bo v prihodnjih nekaj tednih v javni razpravi) vsebuje predvsem uvodne določbe ter pravice in odgovornosti delavca iz vzajemne pomoči, organizacija vzajemne sa- mopomoči, postopek za izvajanje samopomoči in končne določbe. Glavne značilnosti osnutka pravilnika vzajemne pomoči so: — ureja organizacijo in postopek za izvajanje vzajemne samopomoči, zaradi zagotovitve minimalne socialne varnosti in pomoči delavcem, ki združujejo delo v DO »Kladivar« Žiri, ter pravice in obveznosti delavcev, ki bodo pristopili k izvajanju vzajemne pomoči (pravilnik velja za tiste delavce, ki podpišejo posebno izjavo o sodelovanju pri izvajanju vzajemne pomoči), — vzajemna samopomoč se daje v obliki brezobrestnih posojil na način in po postopku določenim s tem pravilnikom, — pravico do vzajemne pomoči imajo delavci, ki so s pismeno izjavo pristopili k vzajemni pomoči in so najmanj 3 mesece prispevali sredstva v sklad vzajemne pomoči, — delavec, ki pristopi k vzajemni samopomoči združuje v sklad pomoči mesečno 1000 din, kar se mu na podlagi pismene izjave odtegne od vsakomesečne akontacije OD itd. Ostalo organiziranje in delovanje vzajemne pomoči pa bo razvidno iz osnutka pravilnika. Upamo, da je na grobo opredeljeno kakšno vlogo bo imela vzajemna pomoč, če se bomo zanjo odločili, predloge ter pripombe pa bomo posredovali v času javne razprave. _ .... Jože Mlinar MOJ HOBI — ČEBELARJENJE II. Človek je začel gojiti čebele že davno. Med mu je bil naravna sladica in poživilo. Že stari Slovani so iz medu znali variti medico. Iz drevesnih panjev je človek preselil čebele v lesene škatle, že prej pa v glinaste in pletene košarice. V teh škatlah in koših pa so čebele prosto gladile satje, ga lepile na stene, kar pa gojiteljem ni bilo všeč, saj so med pridelovali s spodrezovanjem satja in ga prešah iz satnic. Janez Vajkart Valvazor je že leta 1689 opisal, kako so Kranjci takrat ravnali s čebelami. Podolžne zaboje in izvotljene štore so začeli hraniti v posebnih zgradbah — čebelnjakih. Da so bili Kranjci zelo vešči čebelarji je dokazal Anton Janša (1734—1773), saj je bil prvi čebelarski učitelj na Dunajski šoli čebelarjev. Njegovi spisi, nauki in knjigi: Razprava o rojenju in Popoln nauk o čebelarstvu pa sta bili popoln dosežek. Pisani sta bili v nemškem jeziku. Svojo prvo čebelarsko knjigo pa smo Slovenci dobili leta 1792, prevod Janševe zadnje knjige. V tem času so bil panji kranjiči, na katere so slikali ljudski umetniki prednjo panjsko končnico. Ti panji so se ohranili do danes, saj iz kranjičev dobimo močne in zgodne roje. Naslednji viden napredek v čebelarstvu, pa je bil prehod na prestavljivo satje, saj je bilo satje po točenju ponovno uporabno za čebele. Stiskalnice so zamenjale centrifugalne točilke, čebelarji pa so povečali pridelek medu, saj ga čebele veliko porabijo pri izdelavi satja. V tem času pa so čebele že prenašali in prevažali na razna pasišča, saj na enem mestu ni bilo paše čez celo leto. Oblika panjev se je naglo začela spreminjati, s tem pa tudi sama tehnologija čebelarjenja. Pojavili so se li-stovni panji raznih velikosti in nakladni panji. Od nakladnih panjev je pri nas zelo poznan Amerikanec in nemški panj Lansdrof. Z nakladnimi panji ima čebelar precej manj dela, posebno če čebelari na enem mestu, neprikladen pa je prevoz in naše podnebne razmere. Jože pri pregledovanju satja Čeprav čebelarijo z nakladnimi panji po celem svetu, prave domovinske pravice na Slovenskem še ni dobil, saj so naši čebelarji zaljubjeni v Alberti — Žnidaršičev panj. Čeprav je zasnova panja stara že skoraj sto let, je najprimernejši tudi za sodobno čebelarjenje na prevoznih čebelnjakih, ki so predelani iz starih avtobusov in tovornjakov. Panji se zložijo drug na drugega, kot je razvidno s fotografije iz prejšnje številke našega glasila. V teh panjih na Slovenskem čebelari več kot 90 % čebelarjev, ki imajo skupaj 145.000 gospodarskih panjev. Današnji napreden slovenski čebelar, ki mu je čebelarjenje tudi kaj več kot hobi, čebelari z vsaj 60 panji, ki so naloženi na kontejnerju. Čebele prevaža na vsaj tri do pet pasišč, včasih pa tudi večkrat, seveda tam, kjer je dnevna bera največja. Treba je pridelati čimveč čebeljih pridelkov na gospodarski panj s čimmanjšimi stroški. Od dela, ki ga čebele opravijo, ima čebelar le 10 % koristi, ostalih 90 % pa ostale kmetijske panoge, tega pa se naša družba vse prej kot zaveda. Čebele oprašujejo rastline tudi v letih, ko za čebelarja ni dohodka, ker rastline ne medijo zaradi neugodnega vremena. V takih letih pa ne pomaga še tako sodobno čebelarstvo in oprema. Zato so čebelarji previdni, saj kadar je leto medeno, prihranijo kaj tudi za sušna leta. Še nekaj o organiziranem čebelarstvu na Žirovskem. Čebelarsko podružnico v Žireh so ustanovili 4. februarja leta 1906. Ustanovnega sestanka se je udeležilo 17 članov. Društvo je vseskozi imelo zelo delavno članstvo, le med obema vojnama je delo zastalo. Vidnejši napredek zasledimo leta 1977, od leta 1979 pa je bil skokovit napredek. V ČD Žiri je včlanjeno 45 članov z 900 gospodarskimi panji. Zgrajen je Čebelarski dom s šolskim čebelnjakom za čebelarski krožek, ki deluje v Osnovni šoli »Padlih prvoborcev«, čebelarski krožek zelo uspešno deluje, saj je na letošnjem tekmovanju mladih čebelarjev Slovenije, ki je bilo v Kranju, zasedel 4. mesto, tako da se ni bati za mladi naraščaj. Zato pa se moramo žirovski čebelarji zahvaliti posameznikom, kmetom, predvsem pa delovnim organizacijam v kraju, ki nam pomagajo z denarnimi prispevki. Tudi članstvo je zelo aktivno in delavno, saj smo pri gradnji doma opravili skoraj 5000 udarniških delovnih ur. Dom pa še ni povsem dograjen, urediti moramo tudi okolico. Uredili bomo manjši sadovnjak in našim krožkarjem približali tudi sadjarstvo. Čez dve leti bo v Žireh organizirano čebelarstvo obhajalo 80-letnico, do takrat pa nas čaka še obilo dela. Še resnična anekdota o čebelarstvu, ki je še danes poznana med Žirovci. Stari oče je bil takoj po prvi svetovni vojni v Ameriki. O tem pa je pogosto pripovedoval, še posebno v veseli družbi v gostilni, saj je bil tudi sam veder človek. Svojim prijateljem je pripovedoval, da je videl tam večje čebele kot so pri nas, saj je poznano, da je naša kranjska sivka med najmanjšimi. Pa ga vpraša sogovornik: »Janez, kakšni so šele troti, če so že čebele večje7« »Veliki so, veliki, pa vseno manjši, kot ti Tomaž,« mu zabrusi oče. Jože Frelih POLETNA ANKETA Ker se bliža čas dopustov, smo se Marjan, fotoaparat in jaz podali na sprehod po tovarni z namenom, da napravimo anketo o tem, kam gre kdo na morje oziroma, kako misli preživeti dopust. bom pa preživela kar delovno. En teden v tovarni, da si pridobim dopust zaradi morja, en teden pa doma. No ta teden bomo pa še kaj postorili, ker je vedno dovolj dela. LJUBICA BAČNAR — projektant ROMAN ISTENIČ — strugar Na morje grem v Valbaldon v Kladivarsko prikolico. To mi odgovarja, ker je ceneje kot v hišici in udobneje kot v šotoru. V tem kraju bom prvič in upam, da se bomo imeli lepo, da bo tudi lepo vreme. Sam dopust Na morje ne bom šel, ker je predrago, mogoče za kakšen dan, da si zmočim zadnjo plat. Tudi ni rečeno ne kdaj ne kam. Kar bo pa bo. Drugače bom pa dopust preživel v glavnem doma. Doma je tudi dovolj dela, tako da bo dopust hitro v kraju. MARINKA DOLINAR — administrator v TO Če bo po sreči, grem dvakrat na morje. Čez deset dni v Vrsar, potem pa še v Fažano s skakalnim klubom. Dvakrat grem predvsem zaradi otrok, ker so bili bolni. Jaz se bom pa finančno razbremenila. Računam, da bom v kratkem zaključila šolanje, pa bo ta oddih prava sprostitev za vsem tem. Med kolektivnim dopustom bom delala, da bom imela dovolj dopusta za na morje. Upam, da se bom imela lepo, da se bom na delo vrnila na delo vrnila z občutkom, da sem bila na morju. • FRANC TRATNIK — ličar Ja, gremo v Črno goro za deset dni. To je že tretjič. Tam so hišice DO Kroj in tam nam je zelo všeč. Od dopusta pričakujem, da se vsaj za nekaj časa rešim tega smradu. Saj sem že ves zastrupljen. Ko pridem z dopusta, se pol leta dobro počutim. Ostanek dopusta bom preživel delovno. V tovarni pri vzdrževalcih, doma je pa tako vedno delo. IVAN LESKOVEC — vrtalec Na morje ne grem, ker je doma preveč dela. Pomagam mami, pa tudi predrago je. Sedaj že par let nisem bil, le lani za en dan. En teden bom tudi delal v tovarni tako, da od dopusta pričakujem delo in nič kaj veliko drugega. PAVLA MRLAK — vrtalka Na morje ne grem, ker imam premalo denarja. Tam je predrago, plača pa preslaba. Tako bom kar doma. Šla bom domov v Zasavje. Tam bom pomagala delat, pa bo dopust pri kraju. Na morje tudi drugače ne hodim, vedno le domov. Tam je lepše, dovolj sonca in tudi ceneje. SILVA ZALAR — korespondent Ne grem nikamor, zaradi denarja in avta, ki ni izpra-ven za take ture. Lani sem pa bila v Ankaranu in je bilo zelo lepo. Med dopustom bom delala pri inventuri, ostanek dopusta bom pa doma. Dopust, ki mi ostane, je dober da ga porabim, če so bolni otroci, ker bolniška preveč stane. IRENA TRATNIK — evidentičar Gremo v Umag. Prvič gremo v ta kraj. Računam, da bo v redu. Grem zato, ker je poceni. Bom v pikolici Ljubljanske firme. Šli bomo pa med kolektivnim dopustom. Za ostanek dopusta pa še ne vem. Mogoče v hribe, ker rada hodim. IVAN BENC — vrtalec Na morje grem malokrat. Letos grem v Medjimurje. Tam je mama in se zelo dobro počutim. Ravnina — Mura... Grem pa med kolektivnim dopustom za tri dni. Ostali del dopusta bom pa doma. Imel bom delo na vrtu. V hribe ne hodim, bom pa obiskoval veselice. Pričakujem, da bo lepše vreme. FRANC KAVČIČ — monter VD Doma bom. Na morje ne hodim. Rajši grem v hribe. Med dopustom bom delal doma, je dosti dela. Kakšnih posebnih načrtov pa nimam. ZOFKA JEREB — kuharica Ker zidamo, bom kar doma. Rada bi si uredila stanovanje. Računam, da bi otroci šli na morje s starejšo sestro. Imam pa namen, da nekaj dni preživim bolj dopustniško. Nad hišo je lep kotiček v naravi, kjer se bom lahko malo posončila. Sem pa že bila dvakrat na morju, za kaj več pa mi ne dopušča čas. Brane Šubic KAKO ŽIVI NAŠA MLADINSKA ORGANIZACIJA? Malo se sliši o naši delavnosti. Pa kljub temu vse le ni tako v stagniranju. V mesecu marcu smo na pobudo 00 ZSMS Gostol Nova Gorica, TOZD Idrija pripravili srečanje s predstavniki te mladinske organizacije. Izmenjali smo mnenja in izkušnje ter se dogovorili o sodelovanju. Le tega smo začeli s športnim srečanjem v malem nogometu in košarki. Na žalost nam je »zagodlo« slabo vreme in za nedoločen čas je vsa stvar preložena. Ekipi v tej »sezoni« namreč nimata časa. Na kulturnem področju naj omenim gostovanje dramske sekcije DPD Svoboda Žiri v Idriji. Organizator, torej 00 ZSMS Gostol, nas je zelo lepo sprejel. Upam, da bomo v prihodnjih mesecih, letih to sodelo- vanje še okrepili in razširili tudi na druge 00 ZSMS v okviru ZPS. Mogoče nam bo uspelo s postopnim spoznavanjem skleniti krog, v katerem je zdaj 24 delov. Organizrali smo izlet. S posredovanjem turistične agencije Integral-Golfturist smo se v lepem, obetavnem vremenu odpravili na pot proti Škocjanskim jamam. Le-ta je poskrbela za krasen trimček. Ni bilo časa za počitek. V avtobus in smer pomorski muzej v Piranu. Makete ladij in bark so nas postavile nekaj sto let nazaj v preteklost. Ampak lakota je opravila svoje in še na hitro pogled po Piranu z najvišje točke v mestu, potem pa kosilo. Morje in sonce sta nas zvabila v Portorož na plažo. Morali smo preizkusiti »letošnjo« morsko vodo. Bolj ali manj slani smo jo proti večeru ubrali domov, še kratek postanek v Izoli in smer Žiri. O vtisih enodnevnega potepanja sem na poti domov povprašala udeležence izleta. Mogoče je to najbolj objektivno mnenje. Pravim mogoče, kajti morda je nekje tudi nekdo, ki misli drugače, pa tega na glas ni povedal. — »Zdi se mi vse O. K.« — »Dobro pivo. Lahko bi bilo še boljše. No, eni smo ga ravno prav, drugi pa malo več.« — »Opeklo me je po hrbtu, dobil sem nekaj bodic morskega ježka v nogo, drugače je bilo pa kar fajn.« — »Želim si še takih izletov. Pravzaprav, bilo je enkratno.« — »Kosilo bi lahko bilo obilnejše.« — »Lep razgled po plaži. Dekleta v večini zgoraj brez.« — »Prihodnje leto si želim izlet za dva dni.« V teh stavkih so zbrani odgovori vseh udeležencev. V primeru, da je bila kljub vsemu še kakšna stvar narobe pa se tolažimo z mislijo: »Lahko je srečen tisti, ki se uči na napakah drugega«. Pri financiranju izleta nam je priskočila na pomoč 00 sindikata. Brez nje bi se mladinski organizaciji zelo slabo pisalo. Edini vir dohodka je organiziranje plesa. Tako so naša sredstva in s tem delovanje organizacije precej omejena. Prav zaradi tega problema smo v aprilu pripravili zbor mladincev Kladivarja. Dogovorili naj bi se o članarini. Hkrati je bil v načrtu tudi pogovor o problemih in delu ter družabna srečanje. Ampak, spoštovani mladinci, na ta zbor so prišli vsi povabljeni (vodilni delavci DO, predstavnika DPO, predstavniki drugih 00 ZSMS v žireh, predsednica mladine v občini Škofja Loka) in 3 mladinci. Naj še povem, da je v DO Kladivar zaposlenih preko 120 delavcev, ki še niso dopolnili 27. leto starosti. V upanju, da se kmalu sestanemo v čimvečjem številu in se pogovorimo o stvareh, ki nas težijo vas lepo pozdravljam. Andreja Smeh NOVOSTI IZ BELEŽKE JOŽEFA REZKALA Mladina V podjetju »Rjava pločevina« je pravkar potekal sestanek osnovne organizacije zveze mladine. Že to, da so mladinci »Rjave pločevine« imeli sestanek, je vzbujalo pozornost. V tem visokoproduktivnem, k inovacijam usmerjenemu in demokratično-samoupravnemu podjetju podjetju pač ne more sestankovati kdorsibodi. Tukaj lahko sestankujejo le organizacije kot so sindikat, ZK pa delavski svet, strokovni kolegij, zbor delovnih ljudi ... Kaj bo mlečnozoba mladina, ki nič ne ve, nima nobenih izkušenj in je skratka nesposobna, da bi se vtikala v dogajanje v podjetju! Predsednik organizacije Lukec Povrtalček je nagovoril navzoče: »Dragi mladinci, nekaj bo treba ukreniti. Naša organizacija spi. Kar poglejmo našo aktivnost v preteklem letu. Saj nimamo kaj naštevati. Še izlet, ki smo ga organizirali, je odpadel, ker ni bilo dovolj prijav. Morali pa bi sodelovati v vseh samoupravnih organih. Vplivati bi morali na proizvodnjo, planiranje, poslovanje. Sodelovati bi morali tudi v krajevnih prostovoljnih akcijah. Mi pa nič.« Vnela se je živahna razprava. Padali so predlogi, kako zainteresirati mladino, da bi bolj sodelovala. Nazadnje so se zmenili, da bodo kar takoj pričeli z delom. Prav tisti čas so v hribovsko vas Brezov gaj gradili novo cesto. Dogovorili so se, da bodo prvo prosto soboto organizirali delovno akcijo. Kopali naj bi kanale in odstranjevali kamenje. Lukec Povrtalček je pri priči napisal več obvestil in jih razobesil h oglasnih deskah. Mladinec Tonček Zobniček je osebno stopil do vseh mladih v podjetju in jih nagovarjal k akciji. Vsi so mu obljubili, da bodo prišli. Kazalo je da bo stvar uspela. Prišla je sobota. Predsednik Lukec Povrtalček je že navsezgodaj bil na licu mesta, kjer naj bi pričeli z delom. Zaman se je oziral naokoli za mladinci. Če je še tako napenjal oči, ni zagledal nobenega, še sam je zalučal kramp v jarek, kot baraba prazno malho in se zleknil v travo. Čaka uro, čaka dve, mladih delavcev pa od nikoder. Že je hotel iti, ko sta sredi dopoldneva le prisopihala od nekod Tonček Zobniček in Nacek Vijaček, pa še tadva sta bila brez krampa in lopate. Nacek se je takoj opravičil, da mora iti domov, ker mora nacepiti drva, drugače ga bo stari dal čez koleno. Lukec je vrgel svoj kramp na ramena in vsi trije so odšli s prizorišča. S tem je bila prostovoljna delovna akcija v korist prebivalcev Brezovega gaja izpeljana in končana. Takoj v ponedeljek je predsednik organizacije stopil v akcijo. V vasi Skurjeni gozd so gradili nov vodovod. Treba je bilo kopati jarke. V soboto naj bi vesoljna mladina »Rjave pločevine« navalila v vas in jo prekopala po dolgem in po čez. Plakati z vabili so viseli na vsakem vogalu. Vrstno prepričevanje je potekalo cel teden. Krajevni radio je ob vsakih poročilih pozival k čimvečji udeležbi. Lukec Povrtalček je široko odprl sicer vedno prazno mladinsko blagajno in obljubljal zastonj pivo in malico. Skratka propaganda je bila na višku, organizacija je stekla kot po maslu. Prišla je zopet sobota. Na zbornem mestu se je zbralo kakih pet mladincev oboroženih s krampi in lopatami, če jih je Lukec še tako prešteval jih ni naštel več kot pet. že je kazalo, da bo akcija zopet propadla, pa so čast Rjavopločevinske mladine rešili mladinci iz sosednjega mesta Farovška Livada. Po lokalnem radiu so slišali obvestilo in sklenili, da priskočijo na pomoč. Pripeljalo se jih je kar cel avtobus. Lukec je uvidel, da tako ne bo šlo več naprej. Sklical je problemsko konferenco, kot se temu učeno pravi za nekdanji občni zbor. V ta namen, je celo najel veliko dvorano v »Veseličnem domu«. Spet je stekla propaganda, pozivi k udeležbi so se kar vrstili. Lukec se je že bal, da bo dvorana premajhna za vse mladince. Ko pa je ob določeni uri odprl konferenco je govoril pred prazno dvorano. Zaseden je bil le en kot. To so bili povabljeni gostje iz ostalih krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Med njimi je bilo komaj opaziti nekaj mladincev iz »Rjave pločevine«, pa še ti so bili plešasti, kar je pomenilo, da so svoja mladinska leta že krepko presegli. Zvečer je bila v isti dvorani mladinska veselica. Igral je priznani ansambel »Razglašena kitara«. Pa mislite, da je igral pred prazno dvorano, saj so dosedanje delovne izkušnje pokazale, da v kraju mladine sploh ni? Kje pa! Dvorana je bila nabito polna, še dobro, da je ni razgnalo. Vstopnina je bila mastna, kar pa na obisk ni vplivalo. V bifeju se je stočilo cele potoke alkohola, pokadilo se je cele zaboje cigaret, med njimi jih ni bilo malo iz »trave«. Vrli mladinci so se majali sem in tja, da človek ni vedel ali so taki od maka ali alkohola. Vnel se je tudi čisto spodoben pretep, kozarci so frčali po zraku, da je žvenketalo kot v Rusko-Turški vojni. Skratka, pokazalo se je, da naša preljuba mladina le ni tako neaktivna, kot bi nekateri radi prikazali. Lukec je mimogrede obiskal še gostilno pri »Mokri Katri«, slaščičarno pri »Sladkem kolaču« in bife pri »Pečenem podplatu«. Povsod polno mladine. Kar čudil se je, odkod se je vzela, saj na mladinskih akcijah ni bilo nobenega. Še tisti teden je v krajevnem časopisu izšla kritika izpod peresa Pavleta Šimlačka: »Mi mladinci iz Rjave pločevine smo zelo zapostavljeni. Ne volijo nas v samoupravne organe, kjer bi zelo radi delali. Starejši nas ne razumejo, ker se bojijo do svojih stolčkov, nam je pot do vodilnih delovnih mest zaprta. Naša organizacija dremlje zato, ker ima zanič vodstvo. Nesposobno vodstvo je krivo tudi zato, da nimamo raznih dejavnosti, kjer bi mladina delala. Ker pa teh dejavnosti ni, potem ni čudno, če se zbira po gostilnah. Pogrešamo raznih prostovoljnih akcij, manjka nam zabave. Predlagamo, da se nesposobno vodstvo odstrani in zamenja.« Pa mislite, da so ga odstranili? Saj bi ga, pa ga ni imel kdo odstraniti. Na sestanku, kjer naj bi se to izvršilo, namreč razen vodstva ni bilo nobenega mladinca, čast in slava naši mladini, ti si naše upanje, v tebi je naša prihodnost. Matevž Pečelin NOVO PRI NAS IN NA TUJEM .. . ...V letu 1984 je bilo v razvitem svetu instaliranih že blizu 100.000 robotov — od tega na Japonskem 64.600, ZDA 13.000 in Evropi 20.500. V Evropi jih je največ v ZRN (6.600) pospešeno pa jih uvajajo tudi v Angliji (2.623). European Plastics News, april 1985 več kot leta 1983. (V dolarjih pa to pomeni še vedno le ca. 1000 S na prebivalca.) Od tega je zasebni sektor prispeval ca. 14 %. Sicer pa je največji delež industrije in rudarstva (2.666 milijard din), sledi trgovina (1.175 milijard din) ter kmetijstvo in ribištvo (860 milijard din). ... Robote pospešeno uvajajo tudi v vzhodnih državah. Tako naj bi po podatkih za leto 1981 (novejših podatkov ni delovalo v SSSR okrog 3000, v ostalih vzhodnoevropskih državah pa še okdog 600 robotov. Glasnik PKJ, april 1985 ... Družbeni proizvod jugoslovanskega gospodarstva je v lanskem letu znašal 6.320 milijard din, kar je 56 % ...Jugoslavija je lani izvozila 18,5 milijonov ton blaga in z izvozom iztržila 10 milijard S, uvozila pa 37,5 milijonov ton blaga za 12 milijard S. Tako je bila vrednost izvožene tone 556 S uvožene pa 381 S. (Da ne bi mislili, da uvažamo poceni, izvažamo pa drago je treba vedeti, da smo za tono izvoženega blaga v vzhodnoevropske države iztržili 1.778$). Glasnik PKJ, maj 1985 NOVOSTI IZ INDOKA Naslovi knjig, ki so v zadnjem času prispele v INDOK: M. Tomečak: B. Jankovič: dr. A. Pavčnik: Hans-Giinther: Z. Seljak: ŠTEDNJA ENERGIJE U INDUSTRIJI PROGRAMSKI JEZIK GOSPODARSKE POGODBE NEVELJAVNOST POGODBE PRAVNA VPRAŠANJA ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV MED PROIZVAJALNIMI IN TRGOVINSKIMI ORGANIZACIJAMI TRANSISTORSKE PRIROČNE TABELE ORGANIZACIJSKI MODELI SISTEMA ZAGOTAVLJANJA ZANESLJIVOSTI V OZD AVTOMATIZACIJA STREŽNIH FUNKCIJ dr. M. Geč: F. Lipovec: dr. I. Turk: J. Špiler: dr. M. Kos: PREDPISI O GRADITVI OBJEKTOV PRAVNA RAZMERJA V PROMETU BLAGA IN STORITEV UVOD V ANALIZO POSLOVANJA FINANCIJSKE TABLICE POSPEŠEVANJE INOVACIJSKIH PROCESOV INFORMACIJE O STROŠKIH PRI ODLOČANJU O POSLOVANJU BASIC KONSTRUKCIJSKI BIRO J. Prešeren: dr. S. Jovanovič: ORGANIZACIJA IN POSLOVNA INFORMATICA OZD ULJ N A HIDRAVLIKA I, in II. del R. Aškovič: OSNOVI HIDRAVLIKE I PNEUMATIKE ZANIMIVOSTI IZ DO »SONAR« Konec meseca junija je bil zaključen projekt naprave za reševanje pod nazivom »SONAR«. Sistem vključuje prenosni hidravlični pogonski agregat HPA-1B/630-8-1,1 in dvoje izvršilnih orodij: hidravlične škarje in razpiralo. Predvidena je tudi možnost pogona z nožno batno črpalko. Možnosti uporabe so raznolike, predvsem pa je namenjen za intervencije ob prometnih in drugih naravnih nesrečah. Nadaljni razvoj različic pogona in priključkov pa je predvsem odvisen od družbenih potreb. Bogdan Kavčič MFSN 1/3 (EGP) V februarju smo izdelali strežno napravo za dodajanje kartonskih formatov v škarje za razrez. Izvedba je taka, da je s to napravo možno prenašati kartone v velikosti 1000 x 1000 do 2500 x 2500 mm. Pogon je hidravlični. Prijemala pa so vkauumska. Naprava je že vgrajena v EGP Škofja Loka, kjer pokriva vse zahteve kupca. Iztok Kavčič VIBRACIJSKI GLADILNIK Vibracijski gladilnik je namenjen za raziglanje in poliranje različnih kovinskih delov nepravilnih oblik. Novost je v pogonu, saj je prvič uporabljena izmenična hidrav- lika domače izdelave. Srce izmenične hidravlike je izmenični razsmernik HR-01. Vibracijski gladilnik in agregat s hidravličnim razsmernikom sta bila projektirana in izdelana v naši DO. Milan Frelih RAVNI VIBRACIJSKI DODAJALNIK VDT-1M Tudi pri ravnih vibracijskih dodajalnikih je novost nov tip vibratorja VDT-1M. Prednost pred starim tipom je v boljšem in hitrejšem transportu, ter v manjši porabi energije. Vibrator bo kmalu tudi v redni proizvodnji. V tem letu se predvideva tudi izdelava prototipa podobnega vibratorja večje moči. Brane Šubic ŠPORTNE NOVICE Tokrat na športnem področju ni dosti novic, poglejmo pa si, kako so se odrezali igralci Kladivarja, ki so tekmovali v malem nogometu in balinanju. Nogometaši v trim ligi so zaključili s pomladanskim delom prvenstva. Ekipa Kladivarja — KSV je v prvem delu igrala spremenljivo, na koncu pa še vedno zasedla dobro četrto mesto, brani pa lanskoletno drugo in tudi tretje mesto v občini. Lestvica po prvem delu izgleda takole: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. ŠUS 11 11 0 0 27:2 22 TRAKOVCI 11 8 1 2 23:8 17 SG 11 8 0 3 17:7 16 KSV 11 6 2 3 11:8 14 ŽZŽ 11 6 1 4 12:11 13 KOŠARKARJI 11 5 0 6 11:14 10 SSK 11 4 2 5 16:22 10 OŽŽ UMAG 11 3 3 5 24:11 9 HELL’S ANGELS 11 3 2 6 19:25 8 TEMPO 11 3 1 7 11:8 7 VRLE 11 0 4 7 5:28 4 HEAVV METAL 11 0 2 9 4:24 2 Drugi del se bo pričel v mesecu septembru. Balinarji so imeli Žirovsko sindikalno prvenstvo v mladinski in članski konkurenci. Pri mladincih je zmagal MERCATOR pred ALPINO in POLIKSOM, pri članih pa je prvo mesto osvojil POLIKS, drugi je bil RUDNIK in tretji MERKATOR. KADIVAR je bil v obeh konkurencah četrti, sodelovalo pa je šest ekip. Srečo Gaber KADROVSKE NOVICE V času od 1.5. 1985 do 30. 6. 1985 so delovno razmerje z delavci naše delovne organizacije sklenili: 1. Bogdan Kavčič, strojni tehnik, pripravnik 2. Janez Pintar, strojni tehnik, tehnolog II 3. Ciril Ušeničnik, NK delavec, pomožni vrtalec 4. Jožef Gartnar, dipl. ing., samostojni konstruktor Delovno razmerje z delavci naše delovne organizacije so prenehali: 1. Franc Ušeničnik, NK delavec, pomožni vrtalec Iz JLA so se vrnili: 1. Andrej Oblak, KV strojni ključavničar, monter HO II 2. Matevž Treven, KV strugar, strugar I, II 3. Bogdan Trček, NK delavec, frezalec II 4. Jure Bogataj, KV strugar, strugar I, II 5. Vladimir Žakelj, KV orodjar, orodjar II 6. Igor Ušeničnik, NK delavec, pomožni vrtalec 7. Stojan Rampre, KV strugar, strugar I, II 8. Marjan Šink, KV strugar, strugar I, II V JLA so odšli: 1. Renato Peternelj, KV strojni ključavničar, monter HK II 2. Miha Treven, KV strugar, strugar I, II 3. Martin Jereb, KV elektrikar, elektrikar HO II 4. Igor Eržen, KV strojni ključavničar, izdelovalec orientacij II 5. Edvard Potočnik, NK delavec, pomožni vrtalec 6. Pavel Bogataj, NK delavec, pomožni vrtalec Trenutno je v DO »Kladivar« Žiri zaposlenih 285 delavcev. Poročili so se: Štefan Sabari in Janez Pirnat. Iskreno čestitamo. Kadrovik: Janez Vidmar AFORIZMI Ljudje in žabe smo si podobni, glasnejše je reglanje, Kdor okrog direktorjev nizko leta, lahko visoko pade. silnejše je napihovanje. živimo v brezrazredni družbi. Mnogo je med nami takih. Dviganje rok je pogosto tudi znak vdaje. ki jim manjka kar po več razredov. NAGRADNA POLETNA KRIŽANKA Za »Poletno nagradno križanko« razpisujemo tri nagrade, ki jih bomo izžrebali med pravilnimi rešitvami in sicer: 1. nagrada: 1.000,— din 2. nagrada: 700,— din 3. nagrada: 500,— din Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih boste oddali tov. Mariji Žakelj v OPD do vključno petka 23. avgusta letos. Nagrajence bomo objavili na oglasnih deskah in v naslednji številki glasila. Pri reševanju želimo vsem veliko razvedrila. Rešitev križanke glasila št. 1, 2: PREVARA, LATERAN, OKINAVA, MAK, BAN, IVE, INA, Pb, NOTES, SMARAGD, SALTO, PROZOR, TRA, Si, IGALO, CENTER, JG, OBDELAVA, EOL, MAVA, KS, SAK. »Kiadivar« je glasilo KLADIVARJA, tovarna elementov za avtomatizacijo Žiri, Industrijska c. 2 Ureja ga odbor za obveščanje: člani: Mira Mlakar, Matevž Pečelin, Marko Pagon Ciril Kacin — glavni urednik Brane Šubic — odgovorni urednik Marjan Poljanšek — predsednik, foto Jure Možina — karikature Tisk: Učne delavnice, Ljubljana m M *'• '1 ikt, ✓ * c • S(LUI da daui£ So mČ / # * v B- <-y VVr IXMW/WB šbsii 7T