RAZPRAVA O USTAVNIH DOPOLNILIH . DELOVNIM LJUDEM IN ODČANOM ČESTITAMO ZA ODČINSKI PRAZNIK 24. JUNIJ Družbenopolitične organizacije, občinska skupičlna, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti Ljubljana Bežigrad SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZZB NOV Za boljši socializem Občinska organizacija ZZB je imela letno delovno ?'N < I- z o s < 2 SOZD bazične in predelovalne industrije Kemija o. o., Ljubljana * CL S IMF INŽENIRING • IMF ELEKTROMONTER • IMF TELEKOM OB PRAZNIKU OBČINE BEŽIGRAD POZDRAVLJAMO VSE KRAJANE O IMF PROJEKTIVNI BIRO • IMF PROMONT • IMF MARKETING GOSTINSKO PODJETJE ČRNUČE Titova cesta 284 Vsem občanom in cenjenim gostom čestitamo ob občinskem prazniku. Se priporočamo! Mercator — Ljubljanske mlekarne © p.o.,Ljubljana, Tolstojeva 63 Vsem občanom čestitamo za občinski praznik ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU Tovarna gospodinjskih aparatov in elektroproizvodov Ljubljana, n. sub. o. i 3 TJ O > r o S -o X r Z p. AKTUALNO 20. JUNIJA 1989 ZBOR OBČANOV 3 INOVACIJSKA dejavnost v teli Stimulativno vzdušje 1 |V bei'9raiskem tozdu Tela v sestavi DO Iskra Avtomatika, ki praznujejo etos 40-letnico obstoja, že vrsto let razvijajo inovacijsko dejavnost, poseženi razvoj množične inovacijske dejavnosti omogoča temu ustvar--laino in stimulativno vzdušje med vsemi zaposlenimi. Takšno naravna-jtost je vodila skupna zavest poslovodnih in proizvodnih delavcev, da je n h3 us,varialno politiko mogoče dosegati tržne rezultate ter zagotoviti jisdaljnji obstoj njihove temeljne organizacije. Ob optimističnem vzdušju dela e*ena ,lJd' velika s,°Pnia humanizacije dela in skrb za vseh 640 Ivan Penko, predsednik komisije za inovacije v tozdu Tela pravi: ’h samoupravna komisija za ustvarjalno delo, katere naloga je, da Pridobiva čimveč inovacijskih predlogov in jih na svojih sejah ovrednoti, str \° spos°bn' za inovacijske dohodke. Potem jih damo v ocenjevanje rokovnim službam. Delamo tekoče, žal pa se stvar zavleče pri ocenje-, "niu teh predlogov. Naši vodilni delavci in zlasti direktor to dejavnost terno spodt,ulai° in nam daiei° proste roke, da lahko zagnano de- i„Po9°variali smo se tudi z. Jožetom Štembergerjem, organizatorjem 'novativne dejavnosti: "Komisija delavskega sveta se ukvarja z inovacijsko dejavnostjo bolj 2 .^drpupravljalski poti, vendar je sestavljena dosti strokovno, da že na Dreni lahko ocani, ali je predlog dovolj koristen ali ne, nakar gre M ealog v obravnavo strokovnim službam. Ne moremo in ne smemo pa po zaclovolini. ker ta proces res dolgo traja. Lani smo zabeležili velik dnhi predlogov, predvsem številčno porastel pa je tudi inovacijski dal in k Vsepovsod beležimo indeks krepko čez sto. Lani je Miha Kač Predi predlo9ov. proglasili smo ga za inovatorja leta kar se tiče števila Ivutjj 5?ov Podelili smo še eno priznanje in sicer dvema inovatorjema, inova rne,u 'n Da,Tlianu Matkotu, katerih predlog je prinesel največji Kom |Skl doflodek v letu 1988 in sicer 50 milijonov dinarjev.« pred d'*0 pri ni®nem delu ovira inflacija, kajti pravilnik, ki je bil sprejet s®daniiV6rna lB,oma. ni stimulativen za nagrajevanje inovatorjev. -Ob beroer S7Per in,laciji i« lestvica povsem razvodenela,« pravi Jože Štem-da bisn i 3,0 po hi,rem postopku pripravljamo spremembe dokumenta, ko -l?pet lrne,i tisto motivacijsko noto za inovatorje, kot jo je imel takrat, pSmo 93 spreleti.- rp Ptekali smo tudi inovatorja leta Miha Kača, vodjo oddelka za izdelavo ustv • n'ti priprav. Ta 47-letnik je že 30 let v Iskri, vseskozi pa svojo rtoi„ar)alno energijo in sposobnost sprošča in usmerja v razvoj svoje Pvna organizacije. hared 0re le za denar, gre za zadovoljstvo, da si nekaj ustvarjalnega Potem ' da ^re podie,iu bolje. Včasih sem se ukvarjal z modeliranjem, d0se> v3 Sem se vr9el v kalne inovacijske vode. Vsak, tudi najmanjši stvari 4 ^boljševa, inovacija žene naprej, želiš si novih rezultatov. S to brunai ilViS’ se i' PodrejaS, nenehno razmišljaš kako bi lahko naredil - zak6-) i501!6' hitreie' ceneje. Če se stroj kvari je treba razmišljati Pfoor ^ stimulacijo nisem vedno zadovoljen. Pravilnik o inovacijah ni nena esivno stimulativen. Denar je, kot sem že rekel, v začetku sekundar-vree s ,ui'm partnerjem prišli na tržišče z novim proizvodom , ^°zd Ben zaiddo lesa in lastno blagovno znamko. (ttenjševan' ^arTienia posebno pozornost modernizaciji naprav in r i® drarin- 0loSkih obremenitev na celotnem območju. V zaključni Pr°izvocjn.. n|a zahtevne čistilne naprave za prečiščevanje odplak iz r kai boratn?6^ orata °dPadna voda bo čistejša, pridobili pa bodo še .^ztekovainen Pps’opek je razvila Belinka, čistilna naprava pa je rezultat °9ijo ~ l.. pa dela v sodelovanju s Fakulteto za naravoslovje in tehno-I-,2 Oradnjoii^.if8 kemijsko inženirstvo. TpvS' Oelalzvai ol? naprave so začeli lani julija, končana pa bo julija Zagreb i? T Liubljana. montažo naprav in opreme pa opravljata m i® ekolo4t„Mldro,T’on,aia Maribor. Investicija je izredno visoka, ker KdSpevala VriH« na['avnana za čistejšo reko Savo je znatna sredstva 0?vaie 85 go on8 ®kupnost Ljubljanica-Sava. Odpadne vode bodo vse-Dremenitev °dstotkov manj borovih spojin; s tem bodo zmanjšali ave, v potoku štokalce pa ne bo več usedlin. Za boljši socializem Nadaljevanje s 1. strani grajali pa vse tisto, kar ne bo usklajeno s progresivno zasnovo, za katero smo se borili. Izražamo svojo zaskrbljenost in protest, ker se po propadlem mitingu nadaljuje gonja proti Slovencem.« Jože Snoj je razmišljal o obliki organiziranosti občinske borčevske organizacije in prišel do zaključka, da ni ustrezna. Zato je potrebno zagotoviti racionalno organiziranost, menil je, da bi v občinski organizaciji ZB lahko zmanjšali število komisij z 8 na 5. Povedal je tudi, da so se bežigrajski borci zelo uspešno vključili v akcijo zbiranja denarja za obnovo bolnišnice Franje. Zbrali so več kot 7 milijonov din, akcija pa še traja. V razpravo se je vključila tudi Marija Preželj, borka iz Doma starejših občanov Bežigrad. Pojasnila je način delovanja njihovega aktiva, ki šteje 62 članov. Predsednik obč. skupščine Ferdo Lužar se je zahvalil borcem za njihovo prizadevno delovanje v delegatskem sistemu, na najrazličnejših področjih družbenopolitičnega življenja ter jih povabil, da kolikor je v njihovi moči, nadaljujejo svojo aktivnostjo. Predsednik mestnega odbora ZZB NOV Ljubljana Stane Vrhovec je poudaril, da je primarna dolžnost organizacije skrb za življenje borcev, kljub težkemu času, v katerem živimo. Druga smer je strpnost do dogodkov v naši družbi. Ti dve usmeritvi morata biti predmet programa in osnovna preokupacija našega dela, je dejal. Ko je Janez Rigler govoril o prenovi SZDL je dejal, da so se pojavila nekatera alternativna gibanja, ker ljudje niso mogli uresničevati svojih problemov. SZDL verjetno preveč forumsko deluje. Treba je iti med ljudi v bazo in se na terenu boriti s problemi. Stane Repar, predstavnik republiškega odbora ZZB Slovenije, je govoril o veliki skrbi za socialno varnost borcev nasploh in poudaril, da smo v Sloveniji uspeli najbolje urediti borčevsko zaščito. Ko je govoril o izmišljenih napadih na JLA, pri katerih naj bi imeli prste vmes tudi borci, je dejal: -Ker smo mi borci tisti, ki smo sodelovali pri ustanavljanju naše JLA in ji dajali ljudski ton, smo za to, da ta armada ostane res ljudska in se razvija tako. da bo demokratična, moderna armada v socializmu. Jasno je bilo poudarjeno, da je nevzdržno, da se nekatere pripombe v skupščini na račun zmanjšanja stroškov za armado in za vojno industrijo proglasi za zlonarjierne in se jih smatra za napad n%JLA«. Kar pa se tiče priprav na kongres ZZB NOV Jugoslavije je Stane Repar posebej poudaril, da ne rabimo nobenega izrednega kongresa. Bežigrajski borci so to njegovo stališče pozdravili z burnim odobravanjem. Zavrnili pa so možnost kakršnihkoli sprememb pri pogojih za sprejem v članstvo borčevske organizacije, tako da bi se le-ta pomladila s sinovi padlih borcev in vsemi tistimi, ki jih je prizadelo fašistično nasilje; o tem je namreč razpravljal zvezni odbor borčevske organizacije. IVAN ŠUČUR Majhen, toda Nadaljevanje s 1. strani ■ Še naprej ostaja (vsaj v Ljubljani) odprto vprašanje odnosov in delovanja krajevne skupnosti, občine in mesta. Dopolnilo o krajevni skupnosti sicer omogoča korenito deregulacijo, le da ne gre za zares radikalne rešitve. Morebiti bi kazalo razmišljati o republiškem zakonu o krajevnih skupnostih. Dopolnila pa dejansko zapletajo vlogo, odgovornosti in pristojnost občine v mestu kot posebni družbenopolitični skupnosti, saj tako imenovana »domena pristojnosti« med občino in mestom s priznavanjem izvirnih pristojnosti mestu ni več popolnoma v korist občine. Obenem pa ni opredeljeno, kaj je komuna v najširšem pomenu besede. ■ Splošna zahteva ljudi o neposrednih splošnih in tajnih volitvah za vse ravni vgrajena v dopolnila ob hkratnem odpravljanju vseh možnih vsebinski odziv monopolov pri kadrovanju. Se vedno pa ostaja odprto vprašanje razmerja med delegatskim sistemom in neposrednimi volitvami v smislu pristojnosti med skupščino, izvršilnimi in oblastnimi organi. ■ Mnogo pozornosti v javni razpravi je bilo posvečeno pravicam in svoboščinam državljanov. Dana je bila podpora odpravi smrtne kazni. Pravica do stavke naj bo opredeljena brez pogojev, ki bi jih določali z zakonom. V razpravi je bilo mnogo zahtev, da se jasno opredeli pravica do svobodnega združevanja in političnega organiziranja. Prisotna je velika skrb za ohranjanje človekovega okolja (tudi z opredelitvijo v ustavi). Med pobude v zvezi s pravicami in svoboščinami lahko štejemo tudi zahtevo po ustavni zagotovitvi dosledne uporabe slovenskega jezika pred vsemi državnimi organi v republiki. B. H. Energoinvest odlikovan Za zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembnem za gospodarski napredek države, je predsedstvo SFRJ odlikovalo tovarno transformatorjev Energoinvest z redom dela z zlatim vencem. Odlikovanje jim je na slavnostni seji delavskega sveta izročil predsednik bežigrajske občinske skupščine Ferdo Lužar. Odlikovani so bili tudi trije člani tega delovnega kolektiva. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembnem za socialistično graditev države, so Kosta Bizjak, Jože Košir in Konrad Lenasi dobili red zaslug za narod s srebrno zvezdo. 329-041/272 Z željo, da bi v akcijo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu vključili čim večje število udeležencev v prometu, ker bomo le s skupnimi napori lahko dosegli zastavljen cilj, to je 10% zmanjšanje števila prometnih nezgod v letošnjem letu smo organizirali ODPRTI TELEFON. Vse delovne ljudi in občane naše občine pozivamo, da nam sporočijo svoje pripombe na obstoječe razmere v cestnem prometu ter predloge za izboljšanje varnosti na naših cestah. Prisluhnili vam bomo vsak ponedeljek med 8. in 12. uro na telefon štev. 329-041 int. 272. POCENI CENEJE NAJCENEJE LONDON MUNCHEN 061315727 PREVOZNIK PO MERI POTNIKA AKTUALNO 4 ZBOR OBČANOV 20. JUNIJA 1989 Polna dvorana na Črnučah Gostovali so pevci zagrebškega društva Podgorac Konec maja so poslušalci v »kino dvorani« na Črnučah doživeli izjemen kulturni večer. DPD Svoboda Črnuče oz. njen mešani pevski zbor je v soorganizaciji z Zvezo kulturnih organizacij naše občine sprejel v goste Hrvatsko seljačko pjevačko društvo Podgorac iz Gračanov pri Zagrebu, ki so vrnili obisk črnuškim pevcem. Čeprav je ob prihodu gostov lilo kot iz škafa, pa kot ponavadi za dežjem pride sonce in tako je bil razgled z grajskega stolpa izreden, pa tudi hiter ogled nekaterih ljubljanskih kulturnih znamenitosti je presenetil pevce iz Zagreba. Za konec je sledil ogled Cankarjevega doma, za katerega pravijo: lahko smo ponosni, da imamo tako kulturno institucijo. Še ogled Rašice, nekaterim članom društva Podgorac znane po vsakelotnem ex-temporu Rašica in že je avtobus odhitel nazaj na Črnuče, kajti čas koncerta se je približeval. V zelo lepo urejeni dvorani, ki jo je občinstvo napolnilo kot že dolgo ne, so se člani HSPD Podgorac predstavili z mešanim pevskim zborom in mladim tamburaškim orkestrom. Prvi del koncerta nam je predstavil zbor in tamburaški orkester kot samostojna izvajalca s klasičnim repertoarjem umetniških pesmi in priredb za orkester. Program in izvedba je presnetila vse navzoče v dvoranil. Še bolj pa je poslušalce dvignil na noge drugi del. Ne ve se kaj: ali originalne narodne noše kraja pod Zagrebačko goro ali skupno izvajanje zbora in orkestra. Poslušali smo narodne pesmi in priredbi operet, dela, ki so bila prvič izvajana v Ljubljani in ne samo na Črnučah. Dlani poslušalcev se nikakor niso hotele ohladiti, toda vsakega lepega je enkrat konec; tako je padel tudi zastor na tem koncertu. Prijateljsko srečanje se je nadaljevalo v prostorih osnovne šole Maks Pečar s petjem in medsebojnim spoznavanjem. Člani društva Podgorac so se zahvalili za topel in izredno uspešen sprejem ter ogranizacijo njihovega koncerta in bivanja v Ljubljani vsem članom DPD Svoboda Črnuče, vodstvu in sodelavcem šole in mešanemu pevskemu zboru pood vodstvom Jožeta Naraločnika, ki se jim je oddolžil s kratkim koncertom. Z željo, da se prijateljski stiki med obema zboroma oz. društvoma še naprej uspešno nadaljujeta, kljub ne najbolj rožnatim okoliščinam, so se člani društva Podgorac poslovili z željo, da pridejo črnuški pevci kot najdražji gostje s svojo pesmijo v Gračane. TOMAŽ ZALAR Uspešna zbiralna akcija V redni akciji občinskega odbora Rdečega križa Bežigrad so v enem dnevu zbrali 9.100 kilogramov oblačil ter 270 kilogramov čevljev. Takoj so tovornjak naložen s petimi tonami blaga, odpejali v hribovske vasi v občini Litija, ostalo pa so spravili v mestno skladišče. Akcija je bila zelo uspešna, blago je lepo in ohranjeno, kar v teh kriznih časih izpričuje veliko solidarnosti ljudi do tistih, ki živijo v nerazvitem in odmaknjenem območju Slovenije. V zbiranju so sodelovali aktivisti Rdečega križa ter mladina. Najbolj so se izkazali v KS Brinje, potem Stadion, Jože štem-bal, Boris Ziherl, Boris Kidrič, Bežigrad in drugi. A. Ž. 40 LET SREDNJE VZGOJITEUSKE ŠOLE » Včasih je prav, da stemni se nebo...« Včasih se sprašujem, je med drugim poudarila ljubljanska županja Nuša Kerševan, ko je spregovorila jubilantom na slavnostni akademiji ob počastitvi štiridesetletnice Srednje vzgojiteljske šole, kje je vzrok temu, da smo razvrednotili vse vrednosti, da ne spoštujemo več niti velikih, kaj šele majhne stvari in vendar je vse naše življenje sestavljeno iz drobnih stvari. Sestavljeno je tako kot drobne zgibanke iz pisanih papirčkov otrok v vrtcih. Te zgibanke so krhke, hkrati so tudi ljudje, čeprav jih je čas velikokrat napravil grobe. Prav bi bilo, da bi bili ponovno takšni, kot želi šoli ob 40. rojstnem dnevu tovarišica Mira Voglarjeva: »Bodi zrcalo tistega, kar učiš - bodi kot vzgojiteljica v vrtcu - otroško iskrena, topla, nasmejana, ustvarjalna, razumevajoča, nenasilna, z malim zadovoljna, potrpežljiva... Govori tudi brez besed - s srcem.« Navzoče, med njimi tudi Andrejo Meglič-Černač, predsednico skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije, Mileno Markič, predstavnico Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, Ferda Lužarja, predsednika naše obč. skupščine, Leo Sma-sek, prvo ravnateljico te šole, je pozdravila sedanja ravnateljica Milka Arko ter orisala razvojno pot šole, dolgo štiri desetletja. Ko je govorila o težavah naše družbe in šolstva v njem, je dejal, da smemo biti ne le zadovoljni, ampak tudi optimisti in čutiti s pesnikom Menartom: »...pa naj je včasih res hudo... včasih je prav, da stemni se nebo, da se navadimo sonce ljubitil« »In kar velja za šolstvo nasploh, velja tudi za našo pedagoško vzgojiteljsko šolo, delujočo predvsem v dobro otrok. Otroku so v vseh obdobjih posvečali posebno skrb in ljubezen. Tudi naš Župančič ugotavlja, da je za otroke to, kar je najboljše (v otroški pesmi), komaj dovolj dobro! In Kosovel čuti z lačnimi otročiči: »Nič nimam in vendar vem: vse bi vam moral dati,« je še dejala Milka Arko. Andrej Meglič-Černač je v imenu Skupnosti otroškega varstva Slovenije čestitala bodočim vzgojiteljicam in njihovim učiteljem ob visokem jubileju šole in dejala, da je to tudi praznik vseh, ki delajo na področju predšolske vzgoje in za predšolsko vzgojo. Na slavnostni akademiji so podelili tudi priznanja Skupnosti otroškega varstva Slovenije in sicer: Lei Smasek, ravnateljici šole od 1949 do 1975 za njeno pionirsko delo na področju predšolske vzgoje in pri vodenju šole; Citi Marjetič, profesorici geografije in pomočnici ravnateljice, za dolgoletno vestno in požrtvovalno delo pri razvoju vzgojiteljske šole; Bogdani Rusjan, učiteljici gospodinjstva in vodji izobraževanja varuhov, za njen ustvarjalni prispevek k vsestranskemu razvoju vzgojiteljske šole in uspešno organizacijo izobraževanja varuhov; Borutu Stražarju, profesorju slovenskega jezika in ravnatelju šole v letih 1976-1987, za uspešno vodenje šole in ustvarjalno delo na področju mladinske književnosti; Miri Voglar, profesorici glasbene vzgoje, za ustvarjalni prispevek na področju predšolske vzgoje; Slavku Hočevarju, akademskemu kiparju, za ustvarjalni prispevek na področju predšolske likovne vzgoje ter Mariji Kosec, profesorici telesne vzgoje, za ustvarjalni prispevek na področju predšolske telesne vzgoje. Kolektiv šole pa je podelil priznanja delovnim organizacijam, ustanovam in posameznikom za uspešno sodelovanje v življenju In delu Srednje vzgojiteljske šole. V imenu nagrajencev se je zahvalila Lea Smasek. V kulturnem programu slavnostne akademije so predstavili svojo ustvarjalnost učenke in učenci. Igrali so na instrumente, plesali, peli in recitirali. Tudi ta nevsiljen, prisrčen, umetniško dognan in z občutkom izpeljan kulturni program je izpričal visoke kvaliteto vzgoje in izobraževanja na tej šoli. IVAN ŠUČUR GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA program sejmov in razstav do konca leta 1989: VINO 89 35. mednarodni vinogradniško vinarski sejem 28. avgust-3. september SKLEPANJE POGODB za tekstilne proizvode za sezono pomlad-poletje 90 jugoslovanska sejemska prireditev SKLEPANJE POGODB za športne proizvode za sezono pomlad-poletje 90 jugoslovanska sejemska prireditev z mednarodno udeležbo 11.-15. september MARKETING KLUB 89 I. jugoslovanski sejem tržnih storitev, materiala in opreme z mednarodno udeležbo II. -15. september VUPRA89 jugoslovanski sejem prej, sukanca, filamentov in vrvarstva za sezono jesen-zima 1989 19.-21. september SODOBNA ELEKTRONIKA 89 - UFI 36. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatike, robotike, računalništva in nukleonike 2.-6. oktober NARAVA - ZDRAVJE 89 21. jugoslovanska razstava z mednarodno udeležbo 18.-22. oktober VUROB 89 Specializirana jugoslovanska komercialna razstava z mednarodno udeležbo 6.-8. november SKI EXPO 89 20. jugoslovanski sejem opreme za zimski šport in turizem z mednarodno udeležbo 15.—19. november Tovarna kovinske galanterije, p. o. Ljubljana Slovenčeva 15 Občanom Bežigrada čestitamo ob občinskem prazniku BLAGOVNI CENTER, p. o. LJUBLJANA Slovenčeva 25 Delavcem, poslovnim sodelavcem in vsem občanom Bežigrada čestitamo za občinski praznik in želimo še hitrejšega razvoja Organizacija za projektiranje m izvedbo inženiringa hidrotehničnih objektov, čistilnih naprav in drugih nizkih gradenj hidroinženiring p.o. 61000 Ljubljana - JUGOSLAVIJA Slovenčeva95 - tel.: (061)345-763 Hidrotehnika - tel.: (061) 341-978 Osnovne in komunalne čistilne naprave: -tel: (061)343-763 Telex: 32257 YU HIDING Telefax: 349 768 Neia dolgoletna dejavnost na področju hidrotehnika in ekologije nas uvrtča med vodilne organizacije združenega dela v Jugoslaviji Številni referenčni objekti s področja čltčenja komunalnih In Induatrijsklh voda. priprave pitnih in induatrijskih voda. kanalizacijskih In vodovodnih sistamov. regulacij, melioracij, smetlič ter drugih hidrotehničnih objektov in objektov nizkih gradenj, potrjujejo pravilnost naše odločitve, da z lastnim znanjem In domačo opremo poizkušamo reševati ekološko problematiko voda In okolja. Izdelujemo spenjalno tehniko za: - obutveno industrijo in usnjeno galanterijo - tekstilno industrijo in konfekcijo - kovinsko predelovalno in elektroindustrijo - proizvodnjo embalaže in prehrambeno industrijo itd. Izdelujemo tudi vse vrste varnostnih pasov za avtomobilsko industrijo in druge izdelke. OP ePd/našem prmmlku turno raem občanom BttlgndM n»l In grttm pmnlk GUUERTA 61000 Ljubljana, Titova 87 VUGOSLAVIA Izdelujemo vse vrste poslovnih kuvert v ofset tisku in flexo tisku, razne vrečke in kuverte po posebnih naročilih in ostale usluge papirne konfekcije Nie rc*> tol - SVETUJEMO - IZDELUJEMO - MONTIRAMO proizvodnja, inženiring, Ljubljana, Kranjčeva 22, tel. 346-680, 346-692 ~ storitve splošnega steklarstva, izdelki in oprema iz stekla ~ brušenje, peskanje in okvirjanje slik ~ široka paleta uvoženih stekel in ogledal servisne storitve v 24 urah izolacijsko steklo (TERMOPAN) izdelamo in montiramo v petih dneh OBIŠČITE NAS! Mi agrotehnika - gruda n.sol.o., Ijubljana, titova 38-40 PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA, SERVISI JOZD AGROTEHNIKA-•RGOVINA n sol.o. Ljubljana, tržaška c. 132 Telefon (061) 268-341 Telex 31106 eudimo™6™ CentrU VIC' TržaSka c' 132',el : 268-341 vam - Lraktorie, kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ^ Jmietijske priključke in gradbene stroje, orodja, ~ n»0J0kul,iva,orie ln priključke, in ma ,ornestne dele za kmetijsko mehanizacijo, traktorje vrst °rna vozila' flume in akumulatorje, ter ležaje vseh ln s2jj]ara,na flnojila in sredstva za varstvo rastlin, semena - diuSa*mo barve *n avtolake za motorna vozila, vl«čino, sveže meso in mesne izdelke. Ije?.vl'^bimo brezplačne strokovne nasvete vsak ponede-zoon« do TO- ure s področja varstva rastlin (Slavko muhi vsako sredo pa od 8. do 10 ure s področja "^amzacije in rezervnih delov. Procfaijf P®*0118’ akumulatorje, motokultivatorje in drugo vač obrokov * 0bro4no odplačevanje in čeke občanov na PEDoVarnt4k° znižanih cenah prodajamo traktorje TOR-Gelo ure. Vn' 4as: vsak dan od 7.do 19. ure, v soboto od 7. do 13. 0r°dja vam bomo pri izbiri primernega stroja ali Podelitev priznani pred roletno hlio Jurija Flelimana. Uspela »potujoča« prireditev Člani KUD Jurij Fleišman in njihovi gosti so v enem popoldnevu nastopili v Beričevem, Dolu in Dolskem 28. maja se je v prijetnem in toplem nedeljskem popoldnevu odvijala zanimiva kulturna prireditev v počastitev obletnice rojstva in smrti skladatelja Jurija Fleišmana. Pripravilo jo je kulturno umetniško društvo iz Beričevega. Že pred Kmetskim domom se je zbralo lepo število ljudi in velika večina nas je s kolesi spremljala do zaključka prireditve v Dolskem. Lipa, ki smo jo posadili pred kulturnim domom, bo prav gotovo zrasla v mogočno drevo, že zaradi lepih besed, ki so bile izrečene ob njeni posaditvi, pa tudi zaradi dežja, ki jo v teh dneh kar obilno zaliva. V kulturnem programu so se ubranemu petju Fantov izpod .■ Grmade in domačega ženskega pevskega zbora ter citram pridružili še konji s svojimi glasovi. Trema in nervoza sta bili hitre premagani. Harmonike so pred rojstno hišo Jurija Fleišmana, kjer smo se prvič ustavili, privabile nemalo ljudi in po dolgih letih je bilo na tem mestu ponovno moč slišati Fleišmanovo tako lepo pesem Triglav. V Dolu pri stari graščini, kjer so se nam pridružili še domači pevci, je v tako lepem okolju zares prijetno nastopati. Prostor pri graščini s parkom je za take prireditve izvrsten in že pogled nanj je dokaj slavosten. Žal krajani Dola tega ne znajo najbolj izkoristiti. Zavedajo se kakšno kulturno znamenitost in s tem prednost imajo. To so ' dokazali, saj so nam pomagali pripraviti razstavo v paviljonu in predstavili svoj kraj v preteklosti. Pa tudi s KS Dol, ki je lastnik obeh paviljonov, nismo imeli nikakršnih problemov. Vendarle potrebujejo le malo vzpodubde - kar pa je ta prireditev prav gotovo bila. Izven programa so pevci MoPZ Fantje izpod Grmade zapeli še pri stari graščinski kapeli, ki so jo v teh dneh obnovili in bo tako lahko služila svojemu namenu. Prireditev smo zaključili pri Kračevi domačiji v Dolskem. Zdravljica, ki je zadonela iz številnih grl naših pevcev in obiskovalcev, je dosegla svoj namen, sicer pa je bilo petje moč slišati tja do večernih ur. Poslovili smo se, kot je navada, pri Kračevih s pesmijo v njihovi Galeriji 19. Najbolj vztrajni obiskovalci so nas spremljali tudi ob vrnitvi v Geričevo in se skupaj z nami poslovili od naših gostov iz Devina pri Trstu s pesmijo in z željo po ponovnem snidenju. Prireditve takšne vrste so povezane s precejšnjimi finančnimi sredstvi in stroški. Letošnje bodo večinoma v breme društva, saj skoraj ni bilo odziva na naše prošnje - ne s strani DO, med obrtniki pa so se odzvali Slavko Špan, Jože Perša, avtoprevoznik Janez Grad iz Pečnika pa nam je brezplačno pripeljal pesek za posipavanje, s katerim smo nekoliko uredili okolico doma. Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujemo - tudi tistim, ki tukaj niso imenovani, pa so tako ali drugče prispevali svoj del k celotni podobi'te prireditve. Ob dejstvu, da je za kulturo vse manj denarja, se nam upravičeno postavlja vprašanje delovanja društva v prihodnje, kar pa ne bi smela biti samo naša skrb, temveč skrb še koga. Vsekakor bomo prireditev v prihodnjih letih skušali ponovno organizirati in pri tem odpraviti letošnje napake in pomanjkljivosti. Nekaj pripomb med krajani že kroži. Upam, da se bo našel kdo, ki jih bo ob prvi priložnosti posredoval tudi nam. NATAŠA VELEPEC Naši spet prvi S srečanja PTT srednješolskih centrov Jugoslavije PTT srednješolski center Ljubljana je bil organizator letošnjega srečanja PTT srednješolskih centrov Jugoslavije. Udeležilo se ga je 180 učencev iz Zagreba, Beograda, Skopje in Ljubljane. Srečanje so finančno podprli PTT podjetja Slovenije, Poštna hranilnica Beograd, Posebna izobraževalna skupnost prometa in zvez ter občinska izobraževalna skupnost Bežigrad. Mladi so se pomerili v vrsti disciplin s področja športa in znanj (košarka, odbojka, namizni tenis, streljanje z zračno puško, atletika, mali nogomet ter hitro pisanje na teleprinter, izdelava tiskanega vezja, spajanje kablov ter poznavanje predpisov s področja poštnega in denarnega poslovanja). Premočno je zmagal PTT srednješolski center Ljubljana, saj je osvojil vse prva mesta s področja znanj in štiri prva mesta v športnih disciplinah (odbojka dekleta, streljanje, atletika, košarka fantje). Na drugo mesto se je uvrstil Beograd, tretji je bil Zagreb, četrto pa Skopje. Gostje so bivali v domu učencev Bežigrad. Zaključek srečanja je bil v prostorih Plesne šole Urška na Gospodarskem razstavišču, kjer so se predstavili pari Plesnega kluba Urška. Udeleženci srečanja so bili polni lepih in prijetnih vtisov tudi z izleta na Bled. Organizator naslednjega srečanja leta 1990 bo PTT srednješolski center Beograd. TOMAŽ VERBIČ Razstava likovne skupine Lučke Selan Člani likovne skupine Lučke Selan so v Galeriji Ceneta Stuparja na Črnučah od 24. maja do 7. junija razstavljali svoje risbe, slike in grafike. Likovna skupina deluje od oktobra lani v krajevni skupnosti Jožeta Stembala in je od KS dobila tudi prostore za delo. V krožku, ki je nastal na pobudo staršev in učencev OŠ Milana Šuštaršiča, je večina članov osnovnošolcev. Ti so ob strokovnem vodstvu mentorice Lučke Selan obdelali risbo, barvno risbo, sliko in grafiko. Na razstavi smo lahko videli dela štirih osmošolcev, ki so - tudi po zaslugah njenega mentorstva - uspešno opravili sprejemne izpite na Srednji šoli za oblikovanje. Občudovali smo lahko verne upodobitve harmonike, violine, trobente; tihožitja s kruhom, s sadjem in upodobitve stare ljubljanske arhitekture - Plečnikove Ljubljane. Na otvoritvi je sodeloval dekliški pevski zbor Bežigrad pod vodstvom Jožeta Naraločnika, na sintesajzer pa je nekaj skladb zaigral Primož Parovel. Otvoritev je tako prerasla okvir in postala svojevrsten kulturni dogodek. Govorila je podpredsednica Zavoda za šolstvo Draga Urbar-Keravica, ki je pohvalila delo skupine in izrazila podporo za nadaljnje delo. »V teh kriznih časih je zelo malo denarja namenjenega kulturi«, pa je dejal Miro Stubelj, predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Bežigrad. ki je razstavo tudi organiziral. Najtežje je bilo preskrbeti odtise za grafike, vendar je nesebično priskočila na pomoč Jolanda Pibernik, nerešeno pa je ostalo plačilo mentorstva Lučki Selan. Obisk razstave je bil zelo skromen. Mogoče bi bil večji, če bi bila razstava odprta vsako popoldne, tudi ob sobotah in nedeljah. Upajmo, da bodo člani skupine kljub težavam nadaljevali z delom in v okviru KS postali amaterska likovna skupina. JOŽE ZIDAR TABORNIŠKE NOVICE Junijski vrvež Le še nekaj dni nas loči od počitnic in s tem tudi od težko pričakovanega taborjenja. Vse polno je priprav nanj, saj je treba poskrbeti za čim boljše počutje in zabavo, ki jo seveda ne bo manjkalo. Program je že sestavljen, ne smem ga sicer objaviti, lahko pa vam na skrivaj zaupam, da je zelo pester, in da pustolovščin ne bo manjkalo. Prejšnji vikend smo bili na ogledu tabornega prostora ob Kolpi in prav lepo je bilo pogledati jaso sredi divjine ob reki, ki je že prav topla za kopanje in ob kateri bodo čez nekaj dni zrasli šotori, kot gobe po dežju, iz njih pa bodo vsako jutro pokukale razposajene otroške glave. Predhodnica, ki bo uredila tabor, odbrzi že v četrtek, čaka pa jih veliko dela: postavitev kuhinje, jedilnice in šotorov pa latrin, vodnega stolpa in še kaj. Za prevoz opreme nam gre najbolj na roke DO EMBA, ki nam s svojim kamionom prepelje vso našo opremo in se jim na tem mestu za to toplo zahvaljujemo. Torej mi smo pripravljeni. Velik del prijav smo že pobrali. Seveda pa je nekaj prostora tudi še za vas, ki oklevate, tako da se 26. 6. še oglasite in prijavite, hkrati pa bo ta dan ob 19.30 tudi zadnji informativni sestanek, na katerem boste izvedeli vse, kar vas v zvezi s taborjenjem še zanima Končna cena je 790.000 din. Odhod taborečih na tabor bo v nedeljo, 2. 7., ob 8. uri izpred OŠ Franceta Bevka, prihod pa prav tako pred šolo in sicer 16. 7. okoli 17. uri. Sedaj čakamo samo še na vas. da pridete k nam in se prijavite, tiste pa, ki ste že naši. pa pozdravljam na veselem avtobusu, ki vas bo popeljal v pustolovsko in vznemirljivo življenje. Upam, da niste pozabili, kje nas najdete? Poiščete majhno montažno hišico z velikim vrtom ob Slovenčevi cesti nasproti EMBE. TABORNIKI ODREDA BIČKOVA SKALA delovna organizacija za promet s farmacevtskimi, medicinskimi, veterinarskimi In drugimi proizvodi 8*d*ž: Ljubljana, Mašera Spasiča 10 SyfTo commerce ZASTOPSTVO IZVOZ-UVOZ SERVISI KONSIGNACIJE PROIZVODNJA Osnovna dejavnost Salusa je: oskrba lekarn, bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih delovnih organizacij s farmacevtskimi, medicinskimi, veterinarskimi in drugimi proizvodi tako domačih kot tujih proizvajalcev Prodajna In dostavna služba posluje vsak dan neprekinjeno od 7. do 17. ure. 61109 Ljubljana Einspielerjeva 6 tel. (061) 322-241 tlx: 31-283,31-337 Tel.; h.c. 371-744, 374-809, direktor: 371-568 - Telex: YU 31336 - Žiro račun: 50102-601-20860 - Poštni predal: 276 vam žili obilo poslovnih uspehov in prijeten občinski praznik 20. JUNIJA 1989 ZRVS V KS STADION Namesto treh le ena organizacija Dejavnost krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin Stadion je letos obsegala strokovno in ideološko-politično izobraževanje članov, usmerjena pa je bila tudi v kadrovsko okrepitev predsedstva in organizacije v celoti. Predsednik KO ZRVS Stadion Andrej Berlot pravi: »Če skušamo kritično oceniti delo naše organizacije v obdobju 1988/89 ugotavljamo, da smo kot vsako leto, skupaj s KO ZRVS Koroški partizani in Triglav pripravili in izvedli obravnavo taktične naloge in streljanje s pištolo. Ob tem moramo ugotoviti, da je bil odziv članstva izredno slab. Vzroki: poleg objektivnih razlogov kot so izredno majhen dotok mlajših kadrov ob precejšnjem številu članov, ki niso več vojaški obvezniki, posebni programi služb izven običajnega programa, večje in poostrene delovne odgovornosti in zato večje odsotnosti zaradi službene zadržanosti itd. je tudi vrsta subjektivnih slabosti tako članstva kot predsedstva. Resnici na ljubo je potrebno dodati, da predsedstvu v okrnjeni sestavi, kljub raznovrstnim poskusom ter v sodelovanju in ob pomoči občinskega odbora ZRVS, ni uspelo zainteresirati in pridobiti novih članov, ki bi zamenjali sedanje še delujoče. Glede na tako situacijo ter dejstvo, da se podobna situacija kaže ali nakazuje tudi v KO ZRVS Triglav in Koroški partizani, kar ne obeta stabilnosti in potrebne kontinuiranosti dela teh organizacij v bodočnosti, smo dali pobudo, da se te krajevne organizacije, ki so že do sedaj velik del strokovnega programa izvajale skupno, ponovno združijo v enotno organizacijo. Žal predsedstvo KO ZRVS Stadion v tej svoji nameri do sedaj ni uspelo, ker so, kot smo obveščeni, o tem problemu sicer razpravljali, na letnih konferencah pa niso izoblikovali ustreznih zaključkov. Očitno je, da bi bila kadrovska problematika nedvomno lažje rešljiva z združitvijo omenjenih organizacij, saj bi članski potencial omogočal mnogo večjo in ustreznejšo izbiro.« D. R. ZRVS V KS IVAN KAVČIČ Spet združeni Krajevni organizaciji ZRVS Ivan Kavčič in Jože Štembal sta bili poprej združeni. Predsednik KO ZRVS Ivan Kavčič Vojislav Jankovič pravi, da se bosta ti dve organizaciji ob koncu leta spet združili. Ze nekaj let skupno delujejo v strokovnem usposabljanju članstva, imajo skupne sestanke še predvsem ko izvajajo taktično orientacijske vaje. Osnovna šola Milan Šuštaršič nenehno pomagajo pri obrambnih dnevih in pri vzgoji pionirjev in mladine. Predavajo o ŠLO in DS in prenašajo tradicije NOB na mlade. So tudi mentorji obrambnega krožka. ki dobro deluje. Članstvo ZRVS deluje tudi v samoupravnih organih krajevne skupnosti in civilni zaščiti. Ubadajo pa se s problemom, ki je bolj ali manj prisoten tudf v drugih organizacijah: kako bi pritegnili čim več članstva na obvezna predavanja in vaje. Mogoče bi bilo članstvo bolj zainteresirano, če bi vsaj enkrat na leto na občinski ali mestni ravni organizirali tehnične zbore s sodobno vojaško tehniko? Do sedaj je bila Vo/islav Jankovič, predsednik krajevne organizacije Zveze rezervnih vojačkih stareiln Ivan ■Kavčič. pri tkašnih zborih udeležba neprimerno večja kot na predavanjih in vajah. Predsednik Vojislav Jankovič meni, da bi komisije lahko bolj prizadevno delale, kar bi organizaciji koristilo. Strokovna komisija bi se lahko bolj posvetila praktičnemu delu kot so strelske vaje in organizacija ekip za razna strelska tekmovanja. DUŠAN REBOLJ RAZŠIRITEV TRGOVINE V NADGORICI Mercator Rožnik tozd Grmada bo razširil trgovino v Nadgorlci. Zraven objekta, ki so ga postavili pred šestimi leti, bosta še dva kontejnerja za mesnico in bife. a. Ž. Vidni rezultati Z občnega zbora bežigrajskega Društva zdravljenih alkoholikov Neredko slišimo, da so sestanki in zbori društev čedalje manj obiskani. Za 7. občni zbor Društva zdravljenih alkoholikov Ljub-Ijana-Bežigrad to ne velja, saj je bila sejna dvorana občine popolnoma zasedena. Razumljivo, saj je veliko alkoholikov, bo morda kdo pripomnil. Temu ne kaže oporekati, žal pa je v naši občini le 130 zdravljencev, ki abstinirajo od enega leta pa tja do 19 let. Letošnjega občnega zbora se je udeležilo tudi nekaj predstavnikov iz bližnjih ali bolj oddaljenih klubov. Tako so sodelovali predstavniki iz Logatca, Vrhnike, Domžal, iz Vevč in Kočevja, pa celo iz Umaga. Z slednjim klubom bežigrajsko društvo že kar nekaj let prijateljsko sodeluje. Tako kot je pomembna izmenjava izkušenj strokovnih delavcev, terapevtov in sociologov, je za zdravljene koristna tudi moralna opora, saj vendar živimo vsak po svoje, vsak malo drugače. Končno pa vse te ljudi združuje en cilj - ostati trezne glave, prav zato je taka medsebojna pomoč še toliko bolj potrebna. Očitno so tako čutili tudi predstavniki teh zunanjih klubov, saj so bili njihovi prispevki v razpravi sproščeni in vsebinsko bogati. V sestavi bežigrajskega društva je še pet klubov in posebna skupina. Prve korenine so pognali že pred osemnajstimi leti. Ta letnica velja predvsem za klube, medtem ko je bila osebna skupina, ki je namenjena predvsem zdravljencem-recidivistom, osnovana nekoliko pozneje. Ideja zanjo je zrastla na bežigrajskih tleh. Bežigrajčani se edini lahko postavljajo s tako delovno skupino, ki ima isti cilj kot klubi, vendar nekoliko drugačen program. Posebna skupina je številčno manjša, s tem pa je dana možnost večje odprtosti vsakega posameznika. Naj še pogledamo v seštevek recidiv minulega leta: pet članov je, če rečemo po domače, ponovno začelo piti. No, en član je odklonil ponovno zdravljenje, medtem ko so se štirje člani vrnili v obnovo terapije. Udeležba na rednih sestankih, ti pa so enkrat tedensko, je bila nad 71%. Opravičeni izostanki so bili v resnici opravičeni, tisti neupravičeni pa so žal potrjevali dejstvo, da se bolj ali manj pripravljajo na staro pot popivanja. Veliko in občirno bi se dalo pisati o ljudeh, ki delajo in skrbijo za zmanjšanje alkoholičnega zla. To strokovno delo v bežigrajski občini opravljajo dva psihologa, 6 socialnih delavcev in en sociolog. Žal pa ni med njimi nikogar iz zdravstvene službe, očitno s te strani ni interesa. Socialni delavec Benjamin Luin je dejal: »Tako zdravljenje je operacija na lastnih možganih brez narkoze.-« No, te operacije naj bi res izvedel vsak pacient zase in po svojih močeh, čeprav tu in tam najbrž kakšen medicinski nasvet ne bi bil odveč. Zdravstvo si verjetno misli: pomagajte si sami, mi imamo dovolj drugih obveznosti. Tako se morajo tudi ljudje iz tega strokovnega področja opreti na lastne sile, čeprav se zavedajo, da je rezultat njihovega dela družbeno zelo pomemben. Nenazadnje je skrajni čas, da bi o tem razmišljala tudi družba, tudi delovne organizacije, predvsem tiste, kjer so odšli člani kolektiva na zdravljenje, po zaslugi prizadevnih terapevtov pa so se ponovno vrnili, sposobni za delo in za normalno življenje. IVANKA POLANEC Mercator-Emba živilska industrija p.o. Ljubljana, Slovenčeva 21 Občanom priporočamo naslednje nove izdelke: musli zrnate ploščice - SWEET BAR z jabolkom, z lešnikom, s čokolado Extrudirane izdelke iz žitaric: Embi - rice crispies Embi - choco pops in ostale izdelke iz proizvodnega programa Vsem občanom čestitamo ob občinskem prazniku ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana Odločite se za pravi korak in sodelovanje z nami PLAMAS SPLOŠNA OBRTNA ZADRUGA čestita vsem svojim članom, sodelavcem in poslovnim partnerjem za občinski praznik ter jim želi veliko poslovnih uspehov (AektrsiHibuoa specializirano trgovsko izvozno uvozno podjetje z elektrotehničnim materialom LJUBLJANA, Titova 40 tel.: 311 988,311322,316677, p. p. 40 telegram: Elektronabava Ljubljana telex: 31157,31 626 YU ELNAB Predstavništva: BEOGRAD, Ulica 7. jula br. 10, tel.: (011) 631 452 MARIBOR, Gregorčičeva 21/b, tel. (062) 29 251 NOVI SAD, Trg neznanog junaka bb/3, tel.: (021) 56786 NOVO MESTO, Cesta herojev 10, tel.: (068) 24400 RIJEKA, Nikola Čara br. 2. tel.: (051) 22 039 SARAJEVO, Leze Perere 18/b, tel.: (071) 532182 ZAGREB, Iliča br. 13, tel.: (041) 424801 CELJE, Mariborska 1, tel.: (063) 27505 OBRTNO ZDRUŽENJE LJUBLJANA BEŽIGRAD Reboljeva 3 Poslovnim partnerjem In vsem občanom čestitamo za občinski praznik na tekmovanjih šolskih športnih društev Več kot 3600 udeležencev V skupni razvrstitvi najboljša osnovna šola Franceta Bevka Športna društva osnovnih šol na « občine so tudi v preteklem šol letu uspešno delovala in do “®9la lepe rezultate tako na po i i jo dinožičnosti kot na področ ni "^ovalnega Športa. To pome .da se delovni elan in strokovno . roentorjev. učiteljev telesne kii?k|e 'n ,rer>eriev nista zmanjšala, nil»° slabi>rt materialnim in delov-''"o Pogojem. V programu vseh ŠSD so različni •jjortni krožki in vadba v klubskih 'skcijah. Program teh aktivnosti ral ne more širiti zaradi prezase-str vSti ,elovadnic in pomanjkanja l naga kadra. Redna vsakote-nska vadba je gotovo vplivala tu-oinožično udeležbo na vseh un„!nslVh tekmovanjih. Obenem pa kvar?Vl’amo' da se i® dgivnila tudi “Metna raven nastopajočih. oh*,em Šolskem letu smo izvedeli Dan8*13 P^oostva v 12 športnih Dan ah’ Ker Pa i® t,'l° v mnogih Qnri°H.ah tekmovanje v večih kate-rati l sni0 za,° morali organizi-sei har 26 raz|iSnib tekmovanj, ki mn 7® ude|ežilo več kot 3600 tekmovalcev. vs rvi4 smo izvedli tekmovanje . bedni orientaciji in v plavanju, ki Udoi n stareiši nionirii ŠŠD Franc» n 1 m starejši pionirji ŠŠD ■ ,®^k so postali republiški ,'JmPve mlajše pionirke pa Prvaki So a® uvrstile Dani,: ha polfinalni turnir. letos ek'^' P'on'rk Danila a^S ^®4ar ,n pionirjev ŠŠD v J8 Kumar osvojili 3 mesto Mak«'rfniii' Mlaisi Pioniri' SŠD PrvakiPetar 80 postali republiški Piavi k.sk°kih na mali prožni po-onirka lhov® mlajše in starejše pi-stiki a Pa 80 bile v 4Por'ni gimna-stv0 u^P® Na republiško prven-movai a ®,lkl se je uvrstilo 24 tek-Uvrstitv' VS' pa 80 d°segli odlične uspešn Omeniti moramo tudi cev na 6 nas,0Pe strelcev in igral- ^ miznega tenisa. škem tek naSib društev v republi-Ssniziraa^PHSeiu samoupravno or-tati obči lSŠD i® skromna Rezul-*ej0, Ha l!8ke9a tekmovanja pa ka-Uvrstih/A itud',am dosegla visoke s,avnika 8,a edina naša pred-^ar n.,, 5,0 France Bevk in Maks S pl^vain1"3 Zla,° Piaketo. razredr1'11"’1 tečaji za učence 2. maja. Ba*Srn° za4eli šele meseca Ma uonrakn na Boris Kidrič ni-v Tvoiij,, ne9a dovoljenja, bazen °stalih i,,PP i® bil zaseden s tečaji tari h jtubljarukih občin Na neka-z udeiezh" 80 nastali problemi starši nr V8eb olrok. ker morajo Prevoj P 'sPevati za avtobusni ia biiaUt|2? Podelitev priznanj ŠŠD 8kuPščino dS v stavbi občinske 5 uiheiši * Pris°stvovali so ji najza- “Lp;rn* n0lsko lito 'ekmovanju ŠŠD za 2as,8dnn ,19®8/89 i® b" vrstni red ša4ar1607 Vn Bevk 1665- 2- M ^aršič ikl,DcKunlar 1448' 4 M B'Jarc9fiR z1:5 B Kidrič 1003, 6. naglasil pomembnost tako rekreativnega kot vrhunskega športa. Poudaril je važno vlogo sodelovanja v šolskih in občinskih tekmovanjih, saj vrstni red ni niti tako pomemben. Zahvalil se je tudi mentorjem za njihovo požrtvovalno delo. J. P. ATLETIKA Atletika je še vedno kraljica športa, čeprav tu ne dosegamo takih rezultatov kot npr. v športnih igrah. Občinskega prvenstva v velikem m malem šolskem pokalu ter troboju za nižješolce se je udeležilo kar 667 tekmovalcev. Tekmovanje v malem in velikem pokalu je bilo na atletskem stadionu ŽAK Ljubljana, odlično ga je izvedla sodniška ekipa TIMING. Troboj pa je bil na Centralnem stadionu V vseh disciplinah so bili doseženi odlični rezultati in kar 84 tekmovalcev bežigrajskih Sol se je uvrstilo na regijsko prvenstvo, kjer so imeli največ uspeha tekmovalci ŠŠD F. Bevk, D. Kumar, M Šuštaršič. B Kidrič in M Pečar Na republiško prvenstvo se je uvrstilo 24 naših atletov, ki so vsi dosegli odlične rezultate in uvrstitve. Rezultati občinskega prvenstva - ekipno - starejši pionirji: 1. F. Bevk 6.155. 2. D Kumar 5.955. 3. M. Šuštaršič 5 615. 4 M Pečar 4.560. 5. V. Kraigher 3.975. 6 F Ravbar 3.740. 7. B Kidrič. 8 M Jarc 2 490 točk. Starejše pionirke: 1 M Šuštaršič 4 730. 2 D Kumar 4 685. 3. M Pečar 4 010, 4 F Bevk 3 155, 5 V Kraigher 2.845. 6. B Kidrič 2.830, 7 F Ravbar 2.225, 8 M. Jarc 2 115 točk. Med posamezniki so imeli največ uspeha Thaler. Kesič in moška štafeta z OŠ F. Bevk, Mihajlovič, Železnik in ženska štafeta z Oš M. Šuštaršič ter Hovnik. Alibabič in Orehek z OŠ D Kumar. Ti učenci so se uvrstili na republiško prvenstvo, ki je bilo letos v Ljubljani. Mlajši pionirji - ekipno 1. F. Bevk 5 550. 2 M Šuštaršič 4.945. 3. D Kumar 4 555. 4 M Pečar 3 675, 5 V Kraigher 3 375, 6 M Jarc 3 250. 7 F Ravbar 3.085. 8. B. Kidrič 2.790 Mlajše pionirke: 1. M. Šuštaršič 4 620, 2 B Kidrič 3.895. 3. F Bevk 3 840. 4 M Pečar 3 650. 5 D Kumar 3.645. 6. V Kraigherja 3 360, 7 M. Jarc 2.945. 8. F Ravbar 2 770 točk. Na republiško prvenstvo so se uvrstili Žiga Kovačič, Silvo Matulič in Monika Tepina z OŠ F. Bevk. Rok Pačnik, Luka Grilc, Ana Miloš in Petra Alič z OŠ M Šuštaršič ter Bojana Okorn in Tanja Milanovič z OŠ B Kidrič. Učenci nižjih razredov - letnik 1978 in mlajši - so tekmovali v atletskem troboju tek na 60 m. skok v daljino in met žogice. Prav tako kot v malem in velikem atletskem pokalu tudi tu niso sodelovali učenci z OŠ B Ziherl. Za ekipno uvrstitev sta upoštevana rezultata dveh najboljših trobojcev Vrstni red - pionirke: 1 D. Kumar 2245, 2. B Kidrič 2080, 3 M Šušteršič 2070, 4 F Bevk 2040. 5. V Kraiher 1705. 6 M Jarc 1690. 7. F Ravbar 1605. 8. M Pečar 1545 točk. Pionirji: 1. F. Bevk 1900. 2. V Kraigher 1885. 3. M Šušteršič 1800. 4 B Kidrič 1710. 5 D. Kumar 1560. 6. M Pečar 1500, 7. M. Jarc 1465. 8 F Ravbar 1185 točk Med posamezniki so bili najboljši Bojan Dončič (VK). Uroš Medvešček (BK) in Luka Vrhovec (FB) ter Tina Kvaternik (DK), Urša Curk (FB) in Daliborka Kosevič (BK ) SKOKI NA PONJAVI Za skoke na mali prožni ponjavi je med učenci na šolah precej zanimanja, vendar pa mnoge šole tega orodja nimajo in zato je bila udeležba na občinskem prvenstvu skromna Tekmovanje je bilo v telovadnici osnovne šole Maks Pečar, njihovi učenci so bili tudi najbolj uspešni. Izreden uspeh so dosegli mlajši pionirji tega ŠŠD. saj so v svoji kategoriji zmagali na republiškem prvenstvu. Rezultati občinskega prvenstva ekipno - mlajši pionirji 1 Pečar 307,90. 2 F Bevk 195,6 Starejši pionirji: 1. M Pečar 401.56. 2. F. Bevk 397.77, 3 V. Kraigher 363.69. 4 F Ravbar 351,48 Starejše pionirke 1 M Pečar 380.34. 2. F. Bevk 305,34. 3. V. Kraigherja 146.43 Posamezno - mlajši pionirji: 1 Thaler, 2. Zore (oba FB). 3 Dajič (MP) Starejši pionirji: 1 Perkovič. 2 Mihalič (oba MP). 3 Dončič (VK) Mlajše pionirke: 1. Lovšin. 2 Borštner. 3 Zore (vse FB) Starejše pi- onirke: 1. Turšič (VK), 2. Habjanič. 3, Dolinar (obe MP). GIMNASTIKA Športna gimnastika še vedno ni našla pravega mesta v bežigrajskih šolskih športnih društvih To potrjuje skromna udeležba na občinskem prvenstvu, ki so ga organizirali člani ŠŠD Maks Pečar. Ta športna panoga je pri njih zelo priljubljena. saj so zmagali v vseh kategorijah. Uspešno so tekmovali tudi na republiškem prvenstvu, kjer^so mlajše in starejše pionirke zasedle drugo mesto. Rezultati občinskega prvenstva - ekipno - starejši pionirji: 1. M Pečar 180.5. 2 F. Ravbar 176.3 Mlajše pionirke: 1 M Pečar II 182.7. 2 M. Pečar I 177,7, 3. F. Bevk 174.1 in 4 M. Šuštaršič 171,8. Starejše pionirke: 1. M Pečar I 195,5, 2. M. Pečar II 190, 3. F. Bevk 176,3 in 4.. F. Ravbar 161.1 Posamezno - starejše pionirke: 1. Mihajl (MP). 2 Mihalič (MP) in 3. Šimenc (FR) Mlajše pionirke. 1. Kranjec, 2. Jereb in 3. Božič (vse MP). Starejše pionirke: 1 Habjanič. 2 Ridžošič in 3. Kalan (vse MP). SPOMLADANSKI KROS Hipodrom v Stožicah je že tradicionalno prizorišče krosov bežigrajske mladine Udeležba pri vzgojno varstvenih organizacijah in ššD je bila izredno številna. saj je tekmovalo 316 otrok iz VVO ter 767 učencev osnovnih šol Vrstni red pri starejših sredincih: 1. Ciciban, 2.-3. Jelka in Mladi rod. 4 R. Dragar. Osnovna šola - pionirke: 1. M Pečar. 2. D. Kumar, 3 F. Bevk. 4. M Šuštaršič. 5. V. Kraigher, 6. F. Ravbar. 7. B Kidrič. 8 M. Jarc. 9. B. Ziherl Pionirji: 1 F Bevk. 2. M Šuštaršič. 3. M Pečar. 4 D Kumar. 5. B Kidrič. 6. M Jarc, 7. V. Kraigher. 8 B. Ziherl. ROKOMET Rokomet prav gotovo najboljše igrajo na Oš M. Jarc. Občinski prvaki so postali že v jeseni pri starejših pionirjih in pionirkah. Meseca maja so enak uspeh dosegli tudi mlajši pionirji in pionirke. Trener RK Belinka-Olimpija Mitja Vidic je odlično izpeljal obe tekmovanji. Pohvalil je tudi kvaliteto igre, ki je bila na precej višji ravni kot v preteklem letu. Vrstni red - pionirji: 1. M Jarc. 2. M Šuštaršič, 3. V. Kraigher, 4 D. Kumar. 5. B. Ziherl. 6. B. Kidrič Pionirke: 1. M Jarc. 2. B Kidrič. 3. D. Kumar, 4. M. Šuštaršič. 5. B. Ziherl. MALI NOGOMET Prvenstvo ŠŠD v malem nogometu za mlajše pionirke je potekalo v treh predtekmovalnih skupinah, nato pa so se enako uvrščene ekipe teh skupin pomerile med seboj Še v finalnih turnirjih. Najboljšo igro so prikazali igralci OŠ M. Šuštaršič Končni vrstni red : 1. M. Šuštaršič, 2. V. Kraigher. 3 D. Kumar. 4 M Jarc, 5. B Ziherl. 6. F. Ravbar. 7. F. Bevk. 8. B. Kidrič MALI NOGOMET Bolj resno V občinskem prvenstvu rekreativnih ekip v malem nogometu letos sodeluje 92 ekip, ki igrajo v rednih skupinah. Ekip je nekoliko manj kot lani, vendar je zato resnost ekip toliko večja. Tekme igrajo na igriščih ŠRC Ježica, Savsko naselje, Črnuče, OŠ France Bevk in Bratovševa ploščad. Tekmovanje spomladanskega dela še ni končano v vseh skupinah. Lestvice: 1. skupina - 10. kolo 1. Frizerstvo Žnidaršič 10 7 1 2 52:23 2. Partizan Bežigrad 10 6 2 2 35:16 3. M 1 10 7 0 3 25:19 4. Lesnina 10 5 3 2 26:26 5. Stadion 10 5 3 2 19:20 6. Mladinska knjiga 10 4 4 2 32:18 7. Polica bife 10 6 0 4 43:35 8. Ruski car 10 5 2 3 18.16 9. Poljane 10 4 2 4 21722 10. Hidrotehnik 10 2 5 3 21:19 11. Krigl 9 3 3 3 24:37 12. Naja 9 2 3 4 16:20 13. šaljivci 10 2 2 6 32:34 14 Iskra Tela K ) 4 06 19:31 15. Avtocommerce 10 2 0 8 19:43 16. Kompas Hertz 10 T 0 9 16:45 M. skupina - 9. kolo 1. Elektroprenos 9 8 0 1 38:15 2. UnisTos 9 6 1 2 26:15 3. Disko Slovenija 9 4 3 2 21:14 4. Slovenijales Črnuče 9 5 1 3 14:20 5. Vija vaja 9 5 0 4 29:20 6. Hazarderji 9 4 2 3 22:17 7. Imko 9 4 2 3 27:26 8. SD Heroj Vitez 9 3 3 3 21:19 9 Delo roto 9 4 1 4 21:21 10. UZRI Soča 9 4 1 4 19:21 11. Instalacija (-) 9 3 1 5 16 25 12. Urška Zatler 9 2 1 6 21:33 13. KDOMBP 9 2 1 6 16:32 14. Avtohiša (-2) 9 0 1 8 16:32 III. skupina - 10. kolo 1. PM Bežigrad 10 8 1 1 46:21 2 Prule Smole 10 6 2 2 36:20 3. ŠD BS-3 10 5 3 2 45:31 4. Delo skladišče 10 6 1 3 37:23 5 GP Bežigrad 10 5 3 2 36:32 6. GD Stožice 10 4 3 3 24 18 7. Savudrija 10 5 1 4 43:42 8. Komandosi 10 5 0 5 31:29 9. Parmova 9 3 3 3 26:17 10. Žito Bežigrad 10 4 1 5 20:20 11. Kurivoprodaja 10 3 2 5 22:26 12. Cicibani 10 4 0 6 33:39 13. Breztrzajci 9 4 0 5 26:35 14. IMPKM 10 2 1 7 22.46 15. Mladina (-1) 8 2 1 5 19:26 16. TKG 10 1 0 9 12:53 15 14 14 13 13 12 12 12 10 9 9 7 6 6 4 2 16 13 11 11 10 10 10 9 9 9 6 5 5 5 17 14 13 13 13 11 11 10 9 9 8 8 8 5 4 2 IV. skupina - 10. kolo 1 Partizan Bež.-tihi 10 9 0 1 49 15 18 2. Pikaš 10 7 3 0 38 13 17 3. Bocajuniors 4. Slovenijales trg. 5. Elma 6. Avtoobnova 7 Delo prodaja 8. Slovenijales II 9. Iskra Keramika 10. Delo mlad. (-1) 11 IMPKIimat 12. Alan Ford 13. Jugobanka (-1) 14. F. Zappa(-I) 10 8 0 2 43 18 16 10 5 4 1 41 27 14 10 6 0 4 33:17 12 10 5 2 3 39:27 12 10 4 1 5 27:30 9 10 4 0 6 31:30 8 10 3 1 6 22:26 7 10 3 2 5 21:28 7 10 3 0 7 25:36 6 10 2 2 6 31.47 6 10 2 1 7 19 41 4 10 1 0 9 13:78 1 V. skupina - 8. kolo 1. RK Center 2. Krovstvo Kosec 3. Sloga-domJLA 4. Senožeti 5. Energoinvest 6. Volvo servis 7. Sweet bar 8. Typografika 9. Lj. banka (-1) 10 Delo vložišče 11. Stara klapa 12. Gmajnovci 8 7 1 0 30 :11 15 8 6 1 1 40:16 13 8 5 1 2 39 :12 11 8 5 1 2 22:11 11 8 5 0 3 23:12 10 8 5 0 3 12:11 10 8 4 0 4 31.27 8 8 3 1 4 23:20 7 8 3 0 5 15:34 5 8 1 1 6 7:24 3 8 1 0 7 14:29 2 8008 1 48 0 VI. skupina - 8. kolo: 1 Gramex 2. Statistika 3. Dinos 4. Chemo 5. Elektrotehna 6. JBGBL 7. Lesnina II 8. ŠD Lj. mlekarne 9. Dvigalo 10. Montaža 11 TA-BA canon 12. RIL 8 7 1 0 39:5 15 8 6 1 1 52:22 13 8 5 3 0 17:14 13 8 4 3 1 22:16 11 8 4 1 3 22:18 9 8 4 13 15:17 9 8 4 0 4 20:20 8 8 2 2 4 18:23 6 8 2 0 6 15 18 4 8 2 0 6 10:28 4 8 1 2 5 10 35 4 8 0 0 8 1:34 0 VETERANI - 10. kolo 1. Šaljivci 2. Avtohiša 3. Križanke 4 ŠDBS-3II 5. ŠD Lj. mlekarne 6 3 NT 7. Urška Zatler 8. ŠDBS-3I 10 9 0 1 49:17 18 10 5 3 2 22:14 13 10 4 4 2 34 24 12 10 4 3 3 23:20 11 10 3 2 5 17.28 8 10 3 2 5 20:34 8 10 2 3 5 25:38 7 10 1 1 7 15:30 3 ZA BEŽIGRAJSKE KOŠARKARJE Še dva naslova prvakov SRS Košarkarji osnovne šole Franceta Bevka zmagovalci Pionirskega festivala 1989 pri mlajših pionirjih, ekipa Bežigrad - Šiška pa pri starejših pionirjih Bežigrajski košarkarji so naslovoma republiških prvakov za leto 1988 v kategoriji pionirjev in kadetov dodali še dva nova naslova: mladi košarkarji osnovne šole Franceta Bevka so zmagovalci najmnožičnejšega košarkarskega tekmovanja v Sloveniji Pionirskega festivala - Pokal Šumi pri mlajših pionirjih, ekipa Bežigrad - šiška pa je zmagovalec pri starejših pionirjih. Ekipa starejših pionirjev Bežigrad-Šiška, v kateri je bil poleg košarkarjev Košarkarskega kluba Iskra Delta Ježica še en igralec KK Ilirija, se je po zmagah nad Sežano in ZSŠDI Trst v četrtfinalu ter Novo Gorico in Gorenjsko v polfinalu uvrstila na finalni turnir, ki je bil v Slovenskih Konjicah. V prvi tekmi so premagali ekipo Cometa 73:41, v finalni tekmi pa so ugnali še ekipo Slovana z rezultatom 61:49. Tako so ponovili uspeh iz leta 1987, poleg tega pa imajo še drugo mesto iz leta 1988 in tretje mesto iz leta 1986. Za zmagovalno ekipo so igrali: Jure in Tomaž Berkopec, Aleš Me- sec, Nikola Galovič, Sergej in Branko Ivanuš, Andrej Zorko, Kazimir Horvat, Igor Thaler, Sašo Filipov-ski, Sašo Suzič, Luka Domicelj, Jaka Zalar, Jure Zelinka (vsi KK ID Ježica) in Oliver Jordan (KK Ilirija). Trener: Boštjan Luštek. Ekipa mlajših pionirjev Osnovne šole Franceta Bevka, zmagovalec Pionirskega festivala v letih 1985 in 1987, je svoj tretji naslov prvakov osvojila na finalnem turnirju, ki je bil v telovadnici osnovne šole Franceta Bevka. Prizadevni organizatorji iz ŠŠD Franceta Bevka so ob pomoči sponzorjev imenitno organizirali tekmovanje; potekalo je v izrednem vzdušju, ki so ga pripravili številni gledalci. Po dokaj gladki zmagi nad ekipo osnovne šole Bratstvo in enotnost iz Kranja (64:45) so v razburljivi finalni tekmi premagali še vrstnike iz ljubljanske šole Karel Destovnik Kajuh z rezultatom 52:47. S tem so znova potrdili uspešnost dolgoletnega marljivega dela učitelja telesne vzgoje Aleša Pečeta. Za zmagovalno ekipo so igrali: Žiga Kovačič, Jure Ravnihar, Boris Lipovec, Žiga Cepič. Matej Čuček, Luka Juras, Peter Hild, Mitja Weibl, Igor Petrovič, Danijel Slaviček, Žiga Bucaj, Adnan Shaker. Gregor Horvat, Rok Zupanc, Miha Zehelj in Mitja Oražem. Trener: Aleš Peče. S tem uspehom so mladi bežigrajski košarkarji sklenili svojo najuspešnejšo tekmovalno sezono v kateri so osvojili štiri od petih možnih naslovov prvakov SRS v mlajših kategorijah. Nekajletno načrtno delo v osnovnih šolah, iz katerih najboljši igralci preidejo v klubske ekipe KK ID Ježica, se že obrestuje, saj so v zadnjih štirih letih Bežigrajčani na prvenstvih SRS za mlajše kategorije osvojili 11 medalj, od tega 7 zlatih, več igralcev pa igra v republiških reprezentancah mlajših kategorij. Ob tem se je tudi članska ekipa ID Ježice po dvoletnem premoru znova uvrstila v 1. moško slovensko košarkarsko ligo, v kateri namerava igrati vidnejšo vlogo, kar lahko ob sedanjem igralskem kadru in kopici mladih perspektivnih igralcev tudi upravičeno pričakujemo. Ekipa mlajilh pionirjev osnovne iole Franceta Bevka. Ekipa starejših pionirjev Betigrad-Šlika CGP DELO Časopisno in grafično podjetje Delo TOZD Tisk časopisov in revij TOZD Grafična priprava TOZD Knjižni in komercialni tisk TOZD Grafična dodelava 61000 Ljubljana, Titova cesta 35 p. p. 29 Telefon (061) 315-366 Telex: 31291 yu dtlj Predstavništvo Beograd: Moše Pijade 12 Telefon (011) 336-094 in 335-089 Dejavnost TOZD - stavljenje (foto, lino, mono), izdelava enobarvnih in večbarvnih filmov in klišejev - roto-ofset časopisni in revijalni tisk - ofset (eno in večbarvni) - grafična dodelava (knjigoveznica) — KRAJEVNA SKUPNOST TOMAČEVO-JARŠE Zmanjkalo denarja za gradnjo kanalizacije V krajevni skupnosti Tomačevo-Jarše so lani jeseni začeli smotrno in bolj intenzivno urejati komunalno infrastrukturo. Do maja letos je Komunalna skupnost ljubljanskih občin nakazala za izgradnjo primarne kanalizacije 661 milijonov din. Ostala sredstva v višini 658 milijonov din pa so prispevali občani in Stanovanjska zadruga Tomačevo-Jarše. Občani so plačali tudi material za kanalizacijo in cestne robnike za celotno I. fazo sanacije KS Tomačevo-Jarše. Za dokončanje M. etape I. faze investicije (finančni plan za letošnje leto je bil izpolnjen že v mesecu maju - inflacija je namreč razvrednotila planirana sred- stva) bi bilo potrebnih še okoli 750 milijonov din. Ta sredstva pričakujejo v septembru iz povečanega prispevka na bruto osebne dohodke. V pripravi so projekti za PTT napeljavo, ceste in infrastrukturo za razširjeno zazidavo KS Tomačevo-Jarše. Kmalu bodo pridobili tudi gradbena dovoljenja za dela na območju med ulicama Blasov breg in Celestinova. Krajani te krajevne skupnosti se sicer ubadajo z vrsto perečih problemov. Pogrešajo dobro založen trgovski center, ker sedanji dve majhni trgovini nista dovolj za skupnost s 1793 prebivalci. Pogrešajo tudi dejavnosti, kot so: frizer, čevljar, cvetličar... Rabijo več športnih igrišč, radi pa bi se znebili obstoječega strelišča na glinaste golobe - v glavnem zaradi hrupa in stalne nevarnosti za otroke. Nekateri krajani se žal obnašajo kot kralji na Betajnovi. Denimo, Slavko Mi-njovič na Dajnkovi ulici, ki je pred kratkim zaprl javno cesto za promet, tako, da je morala vmes poseči tudi milica in komunalna inšpekcija... V isti ulici se pogosto zamaši kanal z meteorno vodo v Savo, da voda poplavi ulico in dvorišča. To pa zaradi tega, ker so nekateri krajani svojo sekundarno fekalno kanalizacijo priključili kar na primarno meteorno kanalizacijo, kar seveda ne gre skupaj. Tudi tukaj bo morala poseči inšpekcija, kakor tudi občinski komite za gradbene in komunalne zadeve. OB VOJKOVI ULICI Nove Učne delavnice Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih Ljubljana je v zadnjem času dosegel izjemne uspehe pri reševanju delovnih in učnih pogojev. V Centru za rehabilitacijo sluha in govora na Vojkovi 74 zaključujejo novogradnjo in adaptacijo objektov za vzgojo in izobraževanje ter rehabilitacijo slušno in govorno prizadetih otrok in mladostnikov, pripravljajo pa gradnjo novih Učnih delavnic na novi lokaciji ob Vojkovi ulici, zraven drugih objektov zavoda. »Eden osnovnih pogojev za hitrejši razvoj so sodobni in ustrezni prostori«, pravi direktor zavoda Karel Destovnik. »Zato smo letos pospešili priprave za izvedbo investicijskega programa, ki predvideva nove proizvodno-poslovne prostore za Učne delavnice.« Že lani so Učne delavnice kupile armirano-betonsko konstrukcijo od celjskega Ingrada. Projekte je izdelal LIZ Inženiring po zasnovi arhitekta Marjana Marinčiča, izvajalec del pa bo SCT Ljubljana. Čez pičlih sedem mesecev se bodo zaposleni iz starih, utesnjenih in na štirih lokacijah razmetanih Učnih delavnic preselili v nove, svetle, sodobno opremljene proizvodno-poslovne prostore. S tem bo pod isto streho delalo 295 (120 invalidov) delavcev grafične, tekstilne in galanterijske dejavnosti. Po besedah direktorja Učnih delavnic Igorja Vidmarja bo novogradnja imela 7388 kvadratnih metrov površine. Prva dva objekta bosta izvedena v treh oziroma dveh nivojih - visoka klet, pritličje in nadstropje. V teh dveh objektih bodo zahtevne dopolnilne dejavnosti grafike, tekstilna dejavnost, galanterijska dejavnost, socialni in upravni prostori, restavracija ter zaklonišče. Zunanja ureditev predvideva blizu sto parkirnih mest. Projekt omogoča tudi širitev. •Celotna investicija bo vredna okoli 50 milijard dinarjev. S tem bo invalidni populaciji še naprej zagotovljena socialna varnost, kar v obstoječih prostorih ni bilo možno,« pravi Igor Vidmar. IVAN ŠUČUR DEJAVNOST ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE Pionirski odredi občine Bežigrad bodo v začetku julija predstavili svoje delo in poglede na 16. pionirske igre pod naslovom »Igraj se z mano«. Pripravljajo tudi razstavo »Izrez poletja« oziroma poletje na naših izdelkih, ki ga bo predstavilo VVO Mladi rod. V začetku junija so predstavili svoje delo mladi zgodovinarji, člani zgodovinskih krožkov bežigrajskih osnovnih šol, razen OS Franceta Bevka. Naloge so zajemale tri sklope, in sicer: življenje šole v povojni dobi (OŠ dr. Vita Kraigherja tudi pred vojno); promet, zveze in muzejske zbirke; raziskovalna naloga na nivoju republiške Zveze prijateljev mladine »Izseljevanje med obema vojnama«. OŠ Milana Šušteršiča je osvojila zlato, Borisa Ziherla pa srebrno priznanje. Svoje naloge so predstavili v sejni dvorani ČGP Delo, ob pokroviteljstvu Skupščine občine Bežigrad in omenjene delovne organizacije, v kateri so si tudi ogledali proces nastajanja časopisa. V kulturnem programu so sodelovali gojenci glasbene šole Franca Šturma in pevski zbor osnovne šole Borisa Kidriča. Dragi starši! Bližajo se poletne počitnice naših otrok. Starši, učitelji in seveda otroci sami si želijo, da bi jih preživeli čimbolj sproščeno, ustvarjalno, zdravo. Zato si bomo vzeli čas in preživeli z njimi čimveč lepih uric. Otrokom v veselje, nam v zadovoljstvo. V takih trenutkih si spletamo najtesnejše vezi ljubezni in zaupanja. Če pa v počitnicah zaradi službenih ali drugih neodložljivih obveznosti starši ne boste mogli v vseh počitniških dneh poskrbeti za svoje otroke, vas vabimo, da jih, predvsem mlajše šolarje, pripeljete v naše počitniške dejavnosti ali v počitniško varstvo. POČITNIŠKO VARSTVO: od 26. 6. 1989 do 21. 7. 1989 na OSNOVNI ŠOLI LEDINA, Komenskega 19, vsak dan od 6. do 16. ure. Cena celodnevnega varstva je 22.000 din, denar nakažete na žr. r. MZPM, Ljubljana št. 50101-678-45821. Otroci bodo v varstvu imeli zajtrk in kosilo. Otroka prijavite na sedež Mestne zveze prijateljev mladine, Ljubljana Resljeva 18, ali po tel: 323- 276, PRIJAVNICA POČITNIŠKO VARSTVO Ime in priimek otroka ___________ Naslov __________________________ Tel. dom. __________________________________________ oče tel. sl. ----------------------- mati tel. sl. podpis staršev: Otroka prijavljam za I., II., III., IV. teden (ustrezno obkroži) Prijavnico oddajte najkasneje do 22. junija 1989 POČITNIŠKE DEJAVNOSTI V KS: Od 26. 6. 1989 do 7. 7. 1989 od 9. ure do 13. ure v naslednjih KRAJEVNIH SKUPNOSTIH: KS URŠKE ZATLER in 7. SEPTEMBER, Bratovž. pl. 30; KS STADION, Staničeva 41; KS IVAN KAVČIČ in JOŽE ŠTEMBAL, Hoši-minova 3; KS REZKE DRAGAR, C. 24. junija 15; KS SAVSKO NASELJE I, II, III, Belokranjska 6: počitniške dejavnosti od 8. do 14. + kosilo; cena kosila je 14.700 din. Otroka prijavite na OZPM Lj. Bežigrad, Linhartova 13. / PRIJAVNICA POČITNIŠKE DEJAVNOSTI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Ime in priimek otroka_____________________________ Naslov: __________________________________________ Tel. dom. __________________________________________ oče tel. sl. ----------------------- mati tel. sl. podpis staršev: Katera KS bo najlepša? Posebna komisija, ki jo je imenovalo predsedstvo občinske konference SZDL, že ocenjuje kako urejeno in čisto je naše okolje. Velik napredek so opazili pri šolskih vrtovih in dvoriščih, zgrozili so se ob barakarskem naselju v Tomačevem in ruševinah graščine v Dolu. V centru Bežigrada so v veliko nadlego parkirani avtomobili, komisija pa je videla veliko lepo vzdrževanih trgovin, gostiln, skladišč in upravnih prostorov. Precej neurejen je štadion, pa predel ob Vilharjevi cesti in vaška naselja. V spodnjih Črnučah so našli okrog 60 garaž kar na zelenih površinah oz. v gozdičku. V počitnicah bodo v petih krajevnih skupnostih naše občine izvajali počitniške dejavnosti, in sicer v KS Stadion, 7. september, Urške Zatler, Ivan Kavčič in Savsko naselje. Potekale bodo od 9. do 13. ure. Nekaj skupnih programov bodo pripravile tovarišice z otroki. V KS Savsko naselje bodo otrokom ponudili še več. Dejavnost bo potekala od 8. do 14. ure, proti plačilu staršev pa bodo otrokom nudili tudi kosilo. Ob koncu šolskega leta zaključujejo z rednim delom tudi odbori za bralne značke in za Gašperjevo bralno značko. Zanimivo je, da se je število prvih bralcev v letošnjem šolskem letu povečalo za blizu 900, za Gašperjevo značko pa se je potegovalo 200 bralcev več. Za to gre seveda pohvala in zahvala mentorjem, ki so vložili veliko prostega časa in truda v razširjanje bralne kulture med mladi rod. RADIO GLAS TUDI O DOGAJANJIH LJUBLJANE V NAŠI OBČINI MED LJUDMI radio GLj4S ljubljane Ljubljana, Kopitarjeva 2 tel: 325-496, 325-494 studio: 328-944, 328-954 IZVIREN IN POSEBEN GLASBENI SPORED BREZ NAPOVEDOVALCEV, PROGRAM VODIJO NOVINARJI. ODDAJAMO NA UKV 102,4 In 105,1 MHz STEREO V 2IVO Ustanovitelj In izdajatelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Bežigrad Glavni uradnik: Vlado Barabaš: odgovorni uradnik: Janez Snoj; tehnični urednik: Rudi Izgoršek Predsednik časopisnega sveta: Joško Pirnar Naslov uredništva: Linhartova 13. II. nadstropje, soba 216 / Telefon: 329-041 Izhaja praviloma vsakih 14 dni / Časopis dobijo brezplačno vsa gospodinjstva in vse delovne organizacije v bežigrajski občini / Rokopisov In fotografij ne vračamo / Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana / Tekoči račun pri SDK Ljubljana: Občinska konferenca SZDL Ljubljana Bežigrad 50102-678-50085 Leta 1971 je časopis prejel priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda, leta 1980 nagrado in priznanje občine Bežigrad, leta 1981 pa srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije Tisk in korekture: ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35 Naklada: 24.500 izvodov PRIHODNJA ŠTEVILKA V SEPTEMBRU Otrok bo sodeloval: I. teden, II. teden (ustrezno obkroži) V KS______________________________________________ Prijave sprejemamo 21. 6. 1989 in 23. 6. 1989 Od 8. ure do 12. ure, Linhartova 13, soba 203/11. SAJ NI RES, AMPAK... 5 V domžalskem časopisu Občinski poročevalec, kjer imajo P°Jfi zabavnih tudi čisto resne rubrike, smo med drugim prebrali, d® naselji Radomlje in Mengeš obnovili pogovore o prastari želi1' oblikujeta svojo občino, katere središče bi postal Mengeš. »Tudi Trzin je že, kljub tradicionalno slabim odnosom z šem, navezal preliminarne stike s severnim sosedom. Trzinski o® |_ niki namereč vidijo v novi občini večje možnosti za razmah kaP',?||| stičnega podjetništva s tujim vlaganjem. Še posebno pa so zagr® k za vabo, da bo sredi novega občinskega grba sekirica, Trzinci so se ohladili tisti trenutek, ko so izvedeli, da bi