¥lßt W0 : «:/ SjSSijtej. f ÜÖ& r t ' wruMHiHf ■ ■■■■ ■ ‘ U 9" ■/U »-: m M • -M m. ■ m ■ ■■■■ ■■••■■■•UHni>i»i>»iiiiiliiliMlnll,imi,nilllllll„I,l,nlll,l||||||I|| iiiMf ■nlu ■■■■■g ?aSja^v' in§s f.. m «« ■ ■ ■ ■ ! i j ■ : ■ I* /K ■ ■ ■ Znanstvena revija m u m m r -J „Leonove družbe“ ■■£ : . »&jg , • 1 :■ ß^-Z^k '•■v. r *’■'• ’ >-r:v S^TT •- •.-'VJ ';W' V ^g-s£: ’-’ "‘-~-r- ' ' :V- ■; r. ’ • :;^'.. .' ..‘V v:~V*‘ . ~v i.:- .■■*< ’: % 4'. Ji7: .' i. 1 - .' - 'T" ' '■'■-^*/ ■ ■ ■ Letnik iv. Zvezek C. m rl . -* . *- ■ N ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 1 Ljubljana. 1910 Ttok Katoliške Tiskarne. m m n ■ jfi :\:\ sl m m i ft ■ [■ ■ *■ li -«5®? šgSft® »!. ..V.JT' Z* S' iŽSa^gfc «5- -**»■«•• • 1 •Sw','- A* Kr-S^r.-i?' »Čas« o 1910 □ IV. letnik □ Zvezek 6. Vsebina. Kristusov problem — najvažnejši problem naše dobe. (Franc Terseglav) ..................................................... 249 O slovenski narodni glasbi. (Prof. D. Beranič) . ?.v:.v . . . . 260 Iz Kastelčeve zapuščine. (Ivan Grafenauer) . ...................270 Morala »Svobodne Misli«. — (Dr. Aleš USeničnik)..................... . 285 Nove knjige: Sociologija. — Krščanska Apologetika. — Marijino kraljestvo na jutrovem . _.......................................290 Listek: Nagota v umetnosti — Aškerčeve pesnitve. — Nazadovanje socialne demokracije. — Komunizem in socializem. — Navodilo za nabiranje in opisovanje narodnih umetnin. — »Bogoslovske Smotre.« — Mladeniška telovadna organizacija. — Avktoriteta in svoboda .....................................*.....................293 Glasnik »Leonove družbe« .’ . . . . 296 »Čas« iztiaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 kron, za dijake 3 krone. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z letnino. (Letnlna rednih članov 10 kron, letnina podpornih članov 6 kron.) Naročnino sprejema □ o Leonova družba v Ljubljani. V □ a f. - ' ' -m- "■ -m— 1....... „i-i-šJ □ Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani. □ Kristusov problem - najvažnejši problem naše dobe. Franc Terseglav. ajvažnejše vprašanje naše dobe je vprašanje: Kaj je bil Kristus, kaj je hotel? Ni ga v sodobnem znanstvu pro-SeEaS blema, s katerim bi se javnost bolj bavila, kakor je tako-zvani problem Kristusov, in prav v najnovejših dneh narašča zanimanje zanj tako, da stopajo v ozadje vsa druga vprašanja verske zgodovine in modroslovja. Literatura o Jezusu Kristusu je čedaljebolj bogata, moderno protestantovsko bogoslovje odmeva od samih polemik o tem, kdo in kakšen je bil Kristus, pa tudi drugi znanstveniki posegajo v ta boj z vnemo, ki kaže, kako je to vprašanje za moderno človeštvo pereče. Ves »boj za Kristusa« pa se sedaj osredotočuje okoli knjige »Christusmythe«, ki jo je lansko leto objavil Arthur Drews, profesor modroslovja na vseučilišču v Karlsruhe, in v kateri taji, da je Jezus Kristus kot zgodovinska oseba sploh kdaj živel. Knjiga, od katere se bo kmalu tiskal že dvajseti tisoč, je vzbudila v kratkem času silno obširno polemiko, v katero pa so dozdaj posegli večinoma le nemški pro-testantovski teologi in znanstveniki. Drewsovo delo ni važno zato, ker taji eksistenco Kristusovo — pisatelj ni v tem oziru niti izviren, niti ni nastopil z novimi argumenti, niti ni za to stvar strokovno izobražen — pač pa je naravnost epohalno, ker se obrača v prvi vrsti, in sicer z uprav uničujočimi razlogi zoper protestan-tovstvo sploh. Izviren Drews, učenec Eduarda v. Hartmanna, sicer tudi v tem oziru ni, pač pa je odločno povedal in do zadnjih posledic izvedel to, kar so pred njim mnogi le namigavali in boječe šepetali ali pa so povedali, pa tako, da ni prodrlo v mase. Tudi med Slovenci smo opazili četudi zelo rahel odmev modernih kristoloških bojev, če je ta izraz primeren. Da je namreč »boj za Kristusa«, vprašanje, kaj je bil in kaj je učil, res važno, 17 potrjuje zadnja »Svobodna Misel« (1910; 1), ki pa ni tega problema sama iz sebe načela, ampak le v publicistiškem in neznanstvenem polemiškem tonu omenja, kaj so o tem pisali »Čas« in drugi slovenski katoliški listi. Pač pa smo zapazili v »Naših Zapiskih« (maj, 1910) nekje od neznanega prevajavca majhno opombo,1 ki priča, da tudi mimo naše socialistiške publicistike te reči niso šle čisto neopažene.2 □ □ □ □ □ Prava ideja o Kristusu je samo v katoliški Cerkvi, le v zavesti krščanskokatoliškega občestva živi resnična ideja o Kristusu, namreč o Kristusu Bogu-človeku. To je stališče, ki ga glede na takozvani »Kristusov problem« zavzema katoliško bogoslovje.3 Drugače sodobna krščanstvu nasprotna znanost. Kristusa katoliške Cerkve, dvatisočletne katoliške verske zavesti, ne pri-poznava in išče drugod njegovo pravo podobo. Enim se zdi, da je Kristus v evangelijih. Toda: evangeliji so mnogoumni, Kristus je v njih nepopoln, oni odkrivajo o njem le posamezne reflekse. Drugič pa: prej kakor evangeliji je Cerkev. Pravega Kristusa najdemo v evangelijih le, če jih tako umevamo in razlagamo, kakor jih umeva Cerkev in prvi cerkveni učeniki, ki so bili viru krščanstva najbližji. Danes mora tudi moderna znanost, ki korenini v protestantovstvu, priznati, da je Lutrovo načelo, kakor da so svete knjige edini vir spoznanja za duha krščanstva, zmotno. In vendar 1 Slove tako-le: »Kdor si hoče predstavljati, koliko se greši nad našo mladino, in sicer vseh naših konfesij, naj čita prof. P. Jensenov spis: Moses, Jesus, Paulus; drei Sagenvarianten des babylonischen Gottmenschen Gilga-mesch. Frankfurt a. M. 1909.« — 2 Katoliške literature o problemu »Kristusovega myta« še ni veliko, kar je samoposebi umevno, ker je katoliško bogoslovje težave, ki jih Kristusov problem povzroča, že zdavna temeljito rešilo; vprašanje o zgodovinski eksistenci Kristusovi je že 1.1905., ko o Drewsovi knjigi še sluha ni bilo, vsestransko osvetlil N. Meffert (Die geschichtliche Existenz Christi, M. Gladbach), ki je že takrat dobro uvidel, da bo moderni protestantizem nujno prijadral do tega, da bo po vzoru Bauerjevem zopet zaCel tajiti, da je Jezus sploh bival! — Sicer pa so še vedno klasiški viri glede vseh problemov, ki se tičejo Kristusa, apologetiki Hettingerjeva in Schanzova, Schell o v Christus, potem »Jesus Christus«, Vorträge auf dem Hoch-schulkurs zu Freiburg, 1908, in Schäfer: Die Evangelien und die Evangelienkritik, 1908. — Mnogobrojne protestantovske vire bom navedel pozneje, kadar pridejo posamezna vprašanja na vrsto. 3 Glej »Čas«, 1910, 1, 2.: »Moderni in krščanski Kristus«. se je, večinoma vsled vpliva Harnackovega »Bistva krščanstva«, v moderni liberalni protestantovski literaturi o Jezusu — tako ga dosledno imenujejo — ustalila navada, da podobo našega Gospoda sestavljajo iz posameznih Jezusovih izrekov v evangelijih, tako kakor jih vsak po svoje umeva. Posledica tega je, da imamo danes nebroj Kristusov, ki drug drugega pobijajo. To stanje je nevzdržno in zato je zdaj namah zoper to početje nastopila reakcija. Protestantovski verniki so zbegani; skoro vsak dan izide novo »Življenje Jezusovo« in liberalni bogoslovci si s čudovito domišljijo izmišljajo vedno nove poteze na njegovi podobi; med seboj pa si v bistvenih rečeh nasprotujejo. Najhujše zlo pa je to, da protestantovsko bogoslovje taji božanstvo Jezusa Kristusa. Tu ni naša naloga raziskavati, kdaj, kako in zakaj je prišlo do tega; dejstvo je, da liberalna prote-staritovska teologija Kristusa-Boga ne spoznava, in sicer iz tako-zvanih »historiških« razlogov. Zakoni narave in zgodovine baje terjajo Kristusa-človeka; o tem se z nasprotniki zdaj ne bomo pričkali. Toda to historiško pojmovanje je prignalo protestantovsko bogoslovje do neke čisto nehistoriške trditve. Znanstvenik, ki iz modroslovnih in zgodovinskokritiških razlogov taji, da je bil Kristus Bog, se zaplete v novo težavno vprašanje: Kako pa to, da evangeliji, prvotno krščansko občestvo in človeštvo celih dvajset stoletij Kristusa le kot Boga priznajo? Odgovor, da je Cerkev iz praktiškohierarhiških razlogov človeško podobo Jezusovo večali-manj namenoma pretvorila v božansko Kristusovo, ni nikogar resno zadovoljil in ni našel nobenega pravega odmeva. Protestantovsko liberalno bogoslovje, na čelu mu Harnack, je ta problem tako-le rešilo: Že prvi Kristusovi učenci so svojega mojstra po-božanstvili, to pa vsled neke skupne zamaknjenosti, vsled »sugestije mas«, vsled nekega mistiškega »velikonočnega razpoloženja«. Ta fraza je dolgo časa vlekla; toda ugovori so se dan za dnem bolj oglašali in danes se je ponosna stavba, ki jo je zgradilo liberalno protestantovsko bogoslovje, docela zrušila. Zakaj polagoma so različni misleci, bodisi lajiki, bodisi strokovnjaki bogoslovci, začeli uvidevati, da »velikonočna vera«, povzročena po neki splošni sugestiji, ne more razložiti vere prvih spoznavavcev, da je njihov mojster bil sam Sin božji, Logos, kralj nebes in zemlje, ki bo prišel sodit žive in mrtve. Če je bil Kristus zgolj človek, ga tisti, ki so ga toliko let gledali pred seboj v njegovi človeški nepopolnosti in slabosti, vendar niso mogli kmalu po smrti smatrati in proglasiti 17* za Boga. In če bi bilo to pri nekaterih bolestnih naturah mogoče, ne bi bilo mogoče pri veliki masi tako razumnikov kakor proletarcev, ki so sprejeli vero v Kristusa-Boga. Äli je bila vsa tedanja doba blodna, ali se je o Kristusu zmotilo celih dvajset stoletij? Äli je mogoče, da celo človeštvo že toliko stoletij časti za Boga sinu tesarja Jožefa, tistega judovskega rabija, o katerem pravi Frenssen v svojem romanu »Hilligenlei«: »Bilje človek. Dokazov za to je zadosti! Prvič: on sam je to rekel. Drugič: bil je v svojem mišljenju otrok svoje dobe. Tretjič: imel je poseben, človeški, popolnoma individualen značaj. Četrtič: se je razvijal. Petič: njegova natura ni bila brez slabosti. Šestič: se je motil, zlasti v svoji otroški veri, da bo zopet na svet prišel in z njim božje kraljestvo ...«? »Toda kako je mogoče,« — se povprašuje protestantski bogoslovec R. H. Grützmacher (»Ist das liberale Jezus-bild modern?« — Biblische Zeit- und Streitfragen) — »da so iz preprostega človeka, kakor nam ga slikajo, nekaj let po njegovi smrti napravili tisto mistiško bajeslovno bitje, kakršen je nebeški Kristus? Äli si je mogoče misliti, da se s tem ni strinjal samo Paulus in pri tem celo sodeloval, ampak tudi možje, ki so z njim (Jezusom) jedli in pili, možje, ki so vedeli, kako revno in nepo-kojno človeško bitje je bil? Äli je verjetno, da so ti možje iz njega napravili svetnika brez pege in greha, da so ga začeli moliti — njega — ki so ga sami videli, kako je k Bogu molil v svojih stiskah? Tega tako neizmerno težavnega verskozgodovinskega problema liberalna teologija ni niti razumela, kaj še izkušala rešiti! Zakaj zastarela fraza je, če se reče, »vpliv njegove osebnosti« ali pa njegov »duh« je v manj kakor enem desetletju (dalj po Jezusovi smrti se namreč postanek dogmatike krščanskega občan-stva zavoljo Pavla ne sme prestaviti) pripomogel k temu, da so človeka postavili v vrsto bogov in mu nadeli vso mogočo šaro orientalske mytologije. Za to ni v zgodovini — zlasti če se oziramo na kratki čas, v katerem bi se bil ta proces moral izvršiti — nobene analogije in temu ugovarja tudi verskozgodovinska veda.« To je torej nemogoče! tako so se čedaljebolj množili kritični glasovi; protestantovska liberalna teologija pa je bila gluha in še danes noče o tem ničesar slišati. Kristus je bil le človek, tako pravite, torej nam razložite, kako je mogel Bog postati? Vi nam ga slikate v najlepših barvah, pa vendar najdete na njem slabosti. Nekateri so šli celo tako daleč, da so Kristusa proglasili za psihopata, umobolnika, igračo lastnih blodenj. Kako, vpra- šamo še bolj upravičeno, je mogel sodobnike tako navdušiti, da so v njem videli Sinu, ki je prišel s prestola Jehove rešit svet zla in grehov? Vi pravite, da so se o njem pač zmotili. Seveda, takrat ni bilo vas, liberalnih teologov, da bi. bili judovski in grški inteligenci pojasnili, kaj je pravzaprav na vsej stvari! take in enake ironiške opazke so začele leteti po javnosti. Kako je postal Kristus Bog? to vprašanje morajo rešiti liberalni teologi, a ga rešiti ne morejo. »Kristusov problem« pa je postal še bolj pereč, ker se je liberalno protestantovsko bogoslovje zapletlo še v neko drugo protislovje: ne samo, da je iz Kristusa-Boga dvajsetih vekov napravilo človeka, vero v njegovo božanstvo pa izvajalo iz tajin-stvenega velikonočnega razpoloženja njegovih prvih učencev — ne— protestantovska liberalna teologija zahteva celo, naj ljudje v Kristusa-človeka verujejo! Kaj naj verujejo? Prvič nobeden ne ve, kateri Kristus je pravi, ali Harnackov, ali Weinelov, ali Wernlejev, ali Wredejev, ali Schmidtov, ali Furrerjev, ali Boussetov, ali Chamberlainov, ali Holtzmannov, ali Meyerjev, ali Weißov, ali Jiilicher-jev, ali Spittajev, ali Kählerjev, ali Grützmacherjev, ali Rasmussenov — če se oziramo samo na najmodernejše? Morebiti pa imajo vsi ti Jezusi vsaj nekaj skupnega, kar moremo častiti? Recimo, da. Kdo pa časti in moli človeka, naj bo še tako popoln, naj bo celo tako tajinstven in nedoumen ter neskončno globok, kakor je protestantovski Jezus? Jezus je bil najbolj religiozni človek, pravijo. Zavoljo tega pa se ne more zahtevati, da bi bil tudi modernemu človeštvu za vzor, saj je moderno človeštvo baje že dorastlo in se ne more zadovoljiti s tistimi religioznimi pojmi, ki jih je imel Jezus. Sicer pa človek nikoli ne more zahtevati absolutne vere vase. Kdo bo veroval v protestantovskega Jezusa, ki je bil le »nepopoln popolni človek«? Protestantovski bogoslovci verujejo vase in v svoje nazore, ne pa v Jezusa, ki ga vsak tako pojmuje, kakor se njemu zdi. Vera v modernega Jezusa-človeka, naj večjega religioznega veleuma, je zato čedaljebolj pešala. Vrelo je zoper oficielno bogoslovje in zoper pastorje, ki so v lepih in zavitih besedah slavili »nazareškega mojstra«, postavljali modernemu človeštvu za vzor juda iz Galileje in ga v to svrho s svojo bogato domišljijo opremljali z vsemi mogočimi krepostmi, ostroumjem, ljubeznivostjo, versko ekstatičnostjo (Holtzmann) in »človeško nadčlovečnostjo«. Zakaj ljudje so dobro čutili, da je vse to laž. Äko Jezus ni bil res Kristus, od Boga obljubljeni in od njega na svet poslani Mesija, sin Jehove, sam Bog, potem je nabožno govorjenje pastorjev in poveličevanje Jezusa od strani oficielne teologije le prazno besedičenje, vera v Jezusa, ki ni Kristus, ne-zmiselna. To tembolj, ker je mnogo protestantovskih teologov učilo, da Jezusovi nazori o Bogu in svetu in njegovi nravni principi niso popolni; da je judovska predkrščanska teologija bila popolnejša od Jezusove in da si je Jezus svoje nravne pojme izposodil od sodobnega modroslovja in bogoslovja. Najbolj pa se je obračalo to gibanje zoper Wein el a, ki je Jezusovo podobo najbolj izpačil (»Jesu Persönlichkeit«; 1908) in ga podobno kakor njegov učitelj Wrede napravil za popolnoma modernega človeka, »absolutnega individualista«, »človeka volje«, »tip človeško-indi-vidualne osebnosti« brez vsake judovske primesi! Tako so hi-storiki napravili iz Jezusa iz judovskega rodu Davidovega človeka, kakršnega more roditi le XX. stoletje! Ni čuda, da je to početje rodilo odločen odpur v vseh krogih. Za katoličana je Kristus lahko vzor, ker mu je Bog — tako so nezadovoljniki naglašali — za nas pa ne more biti, ker nas naša teologija sama uči, da je bil le človek! Jezus iz Nazareta modernemu človeku tudi v religioznem oziru ne more biti merodajen. Liberalna teologija pa je krčevito vedno nanovo poizkušala rešiti svojega Jezusa-človeka. Pri tem pa se je še bolj zamotovilila v nebroj protislovij. Kdor smatra Kristusa za človeka, mora odgovoriti tudi na vprašanje, kako to, da se je sam imel in proglašal za Mesijo, za Boga, za neskončnega in neumrljivega. Izpočetka so poizkušali, vsa mesijanska mesta iz evangelijev izločiti kot poznejše tvorbe krščanske verske zavesti in razvoja, pa ni šlo. Protestantska javnost je zadnji čas začela vednobolj povpraševati, zakaj bogoslovci ravno ta mesta izločujejo, zakaj ne drugih? Saj vsak izloči nekaj drugega, in če bi človek zbral vse, kar so pro-testantovski bogoslovci in drugi moderni znanstveniki samo v zadnjih petdesetih letih iz evangelijev izločili, nam od Kristusa prav nič ne ostane! Po pravici je o oficielni liberalni teologiji zapisal že pred osmimi leti bremenski pastor Albert Kalthoff (»Das Christusproblem«; 1902) to-le:1 »Zastopniki takozvane moderne teologije rabijo pri svojih izvlečkih (o Jezusu) 1 Citat pri Karolu Kautskyju: »Der Ursprung des Christentums«. 1908. škarje po znani David StrauBovi metodi: mitiške stvari v evangelijih odrežejo stran, kar ostane, to naj bo »zgodovinsko jedro«. Toda to jedro se je v rokah naših teologov vednobolj razblinje-vaio. Tako je sčasoma ime Jezusa postalo za protestantovsko teologijo prazna posoda, v katero vsak teolog vlije svoje lastne domneve. Tako napravi ta iz Jezusa modernega spinozista, oni socialista, oficielna katedrska teologija pa Jezusa gleda v religiozni luči moderne državne ideje.« Pri tem je Kalthoff namignil na Prusijo. Z izločitvami torej ni šlo, posebno odkar so se protestan-tovski liberalni teologi sami (Harnackova šola) začeli obračati zoper neznanstveno hiperkritiško striženje. Kaj torej ? Nekateri so izkušali razložiti »mesijansko zavest« v Kristusu, posebno bogoslovec Oskar Holtzmann (»Leben Jesu«; 1901). Mesijanska bo-žanstvena zavest se je v Jezusu baje šele tekom časa razvila; zbudil jo je v njem menda Janez Krstnik. Vsled tega je nastala v Jezusu neka »napetost«, neki boj med zavestjo človečanstva in preroštva pa med zavestjo božjega mesijanstva in sinovstva. Toda evangeliji o tem boju nič ne vedo; že Harnack je v svojem »Bistvu krščanstva« odločno naglašal, da v Jezusu ni bilo nobene napetosti, nobenega boja, nobenega »razvijanja mesijanstva«. Ta napetost je gola umišljenina, nastala po samovoljnem izkrivljanju svetopisemskih tekstov. Nikjer izhoda; bankerot moderne protestantovske teologije je bil čedaljebolj očiten. In zdaj je tudi kritika postala čedaljebolj glasna in brezobzirna. Misel, ki se je zoper oficielno bogoslovje od dne do dne bolj uveljavljala, je bila tale: Jezus Kristus, kakor ga uči katoliška Cerkev in pa ortodoksno protestantovstvo, ne more biti pravi. Katoliška Cerkev ima Jezusa Kristusa za Boga, da bi pa zgodovinska oseba bila Bog, to je iz filozofskih razlogov nemogoče. Pravtako tudi ni mogoče, da bi bil Jezus Kristus delal čudeže in vstal od mrtvih ter nas s svojo milostjo zveličal. Zato je tudi ortodoksno protestantovstvo, ki tudi Kristusa smatra za Sinu božjega, zmotno pa tudi nedosledno, ker je bil Luther prvi, ki je zavrgel Kristusa Cerkve, postavil za edini vir spoznanja krščanstva evangelije, kakor jih vsak sam razume, in tako sam zadal veri v Kristusovo božanstvo prvi udarec. Na drugi strani pa tudi ni mogoče, da bi bil Jezus Kristus tak človek, kakor ga slika moderna protestantovska teologija. V evangelijih, drugih sodobnih spisih in v zavesti krščanskega občestva je Jezus Kristus Bog, oziroma Bog-človek v eni osebi, Mesija, kakor je bil od Boga narodom od začetka vekov obljubljen. Odkod ta ideja božanstva? to vprašanje je postalo zdaj poglavitno, liberalna bogoslovska šola ga pa ni rešila. In pojavil se je namah ta-le odgovor: Ideja Kristusovega božanstva, temeljne misli krščanstva sploh, njegova vera v odrešenje, v bogovčlovečenje, krščanska teologija in etika — vse to z zgodovinskim Jezusom sploh nima nič opraviti! Poglavitna zastopnika te struje sta bila predvsem modroslovec Eduard v. Hartmann in pastor Älbert Kalthoff. Odkod izvira torej krščanstvo? Iz judovstva, grštva, par-sizma, astralne babilonske mitologije, iz mandeiškega sektovstva, iz češčenja Ädonisa itd.! Socialistiški teoretiki so dodejali, da ima krščanstvo svoje korenine obenem v gospodarskosocialnih bojih rimskega imperija. Jezus Kristus je po tej domnevi pri postanku in razvoju krščanstva igral le malenkostno vlogo, bil je celo pod nivojem tedanje stopnje razvoja krščanskega verstva, kakor se posebno trudi dokazati Hartmann (»Das Christentum des neuen Testamentes«; 1905). Vera v Kristusa je prastara; nahajamo jo v vseh mitologijah, zlasti sprednje-, oziroma zahodnoazijskih narodov in pa pri narodih srednjemorske kotline. Torej je bilo krščanstvo že zdavna pred Kristusom in je današnje krščanstvo le zadnja faza v tisoč in tisočletnem razvoju orientalskega praverstva. Tako ti moderni kritiki. Da bi to svojo domnevo dokazali, so moderni posegli po bogatem materialu, ki jim ga nuja visoko razvito verskomodro-slovno in verskozgodovinsko znanstvo, zlasti versko znanstvo orientalskih religij. Da omenimo le poglavitne tozadevne vire: Angleža John Robertson (Christianity and Mythology; 1900 — Ä short history of Christianity; 1902 — Pagan Christs; 1903) in Frazer (The golden bough; 1900); Francoza Emile Burnouf (La Science des religions; 1885) in Hochart (Etudes d’histoire reli-gieuse; 1890); Nemci Gunkel (Zum religionsgeschichtlichen Verständnis des Neuen Testaments; 1903), jenska orientalista Karl Völlers (Die Weltreligionen in ihrem geschichtlichen Zusammenhänge; 1907) in Jensen (Das Gilgameschepos in der Weltliteratur; 1906), Wobbermin (Religionsgeschichtliche Studien zur Frage der Beeinflussung des Urchristentums durch das antike Mysterienwesen; 1896), različna dela Pfleidererjeva (zlasti »Das Urchristentum; 1902); Ämerikanec Benjamin Smith, profesor matematike na univerzi v New-Orleansu, ki je veliko spisal o »predkrščanskem Jezusu«, in drugi.1 Vzlic temu velikemu aparatu pa Kalthoffova struja ni mogla prodreti. Nastalo je namreč vprašanje: kako to, da se krščansko verstvo, ki se je baje že toliko stoletij pred Kristusom razvijalo, osredotočuje ravno okoli osebe Jezusove, ki pa je v tem razvojnem procesu nebistvenega pomena? To je vendar očito protislovje. Če je Jezus pri tem igral vlogo — četudi majhno —, kakšna je bila ta vloga? Nekateri so izkušali ta problem tako rešiti, da so dejali, da je krščanstvo iz že danih mitoloških elementov sestavil apostol Pavel, toda s tem je vprašanje le prenešeno: od Jezusa na Pavla, nikakor pa ne rešeno. In po pravici je of i-cielna protestantovska teologija odgovorila, da vsako veliko religiozno gibanje izhaja iz osebe, iz mogočnega individua, v tem slučaju: krščanstvo, četudi že deloma v prejšnjih orientalskih verstvih nekako predupodobljeno, izvira kot zgodovinsko gibanje iz Jezusa, kakor nam ga slikajo evangeliji in tedanja literatura. Tisti, ki pripisujejo krščanstvo Pavlu, sami sebe pobijajo, zakaj s tem izpričujejo, da orientalski mitološki elementi niso mogli stvoriti krščanstva, naj so bile časovne, zgodovinske, kulturne in socialne razmere za to še tako ugodne, ampak da je bilo potreba za to osebnosti, ustanovitelja, religioznega veleuma. In zakaj naj bi bil to Paulus in ne Jezus? Saj Paulus v svojih pismih sam izrečno poudarja, da je krščanski nauk Jezusov in ne njegov! Zdaj se pa pojavi profesor Ärthur Drews, znan monist, in trdi: Jezus sploh nikoli ni živel, pač pa je živel Kristus, ne kot zgodovinska osebnost, ampak kot umišljen in a v staro-orientalski in celo v praarijski mitologiji, kot tvorba verske zavesti, kot simbol pradavne vere v idejo bogovčlovečenja, samo-žrtvovanja božjega in odrešenja človeštva po Bogu-človeku! Kristus le ideja, verska, umska konstrukcija, mitus z večnoresničnim idejnim jedrom, novo verstvo pa je iz tega mita sestavil Paulus! Kar se tiče tajenja Jezusove eksistence, je stvar že precej stara, Drews sam navaja v tem oziru za svojega predhodnika Bruno Bauerja. Temeljna misel Drewsova je tale: Od nekdaj je živela v človeštvu vera, da se bo Bog včlovečil in se za človeštvo, ki je grešilo in trpi, sam žrtvoval, da ga s tem odreši in z 1 Natančneje bomo vire navedli, ko bomo o »Kristusu v mitologiji« izreCno razpravljali. neskončno vrednostjo svoje žrtve — sam žrtev in žrtvovavec — odreši. To je monistiška vera. Ta vera je rodila nebroj mitov in mitologij in se je vednobolj razvijala. V pravem času jo je povzel Paulus in stvoril iz nje logičen sistem, ki živi še danes v najbolj pravi in prvotni obliki, to je v katoliški Cerkvi, dočim je protestantovska cerkev krščansko verstvo popolnoma izpačila. Jezus Kristus je tako v evangelijih kakor v Pavlovih pismih le simbol ideje bogovčlovečenja, nekaka personifikacija. Da si je prvo krščansko občestvo za svoj simbol izbralo Jezusa, to pohaja iz tega, ker se je Jezus častil že preje pri judovskih tajnih verskih sektah kot Bog, kar so te sekte povzele iz par-sizma in drugih orientalskih verstev. Prvi in končni izvor Jezusa je praarijski vedski Ägni, bog ognja! Tudi Pavel je Kristusa pojmoval zgolj simboliško. Prvotno je bil Jezus Kristus Bog, kot njegova emanacija, kot Očetova beseda, Logos, duh, pojem samo-žrtvovanja. Zato je v krščanski cerkvi prvotna vera v Kristusa-Boga, ne pa kakor uči oficielna liberalna protestantovska teologija, v Kristusa-človeka, ki je postal Bog šele pozneje vsled neke »splošne ekstaze«. Prej je bil Kristus-Bog, ne človek, šele pozneje so mu cerkveni krogi vsled razdiralnega nastopa gnostikov, polagoma nadjali vednobolj človeško, individualno obleko. Kato-ličanstvo je velikobolj dosledno kakor protestantovstvo in tudi velikobolj krščansko, zakaj misel, da je Kristus bil zgolj človek, sploh ni krščanska; seveda je pa tudi katoliška misel, da je Kristus tudi človek, zmotna in šele pozneje nastala. Pač pa je katoličan-stvo še vedno ohranilo prvotno in v svojem jedru resnično misel o božanstvu, ki se javlja v naturi in človeku, se v nas včlovečuje, z nami trpi in se zveliča, kar je popolnoma razvil šele monizem. Tudi ta misel ni nova. Razvil jo je že E. v. Hartmann v svojih delih »Die Selbstzersetzung des Christentums«, pa v »Christentum des Neuen Testaments«; Drews ni temu dodejal prav nobene nove misli. Kar pa je glavno, je to, da je Drews pač mitološki material zbral, pa tako silno nekritiško, da so ga strokovnjaki nemudoma zavrnili. (Glej »Zum Streit um die Christusmythe«, Heinrich Zimmern, orientolog na lipski univerzi; 1910.) Že znani orientološki verski zgodovinar Ä. Jeremias (Babylonisches im Neuen Testament; 1905) je pojasnil, koliko veljave imajo in koliko je nimajo analogije med različnimi miti in krščanstvom. Potem pa so mitološke kombinacije Drewsove čisto samovoljne; razlogi pa, ki opira nanje tajenje eksistence Kristusove, tako fri- volni in lahkomišljeni, da je Drews danes od vseh strani pobit in v znanstvu ne pride več v poštev. Že omenjeni strokovnjak, orientolog in krščanstvu malo prijazni Zimmern piše: »Drewsovim izvajanjem iz zbranega mitološkega materiala bodo tudi taki znanstveniki, ki sicer nasproti tem vprašanjem zavzemajo popolnoma svobodno stališče, mogli le pogojno slediti. Posebno slabotna točka v njegovi poziciji pa je brez dvoma ta, da po zgledu drugih postavlja trditev, da je oseba Jezusova popolnoma nezgodovinska... Hoteti osebo Jezusovo kot ustanovitelja krščanstva iz zgodovine meni nič tebi nič črtati in na njeno mesto postaviti neki kolektiv prvotnega občestva, to je vendar nedopustna hiperkritika in vodi, ne da bi odpravila obstoječa nasprotja v tradiciji, do nebroja novih nezmislov in nerazrešljivih ugank ... Drews je ne samo pri dog-matiško omejenih, ampak tudi pri zelo svobodno mislečih raz-iskovavcih s tem svoje delo spravil zelo ob veljavo« (»Zum Streit um die Christusmythe«; uvod). Seveda — svobodomiselna organizacija, socialna demokracija in liberalna publicistika uprizarja na podlagi »Christusmytha« silno protikrščansko gonjo in propagando, dasi Drews ni popolnoma njihov človek. Toda to za nas seveda ne pride v poštev. □ O □ □ □ Naš namen je bil narisati v glavnih potezah anarhijo, ki vlada glede tega, kaj je Jezus Kristus bil in učil, v modernem verskozgodovinskem znanstvu in liberalni protestantovski teologiji. Zasledovali smo obenem, kako so se izkušali različni različno rešiti iz zagate, v katero je zabredla svobodomiselna protestantovska kristologija, oziroma znanost o »Jezusu«. Tako smo prišli do Drewsa, ki pomeni zadnjo konsekvenco iz tega trenja in vrvenja različnih domnev. Drewsove zmote bomo še prihodnjič posebej pokazali. Iz vseh teh modernih blodenj sije le ena jasna resnica »resnica katoliška«: Pravi Kristus ni ne mitiški »Kristus«, ne protestantovski »Jezus«, ampak Jezus Kristus, kakor živi v katoliški Cerkvi — Kristus, Bog in človek, Kristus, ki je »včeraj in danes in na veke«! O slovenski narodni glasbi. Prof. D. Beranič (Kranj). VI. Tonovni načini. Kuhač pravi, da se še nahaja med jugoslovanskimi narodi osem tonovnih načinov. Pisatelj teh vrst ni mogel konstatirati lidij-skega in frigičnega. Ostanki dorskega1 so konci k dominantnemu akordu; to priča o visoki starosti takih sklepov, ki so pa med Slovenci najbrž samo na vzhodni meji še precej domači. Za slovensko narodno glasbo prideta v poštev samo dva tonovna načina : trdi (dur) in mehki (mol); vsaj v dosedanjih zbirkah najdemo samo napeve v duru in molu. Ali se med narodom nahaja še kak drug tonovni način, mi ni znano. Ä tudi mol izginja vedno bolj. Kuhač ima v svoji zbirki še mnogo slovenskih napevov iz raznih krajev v molu. Recimo, da je pel narod te pesmi res v mehkem tonovnem načinu, ko jih je zabeležil zapisovavec, da jih ni postavil v mol harmonizator. Marsikatero melodijo namreč lahko razumemo v obeh načinih, ako ni spremljanja, ki odstranja vsak dvom. Nastane pa potem vprašanje, kako da je mol poznejšim zbirkam popolnoma neznan? Dvojno je mogoče? Äli je pel narod iste napeve v molu, ko jih je zapisoval Kuhač, pozneje pa že v duru — dokaz, da mol izginja —, ali so jih pa postavili v dur poznejši harmonizatorji kar na svojo roko. Iz kakega vzroka bi jih bili prelevili ti nabiravci v dur? Namen vseh slovenskih izdajateljev narodnih popevk je bil, nuditi pevskim zborom napeve v obliki, ki slušavcem najbolj ugaja. Zamenjavali so torej mol z durom, ker so vedeli, da ljudstvo mola ne razume več, da mu je tuj, in da stopa na njegovo mesto trdi tonovni način. Ta proces se vrši še vedno in kakor se kaže, bode izumrlo še ono malo število molnapevov, ki jih še imamo, ali se pa bodo prelevili v dur.2 Se v zadnjih časih ni nič čudnega, da napiše ta harmonizator isto narodno popevko v molu, drugi v duru, prvi za izobražence, drugi za ljudstvo. 1 Najbrž dorskega. Gotovo pa imamo v teh kadencah ostanek starih tonovnih načinov. 2 To prikazen opažamo tudi pri Nemcih in Italijanih. Hli izginja mol v slovenskih narodnih popevkah pod vplivom glasbe teh dveh narodov? Opozoriti moram tu blagohotnega bravca na sledečo koroško melodijo v molu:1 Vsa-ko , h h 2 i -1-] 3 takti, 1. stav 2k. h h ^ : le - to snu - rf-Jcz?—: ba - če tri ' -£ i ü maš. »Ja se —F—F— ::rtz=E ne bom u- 3 takti, 2. stavek. r -MLi . »ijv $ - -Ml. ^ • m * - £ £ : P S 1 V V u da-va, Bom le-dik o - sta-va, ker le-pe-ga 4 takll, 3. stavek /T\ cd =ž e S-ai i— —T ^ r- j ~ 'tp i_; j r » * > * iž Ir 1/ l> L Sbz::]i po-bi-Ca 'mam, ker le-pe-ga po-bi-Ca 'mam. 3 takti, 4. stavek. 3 takti, 5. stavek. To je eden redkih slovenskih napevov, ki se more peti samo v molu. Ker je napev priznano prastar, potrjuje njegova sestava naša izvajanja pod V. C. v polni meri. Intervali so vseskozi prehodni, kar je važno svojstvo vseh pristno slovenskih napevov. (Prim. zgoraj pod VII. B. 4). V slovenski narodni glasbi prevladuje trdi to-n ovni način; ukoreninjen je že tako v narodu, da niti umetna pesem ne postane poljudna, ako je zložena v molu.2 Domač je mol samo še na vzhodni meji. 1 O. Dev 1, št. 21. 2 Niti boljSe izvežbanim pevcem mol-napevi ne grejo prav v uho,, kakor sem se prepričal za svojega nad desetletnega vodstva raznih zborov.. VII. Melodije. A. Homofonost. Vsi narodni napevi so homofoni (monodični), t. j. samo cn glas ima melodijo, katero drugi glasovi samo podpirajo in določujejo z akordi. Napev »Čukova ženitev«1 v L. Kubovi priredbi torej ni prirejena v narodnem duhu, ker posnemajo (imitirajo) moški glasovi melodijo, ki je prideljena sopranu; napev je prirejen polifono;2 vrhutega je harmoniziran popolnoma v neslovenskem duhu: Veselo v-m v I -4- 0 m -ß- f S Čuk se je o 2 —i— -0 — 4=: :p: -že - nil, / I I ! tra-la - la, 4: r m m f čuk se je o - že - nil, tra la - la, sova ga je £ 1*1 -ß- & . vze - la 4= 1! tra - la - la, I i so - va v ga je vzela, hop - sa- I S pp tra la - la, pEEJEEjE so - va ga je / / ✓ i/ vzela, hopsa- S z-——: :ii— Sz=: Jzt :zdzz i sa, -f~p-rr mi> 1 1 sova ga je vze - la, hop-sa - sa. 1 Žirovnik I, št. 29. 2 O sestavi melodij (Melodiebildung) bora razpravljal v posebni študiji skupno z naukom o harmoniji. & +~ - +TE^^r^-+----- hop - sa sa, sa, T—r so - va -h—H / I'/ ga je vzela, ] PP B. Melodični element. a) Okraski. Melodije so zelo preproste, kar se tiče melodičnega elementa samega. Okraski so redki;1 razen navadnega in dvojnega »Vor-schlaga« narod ne pozna figur.2 Sicer pa pridevajo ženske pogosteje okraske, kakor moški, pač ker imajo bolj gibčen glas. Za-pisovavci se pogosto za okraske niti ne brigajo. Taki okraski se nahajajo n. pr. v napevu »Šembran petelin«:3 S fc-lF =*~ Ti O. =fs=z Sem - bran pe te lin b) Intervali. Znano je, da se rabijo nekateri intervalski skoki v tej narodni glasbi pogosteje, v oni redkeje ali celo izjemoma. Naša ljudska glasba ne ljubi praviloma velikih skokov, giblje se svojemu mirnemu značaju primerno v malih intervalih. a) Zelo redki so skoki nad oktavo, t. j. skoki na undecimo in nono. Med 145 napevi I. in II. Žirovnikove ter III. in IV. Bajukove zbirke sem našel dva napeva s skokom na decimo, pet napevov s skokom na nono. Ena4 decima stoji tako, da je med skokom odmor; med primo in decimo je namreč v besedilu cezura; nahaja se v prehodu od vodilnega glasu na »čez«: czSpzjzi NB te IM * Ž-R2—8 I ... da le po - Ca - kaj me, he, he, he, A mo-gla si se . 1 Kuhač, Rad, 160, 176. 2 Gl. Kuhač, 1, 137, 144 i. dr. 3 Kuhač I, 89. « Bajuk III, St. 24, t. 8-9. Druga1 decima je istotako v cezuri in se nahaja vrhutega v glasu, ki poje čez, ne v vodilnem glasu. Skokov na nono sem našel med temi 145 napevi 8 v petih napevih.2 Večinoma se poje na oba tona tega intervala druga beseda, s čimer je skok precej ublažen. Vsi skoki na nono so prideljeni čez-glasu:3 0m =|: /T\ -i j-Jt—-v—i r 4 r Oh, zdaj pa u - za-mcm od o-čka slo - vo in Ü :=t mm 'J 1 zad-njič po - da - jem jim P \) ' de - sno ro - ko. Pa ni- I , h h i—*— i—h- t ^ p ■ -f—r-r- ^ kar ne ža - ljuj- te, Dvic Ala - rij se zro-čuj-te, saj 'r Dvi - ca Ma - ri - ja vas / var-va - la bo. Le navidez imamo none v onih slučajih, v katerih se ponavlja za visokimi glasovi ene ritmične enote kaka druga enota, ki se prične slučajno za nono niže, kakor v sledečem primeru:4 1 Žirovnik I, St. 6, t. 5. 2 Bajuk III, St. 21, t. 9; IV, št. 15, t. 9-10 in 15-16; št. 23, t. 2 in 6;. št. 25, t. 8 — 9; Žirovnik I, št. 41, predtakt — 1. takt in t. 4 — 5. 3 Bajuk III, 21. * Bajuk IV, št. 25, konec. Sicer pa ta napev ni naroden. 'iH W=£.=* NB p *a-€- ... živo v lice za-ru-dela, ko je stopil on pred njo. Napevov s skoki na decimo je torej v omenjenih zbirkah l'27°/o, napevov s skokom na nono pa 3‘12°/o. ß) Pogosteje naletimo na skoke na oktavo. Med 145 napevi omenjenih pesmaric nahajamo v 28 napevih 51 skokov na oktavo, in sicer: 1) v vodilnem glasu s cezuro v besedilu 8 oktav v 7 napevih,1 2) v vodilnem glasu brez cezure v besedilu 12 oktav v 6 napevih,2 3) v glasu, ki poje »čez«, s cezuro v besedilu 9 oktav v 7 napevih,3 4) v glasu, ki poje »čez«, brez cezure v besedilu 22 oktav v 13 napevih.4 Podajam za vsako prikazen po en primer: Primer za 1), 3), 4); Žirovnik I, št. 19.: NB NB ---ß~ Ko b' sodov ne b’lo, tud’ Ce-pov ne b’lo, in 1 Žirovnik I, št. 6, t.5.; št. 19, t. 2.; št. 26, t. 2.-3.; II, št. 12, t. 8.-9.; št. 25, t. 4.-5. in 8.-9. Bajuk III, št. 24, t. 8.-9.; IV, št. 26, t. 2. 2 Žirovnik II, št. 4, t. 7. in 15.; št. 27, t. 5-6. in 13-14. Bajuk IV, št. 3, t. 3.; št. 11, t. 1,—2.; št. 23, tl. in 4.; št. 25, t. 1., 3., 7., 9. Gl. tudi O. Dev I, št. 13, tretji takt od zadaj; št. 6, t. 11. in 12.; II, št. 17, t. 4.-5. 3 Žirovnik I, št. 14, t. 2., 4. in 6.; št. 19, t. 6.; št. 22, t. 3.; št. 27, t.8.; št. 46, t. 4. št. 49, t. 4. -5. Bajuk III št. 18, t. 12. ‘ Žirovnik I, št. 13, štiri oktave; št. 14, t. 7.; št. 19, t. 5. in 8.-9.; št. 29,predt.-1.; št.41,t. 4.-5.; II, št. 28,1.1,-2., 5.-6.,9.-10. in 13.-14. Bajuk III, št. 2, t. 5.; št. 8. predt. — 1. in 4.-5.; št. 17, predt. — 1.; št. 18, t. 8.-9.; št. 19, predt. — 1. in 8.-9.; št. 30, predt. — 1. in 8.-9. Glej tudi O. Dev. I, št. 19, t. 9. in 13.; II, št. 26, t. 1, 4, 7, 9; št. 30, 1.1, 5. 18 1 NB J , K «rr NB -| * -N Es# l=" ^ vin-ce bi te - k J ^ d ~ r lo v ma - jol-ke s 1 i h i ...... U r i a - mo, i j f t ^ in J tfp— t - -t E d vin - ce bo te - klo v ma - jol - ke sa mo. Pri prvem NB skoči vodilni glas na zgornjo oktavo, pri drugem NB imamo skok na oktavo od vodilnega glasa na čez-glas, pri tretjem NB pade čez-glas za oktavo in poje unisono z vodilnim glasom. V prvem in tretjem slučaju je oktava v cezuri, v drugem brez cezure: u — u o — /\ Ko b’ sodov ne b’lo, u — u u — /\ tud čepov ne b’lo, u — u u — u in vince bi teklo, u — u u — v majolke samo. Primer za 2.: Žirovnik II, št. 4; drugi stavek — četrti stavek:* — J-ictd: * • at d 5 1 f t 0—--* - J 1 -rW ... mrzel je led, pridi se gret, mrzel je led, pridi se gret. Posebnega pomena so samo pod št. 2) našteti skoki na oktavo, ker so vsi drugi več ali manj ublaženi po tej ali oni okol-nosti; torej imamo samo 24% vseh skokov na oktavo, katero pri poslušanju napevov posebno čutimo. Teh 12 skokov se nahaja v šestih napevih, to je v nekaj nad 4i% vseh razčlenjenih 145 melodij. Äko vpoštevamo vse skoke na oktavo, imamo samo 19% napevov s tem skokom, v 81% ne zasledimo oktav. 1 Napev pač ni pristno naroden 1 Skoki na decime, notie in oktave torej niso posebno udomačeni v naši narodni glasbi. Da so ti veliki skoki našim narodnim popevkam tuji in da jih naroden pevec ne ljubi, dokazuje poleg redkosti takih skokov dejstvo, da se pojavljajo samo v gotovih okoliščinah. 1) Obe decimi, ki smo jih izsledili, sta namreč skoka navzgor, obe sta v glasu, ki poje »čez«, obe se pojavljata skupno s cezuro v besedilu. 2) Izmed osem skokov na nono jih je sedem navzgor, samo v enem slučaju pade napev za devet glasov. Da se narodu ne zdijo tako trde kakor decime, sklepamo iz tega, da se nahajajo v večini slučajev (6) v vodilnem glasu, ne da bi jih ublaževale cezure. 3) Med 51 skoki na oktavo imamo 43 skokov navzgor, samo 8 skokov navzdol;1 samo eden skok navzdol se nahaja v vodilnem glasu,2 sedem jih je prideljenih glasu »čez«; vsi skoki navzdol so ublaženi po cezuri in se pojavljajo samo med dvema stavkoma, ako je namreč poznejši stavek ponavljanje kakega prejšnjega, ki se začenja za oktavo višje, kakor se končuje stavek stoječ pred ponovljenim stavkom. V vodilnem glasu je samo 20 skokov na oktavo, v glasu «čez« pa 31. Za skoke na oktavo, nono, decimo velja torej pravilo, da se rabijo samo navzgor, zlasti če se nahajajo v vodilnem glasu; splošno so pogostejši v glasu »čez«, kjer je njih uporaba bolj prosta kakor v vodilnem glasu. Skoki navzdol so redki in večinoma v glasu »čez« ter vedno v zvezi s cezuro. Večina teh velikih skokov je ublažena po cezuri.3 1 Žirovnik I, St. 14, t. 2., 4., 6.; št. 19, t. 6.; št. 22, t. 3.; št. 27, t. 8.; št. 19, t. 2.; št. 46, t. 4.; št. 49, t. 4.-5. 2 Žirovnik I, št. 14, t. 7. 3 KuhaC (Rad 160, str. 169 sl.) je našel med 200 italianskimi narodnimi napevi 34 melodij s skokom na oktavo brez cezure, 22 s cezuro. V 307 madjarslfih melodijah je našel 32 melodij z neposrednimi skoki na oktavo, 29 med cezuro. V327 nemških melodijah je našel 12 neposrednih, 21 posrednih skokov na oktavo. V 400 melodijah prve knjige »Južnoslovjenske popievke« je zabeležil neposredne skoke na oktavo v 9., skoke med cezuro v 6. melodijah. Med teh 15 melodij je vštel tudi slovenske napeve. Torej imamo sledeče razmerje: italianske 28%, madjarske 20%, slovenske 19%, nemške 14°,'o, hrvatske blizu 2%. Če pa računimo, kar je popolnoma upravičeno, v 18* y) Skoki na septimo in na manjše intervale so že precej pogosti. Njih uporaba ni vezana na posebne pogoje, kakor se mi dozdeva. Zato hočem podati nakratko rezultat raziskovanj Fr. Ku-hača v že omenjeni razpravi (Rad 160). Kuhač je našel v 200 italianskih narodnih popevkah 55 V2% napevov s skoki na seksto, v 307 ogrskih 24%, v 327 nemških 173/4°/o, v svoji prvi knjigi »Južnoslovjenske popievke« med 400 napevi 63U°lo (27 melodij) hrvatskih, 53U°lo (23 melodij) slovenskih. Najčešče se nahajajo septime in sekste v vodilnem glasu.1 Za primer skokov na septimo naj navedem popevko »N’coj je en lep večer«- z ritmom in mero, kakor ju zahteva Žirovnik: iüps f N’coj je en lep ve - čer, * = : ju - tri bo 'n zau- ber dan, f n coj je en zau-ber dan, ju - tri bo ’n zau ber lep ve-čer, ju - tri bo ’n Sl dan. Na zgornjo septimo skoči melodija v taktih 5—6 in 13—14. Skoki na seksto so tako pogosti in navadni, da jih ni treba natančneje raziskavati; seveda so pa po številu daleč za sekundami in tercami, kakor smo že večkrat poudarjali. ö) Nahaja se tudi pogosto čista kvinta (c—g);2 zelo efekten interval je mala kvinta; poj si n. pr. sledeči napev znane pesmi naših napevih samo one skoke na oktavo, ki se pojavljajo v vodilnem glasu, imamo samo 13 takih napevov ali približno 9°/o, torej med nemškimi in hrvatskimi. 1 Tudi v Kubovem »Slovanstvu* je precej septim v slovenskih na- pevih, n. pr. št. 11, 76, 8. itd. 3 Tudi tritonus (n. pr. f—h) se nahaja. Kuhač je našel v italianskih napevih 21Vs%> napevov s tem intervalom, v nemških 41°/c, v madjarskili 2>/20/oi v slovenskih blizu 4%. »Je pa davi slanca pala!« Slišal sem ga v Savinjski dolini na Štajerskem (v Smartnu na Paki): p rti 3 F-^J 5 r i i * 5 | V K f f J Je pa da - vi slan - ca pala, -jt.J : e h-= Ew t l-A ■ F- =f p M 1 na ze - le - ne trav - ni - ke, je go-to - vo J' J i . ■ i -J-»—i f J lr~F p 4 r Ü po - mo - ri - la, vse te drob-ne ro - ži - ce. Male kvinte se nahajajo v vodilnem glasu (v 3. in 7. taktu b — e) na mestih, zaznamovanih z NB. e) Pristna slovanska in slovenska intervala sta velika in mala terca in velika sekunda, medtem ko so za napeve avstrijskih Nemcev značilni veliki skoki: podlaga narodnih napevov avstrijskih Nemcev je razstavljen akord, posebnost slovanskih narodnih popevk so prehodni (mali) intervali. (Dalje.) Iz Kastelčeve zapuščine. Objavlja Ivan Grafenauer. Strani 5—38 (z naslovnima listoma str. 1—4) so šle prve v tiskarno; to kaže zaznamenovanje z rdečim svinčnikom: 1. Glofa, 2. §oneti, 3. Romanza od dohtarja, 4. Romanza od uzhenza, 5. §trunam, 6. Gasele. Do sem je pisava lastnoročno Prešernova, od tu naprej pa je pisal vse (razen str. 107.—116.) M. Kastelic. — Ovitek in naslovni list sta se izgubila od ostalega rokopisa šele, ko je prišel iz tiskarne, in sta ostala potem v licejski knjižnici, dočim je ostalo Kastelic vzel na dom. — Strani 39—44 (trije listi) so se izgubile iz rokopisa. V Čbelici, IV.bukv., jim odgovarjajo str. 25—31. Vsebina teh strani je: Kref, U. J. (Jarnik), (str. 25—28); Prilika, J. K. (Kosmač), (str. 29.); §olnze, E. J. K. (Kovačič), (str. 30—31). — V rokopisu sledi potem: Hrepenenje (is Shillerja), (L—k. Levičnik); rokopis str. 45—46, Cbelica, IV, 32—33.; pesem je zaznamenovana z rdečo 3, pisano preko prvotne rdeče 4. Variante: 7 b'imel) nimam — 19 prijeten] perjeten, popr. pri-. — 25] Zholn fizer odvesan vabi, popr. kot v Cbelici. — Str. 47. Krajnlkim mladenzham. Vi prednikov neumerjozhi vnuki, Ki zhaft fo bili dobrim, hudim ftrah, Katerih shlahtni fhe shive nauki, Del’ trupla davno she pokriva mah! 5 Pomiflite, de le mladofti leta Taiftih del so zhaf, perloshnoft fveta, Ki frezhne, imenitne val fture, Mladoit je dan, kmal' mine in — gorje! De rajnki bili To ftebri desheli, 10 In vere luzhi, lepih dnevov sor; De flaft pobegniti je mogla v seli, Ki ljudftvo pokonzha in kraljov dvor, To dedov sgodnje bil je fad modrofti, Pomlad shivlenja ni [bila] bla njim k’ norofti. Krajnlkim mladenzham. Za tiskarno je ta pesem zaznamenovana (z rdečim svinčnikom) prvotno s 5, preko katere pa je zapisana številka 4. — Pesem sama je prečrtana (z rdečim svinčnikom). — V. 6. Taiftih del fo] 15 Neumni vfi, k’ ta zhaf v’ nemär pulte; Mladoft je dan, kmal’ mine in — gorje! §inovi Krajne, zhverftih rod ozhetov, Berft frezhnih zhafov, frezhnih zhafov kal! Str. 48. Al pridete od knesov, al od kmetov, 20 Zhe lenih sanizhujete derhal, Nevtrudno hozh’te sa duha fkerbeti, Na uzhenofti smirej bogateti, To od mladofti, slati vek k’ vam grč; Mladoft je dan, kmal’ mine in — gorje! 25 Ne boj fe, komur ftvarniza odrekla Slatö, ftan shlahtni, imenitni dom! Dobil fi ftanovitnoft huj' od jekla, K' gore prenafha, finje Tkale lom’. Poftava zhverfta, jafni um t’ je dota, 30 Povej mi, kdo je s’ to fhe bil firota, Zhe prav ob zhafi s’[h’] njo obrazhat’ ve? Mladoft je dan, kmal’ mine in — gorje! Kar voda ribi, tizhu srak, zhebeli So roshe, to naj delo bode Vam; 35 Sgubljen’ga zhafa rane ne sazeli Nezhimurna ljubesen, sdravje srnam. Str. 49. Saftonj fe rumenjaki jim blifhejo, Zaftonj devize sale jim zvetejo, Ki njih pogoj, umeloft samude; 40 Mladoft je dan, kmal' mine in — gorje! Sa to fhe enkrat pevza poflufhajte: Prihoda zhaft sdaj obftoji na vaf; Pa nizh na ftaroft fe ne sanafhajte, Shivet’ sa fvojih vnukov slati zhaf: 45 Neovershljiva je: mladofti leta Tajiftih del fo le perloshnoft fveta, Ki frezhne, imenitne vaf fture; Mladoft je dan, kmal’ mine in — gorje! L-k. Str. 50. $onet. Lepö je viditi, kak v selenjadi Potokov [mirnih] tihih fe bregov’ plavijo, Al kako v fonza luzhi fe blifhijo Predrasih biferov lepi sakladi: popravljeno: So tittim delam. 13 sgodnje] j poznejši. — V. 46] popr.: Sa tifte dela fo perloshnoft fveta. — Šifra je LeviCnikova. Sonet. Kr. Čb. 34. Razlike so precejšnje, zato natisnem ves sonet s korekturami vred. Pesem je zaznamenovana prvotno z rdeCo 6, preko katere je zapisana s svinčnikom 5. Popravki: V. 3. je K. poizkusil popraviti: 5 She lepftii roshe viditi pomladi, K’ od jutra pervih sharkov fe slatijo; Ä1 svesde, ki ozheta zhaft gorijo, Na neba potih o ponozhnim hladi. Pa vre fhe lepfhi vidit’ je divizo, 10 Kateri zvetja ni fhe odpihala Strupena mozh perlisnjen’ga fleparja; Nedolshnoft njena otemni danizo, Ozheta nje fta Kerubov serkala, 'S liz njenih fveti fe nebefhka sarja. L-k. Rokopisne strani 45—50 so šle skupno v tiskarno. To dokazujejo številke 3 (4) Hrepenenje, [4 (5) Krajnfkim mladenzham], 5 [6] §onet. Isti red je v Čbelici. Äli so bile zraven tudi str. 59—44, se ne ve, a je verjetno, ker št. 1. in 2. (oziroma 3.) v rokopisu ni in izgubljene strani so obsegale res tri natisnjene pesmi. 28. jutro veliziga Travna 1828.1 Rokopis str. 51—52, Čb. IV. 35—36. Podpisan **. Pesem je za tiskarno zaznamenovana z rdečo 1. Podbudenje k’ vefelju. Martin Shnajder. Rokopis stran 53—54. Pesem je s svinčnikom prečrtana. Tiskana je v Čbelici, V. bukvice (1848), str. 90—91 (naslov Poserčenje, podpis Matija Šnajder,) ponatisk v Novicah, 1. 1849. št. 2. (10. januarja). — Variante: 14. Spanja,] Spanje(l).— 20. Vzeme,] Vsene(l), popr. Vsane(l). — 22. Glas prijetni vabi nas) Dajajo prijetni glaf. — K opombi „Lif po Silfko: len“ Kopitarjeva opazka: Vide an val Zilia & Geil velit c.iobo & non potius bsmA (beri: zemja; morda je hotel pisati: zelj^[=ja]?). Str. 55. Herffeld mefto Hefov pod Kalel 1807 o vojfki Franzosov s’ Prajsi.2 Galijanam Herffeldjani Kapitana umore: Biti ropani, poshgani Od zesarja ukas dobe. 5 Profhen zesar od palenja Sunej kope hifh neha, Ä1 v luzhi fonza kako fe blifhijo, a je korekture zbrisal. — V. 7. svesde] prvotno: svesdize. — V. 13. serkala, popravljeno: serzala. — Na robu Kopitarjeva opazka: sed de serkalo vide Lindium aut vel Murkonem. 1 Trevna] popr. travna. — Varianta 24. Čb. Vites,] rok. Konjik. 2 Pesem je prečrtana s svinčnikom. — Nepremaknjeno rubljenja V’ nov’ britko povelje da. Badijanov tam simvala 10 Ravno tropa: Link glavar; Ura ropa prihajala, V' redu bataljonov par. Rekel Link fe oglafiti, Ako ropat’ kdo sheli; 15 Ni tel Nemzov Nemz rubiti: Link duhä trum pred budi. Def’ ponudbo ponovljuje, Ni nobeden [tel] tel rubit’: Naj, kdor more pripovduje, 20 Kak Hef jel le vefelit’. Str. 56. Linka hvalit’ koj letijo, Nudijo dari prejet’. Pa odgovor ta dobijo: Dnar ni gnal me dobro det’. 25 Li to, ljubi! dovolite Mi v’ prigodbi te fpormn, Grad Herffelda udolbite, Sa-me eno tih dolbin. Ona is vojfke fpremila Me dovolj bogato bo, Kdej nevefto obdarila Gorji k’ ropano blago. S. 1. Nudijo: filijo. 2. Dolbina: podobe udolbina. Op. Zupanovi. Str. 57. Serpfke pokrajnzhane. Nar vefeleji odgovor.1 1. §eftra brata klizala na fonze: Pridi, brate, fem na fonze gorko! Gorkiga Te fonzhika nagrevat, Lepe fe nagledal boFh lepote: 5 Kako jesdijo ubrani fvatje! Blagor domu, kamor kol gredejo! Zhe li bo hifha jih fprejela? Zhe li mat’ s’ darmi bo odarila? 1 Prečrtano s svinčnikom. — Nenatisnjeno. Zhe li bratcz s’ vinzhikam napajal? 10 Zhega li feftriza bo med njimi? Brat na to feftrizi odgovarja: Ljuba feftra, bodi mi vefela! Nafha hifha fvatc bo fprejela, Nafha mat’ s’ darmi bo odarila, 51 Jef napajal s’ vinzhikam jih bodem, Ti, feftriza moja, bofh med njimi! §um dekletov. 2. Dekliza vod<5 gasila, Noge fe ji bel’jo, Sa njo grede koj mladenezh §e na glas pofmeja: 5 Gasi! gasi, mi deklina! Ä1 zhefh moja biti? Str. 58. Ako jef bi mlada vedla, De jef tvoja bodem, S mlekarn bi se umivala, 10 Da bi bela bila, S roshami [bi] fe otirala, [obrifala] De b’ rudezha bila, Shido bi fi opafvala, De bi tanka bila. SI a t a j a b e 1 k a. 3. U jutro gredem po vodč. Pa najdem slato jabelko, Dadem ozhetu ga delit’, Krivo ga ozhe rasdeli' 5 Sa-fe vezh kakor meni da. U jutro gredem po vode, Pa najdem slato jabelko, Dadem ga materi delit’, Krivo ga mati rasdelf, 10 Sa-fe vezh kakor meni da. Sum dekletov. Ob strani s svinčnikom 7. — Pesem ni prečrtana, a tudi natisnjena ne. — V. 3. je s svinčnikom prečrtan; na robu popravek ■ Sa njo fäntizh konja jesdi. — V. 5. deklina], popr. deviza. — V. 7. jef,] popr. jes.] enako vers 8. — V. 8.] Popr.: De bi tvoja bila. — V. 13. Popr.: S shido. Slata jabelka. Prečrtano, nenatisnjeno. V. 11—12. Črti pomen-jata, da sta verza enaka prvemu in drugemu. Kopitarjeva opomba: Dadem ga bratezu delit’, Krivo ga bratez rasdeli 15 Sa-fe vezh kakor meni da. Dadem feftrizi ga delit’, Str. 59. Krivo feftriza rasdeli, 20 Sa-fe vezh, kakor meni da. Dadem ga miletu delit’, Lepo ga mile rasdeli, Sa-fe menj, kakor meni da. Nefrezhna neveTta. 4. Perftanek nevefta povrazhala: Nä ti perftan[ek]l moj te rod ne ljubi, Ne feftre, ne brat, ne mat’, ne ozhe! Pa nikar me, ljubi! ne rafglafhaj! 5 §rota jef nevefta fim nefrezhna. S’jala fim basilika, nizhe pelin! O ti pelin! moje grenko zvetje! Svate moje ti ovenzhal bodefh, Kadar v' grob me, revo, ponefejo! Matere fo krive. 5. Preko biftre vode §ave Fantizh hodi, konja vodi, U rozhizah kapo nofi Kapo polnijo folstze 5 On preklinja vodo §avo: »Bog ubi te, voda §ava! Jas ne morem ne pregasit’, ergo tu pigrior eris ad scribendum, quam i 11 e ad fa-c i e n d u m ? Nefrčzhna nevžlta. Prečrtano in nenatisnjeno. — V. 4. rafglafhaj], nnd gla je zapisan n\ rasnafhaj. — V. 5. jef, popravljeno: jes. Matere lo krive. Rdeče prečrtano, nenatisnjeno. S svinčnikom zaznamovano z 8.— V.l. Preko], popravljeno: Unkraj; na robu: 'Sune ftrani, a je prečrtano. — V.3. Popravljen (s svinčnikom): Kapizo v’ rozhizah nofi. — V. 4. Popravljen (enako): V kapizo folsize tozhi. — V. 5. On], poprav- Tudi tebe ne preplavat’, Svoje mile ne obifkat!“ Str. 60. 10 Mila njemu befedfla: O Boga ti, mladi fantizh! Ne preklinjaj vode [Save! vo] Save! Ni ti biftra Sava kriva; Ampak tebi mati kriva! 15 Tebi tvoja, meni moja! Tvoja mati govorila: S’nu ne dadem do pomladi; Moja pa je govorila: Hzhi! ne dam te do jeleni. ßerblinova ftanovitnoft v’ viri. 6. Shopek plela feftra Devtedara, Na zherdaku fe hladila v’ hladi. Memo grede Rade Neimare, Rezhe njemu feftra Devtedara: Ali zhefh, junak! fe poturzhiti? Dam ti polovino ^arajeva, In pol blaga brata Devtedara. Govori nji Rade Neimare: O Boga mi feftra Devtedara! Ne bi tel junak fe poturzhiti, Ko bi dala vfo mi Sarajevo, In blago vfe brata Devtedara! Mladenezh per potoki (is Schillerja). Dr. T. (Tušek). — Rokopis str. 61—62. Cbelica 37—38. (podpis Dr. T—k.) — Za tiskarno zaznatnenov. z rdečo 2. — Variante: 1. Fant fedel je per potoki,] Per potoki fant je Tedel. — 13. natore, o popravljen vu. — 23. moram, a popravljen ve. — 28. prvotno: Kir le rafejo fpomlad; popr. kakor v Cbelici. — 31. prvotno: Srezhno ljubljenim (končnica popr. -ma [Dr.T.?]); popr. kakor v Čb. — 32. prvotno: hifhza, popr. hifha.— Zefar in opat (is Bürgerja). Dr.T. — Rok. str. 63—70. Čb. (podpis DrT—k.) str. 39—47. — Za tiskarno zaznam, z rdečo 3. Kopitar je zapisal na rob: Sed ftultum eft, verti a catholico verbo-tenus imo scandalofius adhuc, haeretici schadenfrohes Lied, eandem rem aliter tractet catholicus, aliter haere-ticus oportet; aliter filius familias; aliter hoftis! —Variante: 1. Povedal pravlico. — 3]. Je bil tud’ opat, nar prevsetnifhi far; prva poprava: prav prevseten gofpod. (Pisava ni Kastelčeva, Prešer- ljeno: In. — V. 17. §’nu ne dadetn, popravljeno: Ne dam fina. — V. 19. Popravljen: »Ne dam tizhize — *, zadnji izraz je nadomeščen s svinčnikom s: hzhere. Serblinova Itanov. v’ viri. Prečrtano in nenatisnjeno. novi je sicer nekoliko podobna, a njegova ni. Morda je Tuškov a (?), vsa vrsta s popravkom vred je zopet prečrtana in dalje spodaj nadomeščena s Kastelčevo roko takole: [Opat je bil] mosh [prav] mogozhen takrat. Na robu stoji m. prečrtane prve polovice: Je bil tud’ opat, a zopet prečrtano, spodaj: Opat je tud’ bil. — 4]. Pa fhkoda, vezh vedil kot on je ovzhar; poprava Tuškova (?): zgoraj [Pa Anshe vezh ve, ki sa zhedo le hod], Kastelčeva dalje spodaj; Al fhkoda, ovzhar je bolj svit [bolj k] bil k’ opat. — 9. Sa farja,prva popr. (T.?): [Gorp.], preko tega z isto roko Opatu. — 12. Na robu: nebi.— 13. Pa farzhika; poprava (T.?): [Gofpoda] Opata pa. — 16. fe farzhik; popravljeno (T.?): gofpod fe. — 18. Ker farja; popr. (T.?): Opata. — 26. kratikzhaf. — 30. In, popr. (K.) Pa. — 32. koliko, popr.: kol’ko. — 34], Vkaterimu zhali bi semljo predirjal. — 37. tretjo, popr. (T.?): tretje; mor’te, popr. (T.?): morate; opat, popr. (T.?): mosh. — 42. Nekdajn’mu, končnica je popravljena; kaj je bilo prej, se ne pozna, ker je zradirano. — 46. Far, popr. (T.?): Un. — 50. kerkol’, popr. (K.): kjerkol’. — 56. je] fe. — 59. Nikol’ ne, popr. (T.?): Pazh redko. — 75. Nobeno minuto, popr. (K.): -e, -e. — 77. opat, popr. (K.): jas mosh. — 81. Odgovore, popr. (T.): -ov. — 82. Nekdajnim’] n’mu (T?). — 94. v opatov obleki, popr. (K.): opafhko oblezhen. — 96. do zefarja] ko zefarju. — 99]. Povejte, [moj] opat, [saflifhat] od vaf vedit’ shelim 2 1 3 (popr. K.). — 101]. Sa Iridefet Kriftufa (fha) rajnfh fo prodali, popr. (T.?): Kaj? tridefet rajnfh fo sa Krifhzha plazhali. — Cb. Krift’fha. — 105. nekaj vela she to, popr. (T.?): to je she nekaj,“ koj. — 111. Nobeno minuto, popr.: -e, -e. — 113. Gofpod, vam povem, de; popr. (T?.): Pre-fvetli moj zefar. — 114. Pa, popr.: Ga (K.), popr.: In (K.); ga nad črto, z znamenjem kam spada; fpremivali, popr. fpremljali (K.). — 115. Poftavim, konec besede je pisan čez zradirano mesto; kaj je stalo prej tam, se ne vidi. — 126. Je prav’, al’; pisano čez zradirano mesto. — ta bart je pa, popr.: pa ta bart je. — 129. nemafh ti, popravljeno: ti nemafh. — 133. $hent-Golfk’ opatija, popr. (K.): v $hent-Gol, opatija. — 134]. Tvoj fprednik naj, volja je moja, popr. (K.): Al fprednika tvojiga zhaka ferd moja. — 135]. Na oflu fede fe pravize uzhi, popr. (K.): Uzhil naj na ofli pravize fe bo. — 136]. Kjer fjano nč blo, tam tud’ sheti kaj ni, popr. (K.): Tam sheti nizh ne, kjer nizh fjan’ga ne blo. — 138. latinfke] flovenfke. — 144. In, popr. (K.): pa. _ 149], De, ti fi sadel, tvoja glava ne lashe. — 150]. She lepfhi fe tvoje ferze mi pokashe. — 153. v’zefarfkimu pifmu, popr. (T.): U pifmi zefarfkim. — 155]. Opat fam naj ftreshe mu, sanj naj fkerbi, popr.: Opat naj mu ftreshe, on sanj naj fkerbi. — 156. frezhno, popr. (T.?): frezhen. —1 1 Opomba pod pesmijo Zefar in opat: To balado, katero je Bürger is ftare pripovefti: >King John and the flbbot of Canterbury« vsel, je she tudi [pred nekaj leti] V. St** K. preflovenil ino v' Leti 1828 v’ Terfti na fvitlobo dal. — Kopitarjeva opomba: nec putem, melius vobis fe-cerit ille V. St** K. mihi ignotus. — Glej o tej pesmi Zbornik Slovenske Matice, V. str. 102—106. Strani 51—70 so šle kot tretji kos rokopisa skupno v tiskarno, kar dokazujejo rdeče, za tiskarno namenjene številke: 1.28 jutro veliziga travna 1828, 2. Mladenezh per potoki, 3. Zefar in opat. — Ta skupina se je ohranila vsa, tudi netiskane stvari. — Medved per zhebelah. R. str. 71—72. — K. Cb. 48—50.— Zaznam, z rdečo 1. Pod pesmijo je stala prvotno opomba: Ta pefem je she okoli 52 let ftara. — To je popravil Kastelic najprej v: Is ftariga rokopifa, potem pa v: Ta pefem je is ftariga rokopifa vseta. Tako Čbelica. — Variante: 11]. Na to doli on pozhene. — 18]. prvotno: §i ta ogenj pogafiti, potem: Ogenj mogel fi vgafiti, nazadnje: Mogel ogenj fi vgafiti (Cb.). — Na levi strani je polegtega še prečrtan poizkus Ino fi. Vse s Kastelčevo roko. — 19. prvotno: Kter’, popr.: Ki. — 21 in 22 R. nishej, blishej; Čb. -e. — [$tvarniza] Natura [M. K(astelic)]. R. str. 73—74. — Čbelica 51—52. — Zaznam, z rdečo 2. — Prvotni napis je §tvarniza, a je prečrtan. Zgoraj Natura. Kopitarjeva opomba podnaslovom: Male Naturam vocatis ftvarnizam, non eft cujusvis adire Corinthum. — Variante: 1]. R. prv.: Kamor li vershem ozhi, je ftvarniza polna vefelja. Najprej se je pasus: li vershem ozhi nadomestil: fe koli osrem; druga polovica (radi ftvarnize) je delala več preglavice. Zapisano in prečrtano je zgoraj: vfe vidim, topi fe v’ vefelji, pod tem stavkom: mi tezhe naproti (pod tem stavkom je nekaj čisto zradirano), potem: polna natura. Nazadnje, tik nad prvotnim in pod zadnjim besedilom,' je obveljalo: je polna natura vefčlja. — 2. prepeva, pre- prečrtano, zgoraj nekaj zradirano [„in peva (ali poje)?“] Čb. prepeva. — 4. demant, prečrtan, zgoraj nekaj zradirano, spodaj zopet demant. — 11. R. peruka, Čb. per-uka. — 14. R. prvotno: lepih tolko imata darov; m.: lepih popr.: imä, m.: tolko popr.: toliko, m.: imata popr.: lepih (Čb.). — Grob (is Ludvika H. K. Hölty) M. K(astelic). R. 75—76; Čbelica 53—54. — Zaznamovana je ta pesem za tiskarno z rdečo 3. — Varianta: 10. R. prvotno: Min’za, popr.: Ljuba. — $onze. M. K(astelic). R. str. 77 — 78; Čb. 55—56. — Zaznamovana z rdečo 4. — Variante: 9. R. prvotno: tvoj, popr.: vfe. — 10. R. prvotno: altar, popr.: oltar. Na robu Kopitarjeva opomba: oltar jam Cyrillus audivit! Cf. Grimmii Lautverschiebung. Sic & pop = papa &c. — poft = Fasten. — 11. R. prv.: sharek vmira, popr.: shar’k umira. — 17. R. prvotno: nam drage, popravljeno: nebefhke. — Odlafhavez. M. K(astelic). R. str. 79—80. Čbelica 57—58. — Zaznamovana zrdečo5. — Variante: 9. R. prv.: Tizhek, popr.: Tizhik, enako 15. in 22. — Na str. 80. na levem robu (vrste gredo od zgoraj navzdol) Kopitarjeva opazka: ergo, noli fervare fidem ist euere Lehre!! aut erwisch den Freund sobald du kannst? Na desni, ob prvi vrsti opazke nadaljevaje, je zapisal potem še: Non sic veri poetae. Sonet. M. K(astelic). — R. str. 81., Čb. 59. — Zaznamovan z rdečo 6. — Brez razlike. Sonet. M. K(astelic). R. str. 82. Prečrtan s črnilom. Natisnjen v Čbelici V. str. 29. — Variante: 4]. R.: Ä1 shele huj, odrafhenga (popr. -iga) [fo] vnele; — 5]. R.: Po deklizah ozht mi hrepenele. — 6. R.: So komej vgledale, Čbelica: Zagledam mil' cveteč. — 7]. R.: Ljubesni ojftre revesha pufhfze. — 8]. R. Skeleti v’ mirnim, ferzi fo sazhele. — 10. R. prvotno: Skelezhi, popr.: Globoki, Čb. V. Skeleči. — 12]. R.: Kako ljubesn (popr. -en) to zhem jeft satreti. — 13]. R. prv.: Ko ’s ferza ne 'sruvati s’ korenino; popr.: Kako sruvati 's ferza ... — Premifhljivavez (-lji- popr. -ljo-). M. K(astelic). — R. str. 83. — Čb. 60. — Zaznamovano z rdečo 7. - Brez razlike. PuTtno sdihovanje. M. K(astelic). R. str. 83—84. Čb. 61. — Zaznamovano z rdečo 8. — Brez razlike. Triolet. M. K(astelic). R. str. 84; prečrtan. Čbelice V. zv. (1848) str. 28, (podpisan M. Kastelic). — Variante: 1, 4, 7, te, Čb. ti. — 2. S’ pufhfzo Amor, Čb. Ljubeznik z psico. — 5], To ti vganiti tefhko ni, popr.: Vganiti, miflim, tefhko ni. — 8 De Amor me f’ pufhfzo rani, Čb.: Ljubeznik mene z psico rani. — Str. 85. Preposni kal. §emtertje fe obrazhujem, §pat ne morem vtrudena! Dnf fladkobe premifhljujem, Kir fim zveta polna bla. 5 Vfe krog mene mergolelo, §e perklanjalo fladkö; Oh, takrat fe je shivelo, Bio per ferzi mi lahko! Sdaj fim pahnjena v’ samoto, 10 Käf rasjeda mi ferze: Kam perpela flaft lepoto, Ljube, vidite farne! — M. K. Epigrami. Rokopis str. 86.—88. — Čbelica 62.—65. Zaznamovani z rdečo 9. 1. $tari uk. Varianta: 1. premenj, Čb. premen. Preposni käf. S svinčnikom prečrtan. — V. 2. morem, popravljeno: moram, — Kopitarjeva opomba na desnem robu (vrste od spodaj navzgor): sed idem accidat puellae quam nemo rogavit: id eft, non apparet cujus eam rei poeniteat. nec c.iaeTt eft in. causa, nec desperata feliciores (quia juniores) vocaret ljube invisiffimasl — Jedra ravno ne zadene ta dolgovezna opazka. 2. Pravi uzhenik. Zgoraj na str. 87. je zapisana s svinčnikom opomba: Sieh Eschenburgs Beispielsammlung 2, Band S. 42. (Beide in Stettin 1788). Variante: 2. Kriftufa, popr. fveti nam. — K 5. verzu je opomnil Kopitar na desnem robu: Noli /.av.vi^eiv! — 3. V. 2. jih. Čb. njih. — 4. — 5, V. 1. vfim, Čb. vrmi, V. 2. peljim, Čb. pafjem. 6. Dobre [kje] fi veftf — Shlahtniga ferza — (str. 88) [Kupijo] Ne kup’jö pefti — Polhine slata. — Ves epigram je prečrtan, v 3. verzu je poleg tega na levi popr. in zopet prečrtano: Ne ku. — (7.) 6. (številke v oklepajih so s svinčnikom popravljene). — (8.) 7. — 9. Prečrtan : Nikoli vjel ne bodefh frezhe, — Zhe ti naproti ne pertezhe. — (10.) 8. V. 1. Le, Čb. Kakö. — (11.) 9. — (12.) 10. — Strani 89.—90. (en list) manjkata v rokopisu; obsegata konec Kastelčevih epigramov. Ta list sem našel v onem delu Kastelčeve zapuščine, ki ga hrani ljubljanska licejska (študijska) knjižnica v ovitku z naslovom: Slovenische Volkslieder gesammelt von Michael Kaftelec (!). Vsebina jim je (z variantami vred): (13.) 11. — (14.) 12. V. 1. kdorkoli] prv., kdor koli— popr. — Za tem epigramom je zapisano z rdečim svinčnikom: »5. Bog« — (15.) 13. — (16.) 14. V. 2. Pred rad je zapisan in prečrtan j. — (17.) 15. V. 1. Kjer] Ker — (18.) 16. V. 1. Kdo] Kdor. — 19.' Sakonfka svesa Sladka (!) pesa. (20.) 17.2 Zhe shalolti ferze ti poka, Ozhefa vid vgafuje joka;3 Saupaj terdno, terdno, de vfe to Le k’ tvojmu pridu perpuftf nebo. M. K. Tuje bil prvotno konec »Epigramov«; zato tudi Kastelčeva šifra! Pozneje pa je zapisal Kastelic spodaj še (18.) 17. epigram, ki je v Čb. IV. sedemnajsti. Var.: V. 2. Velo] Vele —. Strani 71.—90. so šle skupno v tiskarno kot četrti del vsega rokopisa, kar dokazuje zaznamenovanje s številkami: 1. Medved per zhebelah, 2. Natura, 3. Grob, 4. Sonze, 5. Odlafhavez, 6. ?o- • Prečrtan s svinčnikom. 2 Tudi ta, najprej za natisk namenjeni epigram je s svinčnikom prečrtan. 3 Ta verz je Kastelic popravil najprej nad vrsto: Vgafujejo ozhi ti joka, potem pa še spodaj: Ozhi ti luzh vgafuje joka. net, 7. Premifhljivavcz, 8. Puftno sdihovanje, 9. Epigrami. Sledile so pa temu oddelku rokopisa v tiskarno še številke 10—18, ki jih bomo spodaj spoznali. Strani 91.—116. obsegajo Balade ino Pefmi med Krajnfkim ljudftvam pete. Izmed teh je Kastelic strani 107.—116., obsegajoče lastnoročno od Prešerna pisane pesmi iz Smoletovega zbera, iztrgal na prigovarjanje Čopovo in te niso bile v cenzuri. Odgovarjajo onim stranem (106—115) iz duplikata 4. zvezka Čbelice, ki so ostale v Vrazovi ostavini XXI. B. — Zbornik Slovenske Matice III. 11. in 15. — Naslovni list (91.— 92.) ima navedeni naslov (str. 91.). Od r. V. Vodnika [fjsapifane. (Prvotno je stalo fpifane, potem je K. f prečrtal in zgoraj zapisal sa.) R. str. 93.—106. — Čbe-lica IV. str. 83.—94. Zgoraj rdeča 4. I. Vosnik. R. str. 93.-94. Čb. 83.-84. — Brez razlike. — (Strekelj. Nar. pesmi II. str. 833. št. 4268.) Na str. 93. Kopitarjeva opomba na desnem robu: ita profecto omnia fecit Vodnik, cui deterrimo de luto recte dicis fpifanam, non sapifanam, nam ipfe fecit ftultam. — Na str. 94. pa je zapisal Kopitar na desni rob: vel tantillum sapiens poeta innuiffet pueri brutalitatem & puellae ftultam impu-dentiam, aut narratione ipsa, aut epimythio. Discite talia vel a Cafti!1 qui in ipfo luto eTt honeftus vir. Str. 95. II. Brefhno. Pleti, pleti, Jel’zal venzhike, Brefhno po pot shaloftni! — Kak bi venze v’ brefhno fpletala, Me ozhi salivajo. 5 Moja mehka fvilna rutiza Polna belih je lolsä, i Ciambatt. Časti, ital. pesnik (1721—1803), duhovnik in dvorni pesnik Jožefa II. Njegova lirika je zanemarjena v obliki in lahkoživa po vsebini. (Poesie lirico-dramatidie, Lond. 1829). Najvažnejše so njegove satire zoper Katarino II. in francosko revolucijo. (Poema tartaro in Gli animali parlanti.) V svojih Novelle galanti je poživil šaljivo, a nečisto srednjeveško novelistiko. Glej Herders Konv.-Leks. II. predal 532/33. Ta naj bi bil po Kopitarjevem mnenju vzor Vodniku! Pač velik je bil Kopitar ne samo v slavistiki, ampak tudi — v svojem sovraštvu proti Vodniku in — Prešernu! Brefhno. Prečrtano. Natisnjeno, a v pisni slovenščini v Levstikovi izdaji Vodnikovih Pesmi, str. 129. Strekelj, Narodne Pesmi, št. 1604. (II.zv. 19 Shopek löfha bom naredila Svoj’ga fhapla fvitliga. Sa klobuk ga bo pripenjala 10 Pofrebrena buzika, Kodar, Drage, bofh popotoval, Povfod bofh me pomnoval. Zhe te ptuje shenke vprafhajo, Kdo t’je takfhin [puzhik] pufhelz dal? 15 Al predrago maHi saljubleno, Str. 96. Drusho al sarozheno? Hod ’po Nemfhkim, al po Vogerfkim, Al po gornim’ tjhtajerfkim, Rezi: nemam ne sarozhene, 20 Jel’zo 'mam obljubleno. III. R. str. 97. Prečrtana. Gl. Strekelj, Slovenske narodne pesmi, II., št. 4140. — Brez razlike. IV. R. str. 97. Prečrtana. Strekelj SNP. II. št. 2523. Brez razlike. V. R. str. 97. Prečrtana. Strekelj SNP. II. št. 2924. Varianta: 4. R. vefeljč. VI. R. str. 97/98. Prečrtana. Prim. Levstik. Vodnikove Pesmi, str. 146., št. B 21. So me napravili, So me vpijanili, Str. 98. De fim jo vsel. Kaj bom sazhel! Ob desnem robu str. 97. je K o p i t a r k tem štirim pesmim pripomnil: Sed talia Zois non pro Volkslieder collegit, sed tantum pro vishe gofzhovske. — Zlobnost tiči v izrazu: Zois collegit. (VII.) IX. Kralj Matjash. R. str. 99.—106.; Čb. 86.—94. in Strekelj SNP. I. št. 1. b. — Prvotna številka VII. je prečrtana, zraven pa je zapisana s svinčnikom št. IX. — Na levi zgoraj je rdeča 7. — Na desnem robu Kopitarjeva opazka: Vide annon Rudesh habeat meliorem hancipfam [pfj pčfmam. nil opus eft dicere, quam omni rjftei & e#£t plane careant str. 275—276.) — V. 7. Shopek], popravljeno $hopik. _ v. 14. puzhik, prečrtano, zgoraj pufhelz. — V. 15. in 20. Prvotno mafh, mam, potem je spredaj zapisan j: jmafh, jmam. — Pod pesmijo Kopitarjeva opomba: mam (pred besedo je izpuščaj prečrtan) pro jmam efset boli. & polon. Carniolus audit adhuc j saltim, pleni imam. — Obljublena Serbis effet ho-neste dieta perfutata.— Spodaj je zapisal Čop: R.Quid hoc ad nos? haeveftrae nugae. Non omnia bene habetpopulus. Conferte Serbica! Toto caelo differunt. Veftrae & Rufforum Igor find dagegen nur Meßnerlieder. — Opombe: 4. Vogerfko, popr.: vogerfko, podobno 10., 16., 75., 160., — 9.Dunajfke, popr.: dunajfke. enako 15., 25., — 17. dolgo zhafvale, potem s potezo združeno v eno besedo. Cb. dolgo-zhafvale. — 20. varvaj. — 26. Vogerfke. — 33. je vgleda, popravljeno: jo. Kopitarjeva opomba na desnem robu: je an jo? Serbo efset je. Cb. jo. - 38. mafh, popr.: jmafh. — 41. mirjena. — 42. ti in vplenjena je popravljeno; kaj je bilo prej, se ne pozna. — 43. lut'; Kopitar jeva opomba: Male lut’ pro ljuti aut ljutc. Cb. ljut’. — 45. Matjalli, popr.: Matjash. - 48. Jef, popr. Jas. — 53. Predrobno [prot] domu sadrizhi. — 57. dershina, popr. drushina, enako 62; Kopitar na robu: drushina? - 61. Kraljizh, nagi. znamenje poznejše. — 64. Kraljizo dal jo vam na dom, popr. kakor v Cb — 65. Turfhk', popr. turfhk.’ - 76., 77. Turzhfjo, —je, nagi. znamenje poznejše. - 81. prodajajo, popr.: prodavajo. — 83. Kralizh, popr. • Kraljizh. — 87. Turfhki Bafha, popr.: turfhki bafha. — 93. shidani. popr.: fvileni. — 97., 98. Balham, Bafha, popr.: bafham, bafha.— 109. Za tem stihom je pričet in prečrtan verz: Enkrat jo krog. — 113.—116. Kopitarjeva opomba na robu: Walter Scot! — 117. Kralizh objame, popr. Kraljizh pa jame. — 122. Belzha, popravljeno: belzha, pa zopet Belzha. — 125. odplefheta, e v -eta je zapisan nad vrsto, kaj je prečrtano, se ne pozna. — 126. safukata, popr.: safuzheta. — 127. ifkra, Cb. Belzha. — 131. Bafiia, Cb. barha. — 136. mam, popr.: jmam; — takö, nagi. zn. poznejše. — 144. Vma-sanza. — 148. podkle, popr.: podkve. K o p i t a r na robu .-podkve? — 154. ma, popr.: jma. — Na koncu tega oddelka so bile iztrgane »Ljudfke pefmi is Gofp. R. ^rnoletoviga sbera«, obsegajoče str. 107. — 116. Pesmi je lastnoročno napisal Prešeren. — Tu je za stranjo 106. prilepljen list z napisom Änhang; kar pa je sledilo temu listu, je odtrgano, ohranilo pa se je, kakor bomo videli spodaj. — »Ljudfke pefmi is Gofp. A. $moletoviga sbera« obsegajo, kakor je povedal že K. Strekelj v Zborniku III. 15.: 1. Ljubesen je bila. R. str. 107. Štrekelj, SNP. II. št. 4719., str. 898. Brez razlike. 2. Pefem peta, kadar is ozhetoviga doma nevefto v’ sheninovo hiTho peljejo, R. str. 107.—108. — Štrekelj, SNP. III. št. 5432, str. 316. Naš zapis odgovarja Kastelčevemu prepisu v V.O. XXI. B. št. 2. (iz Cbelice), razen 16. verza, ki je enak tekstni verziji št. 5432. iz V. O. XX. 37. a. — 3. Pefem per ozheti, kadar fe v’ jabelko pobera. R. str. 108.—109. — Strekelj, SNP. III. §t. 5389., str. 296. — Odgovarja popolnoma prepisu v V.O. XXI. B. št. 3. — Opombe: 19* 8. ftriz’ in ujzi, popr.: ftrizi ujzi.— 15] Zhes tri vifoke gore, popr.: gore selene.— 16 shiroke vode, popr.: vode ledene. — 4. Soldafhka. R. str. 109.-110. Strekelj, SNP. IV. št, 7017., str. 130. Variante: 11. Kogar] Koger. — 16. Se že], Pa fe, popr.: Se she. — Nafh zefar, nafh kralj Se hozhe vojfkvät’, Pet rogomentov fantizhov Je vkasal nabrat’. 5 Vfe gorftii, vfe mlajlhi, In vfe nam nar drajfhi, S’kufhtränmi laftni, Pa s’ fvitlim ozhmf. 10 Naj grem jeft s’ teboj Zhe I’ ljub’za mojä Oftani doma. Pet krajzerjov mam Lohkä jih vun dam 15 Koj sjutraj en’ga O poldne pa tri, Zhe sadniga smanka Vezherje nizh ni. 6. Sanje. R. str. 111.—112. Strekelj, SNP. I. št. 131 a. str. 205.—6 — Variante: 12. travnar, enako 14. — 16] Sapodil mu je nosh v’ ferze. — 7. Od Marj etike. R. str. 113.—116. — Strekelj, SNP. I. št. 129 b., str. 202.—203. — Opazke: (neglede na nagi. znamenja in ločila) 6] Poflufhaj me, kaj fe nezoj, popr.: Poflufhaj, kaj fe mi nezoj. — 11. kje, popr.: tje. — 14. vaf popr.: v’ vaf. — 15. Ofedlaj. — 17. kje, popr.: tje. — 18. Kje, popr.: Tje; enako 22. — 36. leshish, popravljeno: leshifh. — 47. ti, popr.: t'. — 53. Kje, popr.: Tje, enako 58. — 54. fkrinjo. — 55. She fe na [konzh] konj’zha saluzhf. — 58. v’vas] vaf. — 63. jeft je zapisano nad vrsto z znamenjem, kam spada. — 69. shopek, popr.: fhopek. — 73. nemfhkim, popr.: Nemfhkim; — obadva, popr.: obedva. — Druga foldalhka. SPKN. 1.49. — Strekelj ima podobne: SNP. II. št. 1522.—1530., str. 242—246.— Opazke: V. 13. mam, popravljeno: jmam. — V. 14. Lohkä, popravljeno: Lahko. (Dalje.) Str. 110. 5. Druga foldafhka. Str. 111. Zhe ljubzhik fi moj, C »Morala Svobodne Misli.« Dr. ÄleS Ušeničnik. Resnična je beseda, da je važen ločilni znak, važen kriterij pravega svetovnega nazora njegova morala. Če kak svetovni nazor ne more obrazložiti etičnih zapovedi, ki se kljub vsem poizkusom, zatajiti jih, izprevrniti jih, skleniti z njimi kompromise, neizprosno in brezpogojno, kategorično glase v vesti človeštva, je tak svetovni nazor že sojen in obsojen. Svobodni Misli bi seveda dajali veljavo, ki je nima, ko bi govorili o nje svetovnem nazoru. Svobodna Misel je negacija, zanikanje krščanske misli o svetu, sama svoje misli, svojega nazora pa sploh nima in imeti ne more, zakaj misli, nazori se morajo ravnati po resnici in torej zanje ni svobode, Svobodna Misel pa hoče biti svobodna. Dasi pa o svetovnem nazoru Svobodne Misli pravzaprav ne moremo govoriti, je vendar še tisto malo pozitivnega, kar ima, v nasprotju z etiko. Ves trud Svobodne Misli, da bi obrazložila moralo, je brezupen in brezumen. Med osnovno podstavo Svobodne Misli in etiko reži nespravno nasprotje. Äli Svobodna Misel prizna obveznost etike, tedaj ni več svobodna misel, ali pa obveznosti ne prizna, tedaj nje etika ni več etika marveč le gola etiketa. To so dokazali tudi vsi dosedanji poizkusi pozitivizma — in Svobodna Misel je le druga oblika pozitivizma —, to bodo nujno dokazali tudi vsi prihodnji. Tega ne bi niti več ponavljali, če ne bi slovenska Svobodna Misel (1910. 1 — 2 zv.) tako samozavestno prinašala cele »učene« razprave o »morali Svobodne Misli«. Kritiko krščanske morale pustimo. Kadar govori o krščanstvu, je Svobodna Misel tako nevedna ali klevetna, tako podla in gnusna, da je prava sramota za svobodomiselce. Namen ji posvečuje tudi najgrša sredstva, potvare in laži, prav po navodilih očeta Voltairja: le lažite, le lažite! Poglejmo samo, kako ustanavlja Svobodna Misel novo moralo, svojo moralo! Svojo moralo imenuje Svobodna Misel »posvetno moralo«, ker ne priznava vere v Boga in posmrtno življenje in ji je zato pravec in cilj vsega življenja »sreča na tem svetu«. »Človeško življenje«, — tako pravi Svobodna Misel — »nima niti za las več pomena kot katerokoli življenje živali, rastlin; nič drugega ni kakor posledica brutalnega boja za obstoj. V tem splošnem boju, ki je pravzaprav življenje, v tem poginjanju, da bi moglo zopet nastati novo življenje — ali ni v vsem tem pojem boga, kakor si ga človeška pamet sploh more predstavljati, že žalitev in poniževanje Boga? . . . Življenje ni nič drugega nego pojavljanje celotne svetovne eneržije v različnih oblikah, prelivanje te eneržije iz ene v drugo . . .« Nato pojmovanje življenja mora opreti Svobodna Misel svojo moralo. Da je taka morala »posvetna«, je kaj jasno, a vprašanje je, je li še sploh morala? Ako človeško življenje ni drugega kakor brutalni boj za obstoj, poginjanje, prelivanje eneržije v eneržijo, nič več kakor življenje živali ali rastline, kako je sploh mogoče govoriti o morali? Kdo bi resno govoril o morali živali, ali celo o morali rastlin, o morali svetovne eneržije? Tako govorjenje je brezumno; ako se pa hoče s takim govorjenjem nadomestiti krščanska morala, je tako početje sleparsko. Toda denimo, da Svobodna Misel ne pojmuje življenja tako sirovo materialistično. Denimo, da zameta sicer vero v Boga in v posmrtno življenje, a da ne taji človeške osebnosti in človeške svobode. Logično bi to ne bilo, ako je človeško življenje le ena izmed oblik, v katere se preliva svetovna eneržija, toda postavimo za hip ta najboljši slučaj. Kakšna more biti tedaj morala Svobodne Misli ? »Morala,« pravi Svobodna Misel, »temelji na razmerju človeka k dobremu. Dobro pa je, kar je človeku koristno.« Zopet človek spozna dobro »s tem da spozna zakone, po katerih se vrši življenje«. Kje je torej merilo za nravnost človeških dejanj ? »To merilo tvori zakon o ohranitvi eneržije ter izravnotežnjenju. Življenje je v ravnotežju, če poraba eneržije ne presega prejemkov . . .« Odtod izvaja Svobodna Misel, kaj je moralno, a kaj nemoralno. »Le tedaj dejanje ne škoduje, če odgovarja temu zakonu,« le tedaj torej ni nemoralno. Spolno občevanje n. pr. je le tedaj nemoralno, če človeku škoduje. »Spolno občevanje izvun zakona ni nemoralno, če ne škoduje.« Nemoralno pa je n. pr. spolno občevanje človeka, ki je nagnjen na sušico, ker dotičnika slabi in pospešuje razvitek tuberkuloze«. Morala je izvečine higiena. To je potemtakem Svobodni Misli pravec nravnosti — koristnost, in sicer svoja koristnost. »Mi ne krmarimo več z altruizmom (ljubeznijo do bližnjega) kot s čednostjo. Zato ljubimo bližnjega, ker ljubimo samega sebe«, zato »ker je egoizem negospodarna oblika v težnji za (svojo) srečo«. Toda ali ni ta morala le podel egoizem, ki misli samo nase in na svoj užitek? Svobodna Misel izkuša odbiti ta ugovor. Jedro morale, pravi, ni egoizem, temveč »regulacija egoizma«. Najprej mora človek s svojim umom poiskati in z voljo izvajati take zakone, »s pomočjo katerih gospodari s svojim življenjem tako, da užije čim več sreče, zato se mora tudi odreči trenotnim prijetnim, a škodljivim ugodnostim v korist bodoči daljši in intenzivnejši sreči«. Razum pa obenem tudi »pravi in kaže, da je največja sreča posameznika odvisna od čim večje sreče celote. Čim več sreče okrog nas, tem bolj more biti srečen tudi posameznik«. Na videz je s tem ugovor rešen, toda je li tudi v resnici? Zakaj bi človek po tej teoriji ne smel izbrati sedanjega užitka ? Zakaj n. pr. bi bilo nemoralno prešuštovati, ubijati, krasti, ako to človeku donaša velik sedanji užitek? Morda zato, ker bi to bilo v kvar bližnjemu? To ni nič, ker po morali Svobodne Misli le zato ljubimo bližnjega, ker ljubimo sami sebe. Ako je torej kvar bližnjega naša korist, je dovoljeno bližnjemu škodovati. Prešuštvo n. pr. res ubije srečo bližnjemu, a kaj de to, če prešuštniku pomnoži srečo, saj je po morali Svobodne Misli sreča na svetu edino merilo nravnosti. Sreča, da, bi utegnil ugovarjati svobodomislec, a s trenutnim užitkom človek ravno zapravi trajno bodočo srečo. To zopet ni nič. Sedanji užitek je gotov, prihodnja sreča negotova — kdo ve, kaj nanese življenje? kdo ve, če se res kdaj ponudi večji in trajnejši užitek? — torej »carpe diem«, kakor je dejal rimski svobodomislec, ali »comedamus et bibamus, cras enim moriemur«, kakor je dejal svetopisemski materialist, »pflücke die Rose, so lange sie blüht«, uživajmo, dokler se življenje smeje, postoj, trenutek, ki si lep. Taka je filozofija in morala epikurejcev, in težko je povedati, kako bi jo moderni svobodomislec svojimi načeli mogel zavrniti. Skliceval se bo morda na pamet, češ da ni pametno tako tratiti življenje. Toda vprašanje je, je li to res potrata. Äko ni ne Boga, vrhovnega zakonodavca človeku, ne cilja življenju v posmrtnosti, ako je ves zmisel življenja v sreči na zemlji, tedaj je veliko vprašanje, kaj je bolj pametno, porabiti trenutek, ki se nudi, ali čakati negotovega bodočega užitka. Tisto pravilo Svobodne Misli, da troski energije ne smejo presegati izdatkov, je tako malo določeno, da se ni lahko po njem ravnati. Saj Svobodna Misel sama mora priznati, da je bil doslej ta zakon sploh nepoznan, da je tudi sedaj še spoznanje negotovo in izpremenljivo in da bo treba zato moralno teorijo vedno iznova »rektificirati s prakso«. Šele tedaj bo, pravi, morala Svobodne Misli uveljavljena, ko bo vsak posameznik vedel za vsak posamezni slučaj zakone sreče, »kakor pozna inženir mehanične zakone in konstruira na podlagi tega znanja stroje za posamezne slučaje in najrazličnejše potrebe ter okoliščine«. A kdaj bo prišel tisti čas, da bodo vsi »inženirji«? Se za dolgo vrsto let torej moralni pravec Svobodne Misli za večino ljudi sploh ne velja, in če je edini cilj sreča na zemlji, ne bo moči zameriti epikurejcem, ako jo iščejo v trenutnem užitku, četudi na kvar bodoči sreči in sreči bližnjega. Prešuštvo, uboj, tatvina — vse to je moralno, če po pameti sodiš, da ti bo zdatno pomnožilo srečo. Kaj bo potem, tega se posebno ne boj, saj je danes tako lehko odvreči breme življenja, tako boš užil sedanjo srečo, a obenem ušel bodoči nesreči. Tudi na pamet se ni preveč sklicevati. Po Svobodni Misli, kjer je vsak sam sebi cilj in pravec, ima lehko tudi vsak svojo pamet. Kaj zato, ako se komu kako dejanje zdi nespametno, da se le meni zdi pametno in da le meni pomnoži subjektivni občutek sreče! Kako si pomaga Svobodna Misel iz te zagate ? Da so posledice absurdne? No, tedaj, ker so logične, morajo biti absurdne tudi premise Svobodne Misli! Le iz absurdnih premis logično potekajo absurdne posledice! Ako se Svobodna Misel sramuje izpovedati, da se po nje načelih prešuštvo, uboj in tatvina, kadar omogočijo pomnožen užitek, moralno dovoljena dejanja, tedaj naj pač »rekti-ficira« svoja načela in prizna, da so nje misli blodne! Naj nihče ne oporeka, da n. pr. tatvina ne more resnično osrečiti človeka. Svobodna Misel mora priznati, da je bilo tako le doslej vsled napačne »versko-nravne vzgoje«. Doslej je človeka morila vest, a vest, pravi Svobodna Misel, je le »vsota v preteklosti doživljenih osebnih in družabnih sugestij«, in naloga Svobodne Misli je prav ta premagati vest in uveljaviti zavest, premagati sugestijo in uveljaviti spoznanje. Vsak posameznik si mora iztrebiti iz duše konvencionalne etične laži in za pravec življenja postaviti spoznanje. Ako tega še ne zmorejo hlapci, zmorejo vsaj »inženirji«. Vsaj za inženirje in pionirje Svobodne Misli torej dosedanja morala več ne velja. Pravec nove morale je spoznanje koristnosti. Tatvina je nemoralna, ako ti škoduje. Tatvina je nemoralna, ako malo pridobiš, a se z njo zapleteš v težave in prideš v ječo. Ako pa si pretkan ter prigoljufaš, defravdiraš vsoto, ki ti omogoči bohotno življenje, tedaj je to dejanje moralno, in tem bolj moralno, čim bolj z njim potenciraš, pomnožiš življenja užitek! Naj odgovori Svobodna Misel, ali ni po nje moralnih načelih zares tako? Dve besedici čujem, ki naj menda veljata za ugovor: Kaj pa odgovornost, kaj pa dolžnost? Človeško življenje ima tudi odgovornost, življenje ravnajo tudi dolžnosti. Človek ne sme gledati le na to, kaj bi njemu bilo dobro, ampak tudi na to, kaj pravita odgovornost in dolžnost. Hm, — in res Svobodna Misel porablja tudi te dve besedici: odgovornost in dolžnost. Toda imata lite dve besedi vna-ziranju Svobodne Misli kak pomen? Nobenega. Komu naj je odgovoren človek, če ni ne Boga, ne posmrtnosti? Človeštvu? Zakaj naj je odgovoren človeštvu? Cilj vse nravnosti je po načelih Svobodne Misli sreča, merilo koristnost, kaj se je treba človeku brigati za človeštvo? Ali naj je odgovoren sam sebi? Sam sebi bo lahko odgovoril: sie vol o, tako hočem, in odgovornosti bo zadoščeno. Kako pa utemeljuje Svobodna Misel odgovornost in dolžnost? Glede odgovornosti pravi: »Morala Svobodne Misli« postavi človeka v neposredno razmerje z dobrim, t. j. koristnim s tem, da ga nauči spoznavati zakone, po katerih se vrši življenje. Vsak posameznik dobi s tem odgovornost za svoja dejanja, ker je dobil s spoznavanjem zakona možnost te zakone izvajati.« Ali je s tem res kaj dokazanega? Dokazano je le prečudno neznanje logike. Kako naj odtod, da morem izvajati zakone, sledi, da jih tudi moram izvajati? Ali človek vse mora, kar more? Nezmisel! Morda polaga Svobodna Misel poudarek na besedico »zakone« ? Ker človek spozna zakone in jih more izvajati, jih tudi mora, prav zato, ker so zakoni! Tu pa imamo lep primer pravega atavizma! Svobodna Misel je zavrgla zakonodavca Boga, a ni se še iznebila starega pojmovanja zakonov. Od časa do časa se povrača atavistično k starim pojmom. Zakon me veže, če je izraz volje zakonodavca, ki ima oblast nad menoj. Prirodni zakon v svobodomiselnem zmislu pa ni nič drugega kakor način, kako delujejo bitja po notranji nuji. Tu je neumno govoriti o kaki nravni obveznosti in nravni odgovornosti. Kamen pade, če ga nič ne zadržuje. To je zakon gravitacije. Neumno pa bi bilo reči, da je dolžan pasti in da je odgovoren za padec. Prav tako so za človeka gotovi prirodni zakoni. Kot životinja^ mora jesti, če hoče živeti. A zopet bi bilo neumno odtod sklepati, da je dolžan jesti ali da je komu zato odgovoren, če ne je. 2ivel ne bo, to je vse. O odgovornosti in dolžnosti moremo govoriti le tedaj, če tolmačimo, interpretiramo zakon kot izraženo voljo nekoga, ki ima oblast ukazovati nam. Tako pojmovanje pa je že nesvobodomiselno, ker priznava Boga in se klanja njegovi volji, izraženi v prirodnih zakonih. Tedaj človek spozna, da ima v življenju neko nalogo, ki jo je dolžan dovršiti, zato pa tudi spozna, da je dolžan skrbeti za življenje in torej tudi dolžan po pameti jesti in piti in da je za vse to odgovoren svojemu Bogu, ki je njegov početnik in cilj njegov in čigar volja je absolutni pravec vsega nravnega delovanja. Ali ni tako? Vse govorjenje Svobodne Misli o odgovornosti je torej prazno. Kar pa velja za odgovornost, velja tudi za dolžnost, ki je bistveno spojena z odgovornostjo. Silno značilno je za vse filozofično uboštvo Svobodne Misli, kar govoriči o dolžnostih. »Zavedamo se,« pravi, »svojih dolžnosti do življenja. Te imamo radi svojih pravic do sreče. Zavedamo se svoje pravice do življenja.« Kako je vse to govoričenje brezumno! Če imam pravico do česa, zato še nisem dolžan tega storiti. Pravico imam iti po tej poti, ali sem zato že tudi dolžan? Pravico imam do tega užitka, ali imam zato že tudi dolžnost? Ako smem piti vino, ali ga tudi moram? Nezmisel! Filozof Svobodne Misli je slišal menda nekaj o odnosih med dolžnostmi in pravicami. Seveda so taki odnosi, a ravno narobe. Iz dolžnosti namreč izvirajo pravice. Ako sem dolžan kaj storiti, tudi smem, imam tudi pravico. Zakaj ko ne bi smel, tudi ne bi bil dolžan. Prav zato, ker imamo dolžnost ravnati se po božjem zakonu, imamo tudi pravico do tega, kar nam zakon veleva ali dopušča. To krščansko pojmovanje je torej lepa harmonija med pravicami in dolžnostmi, globokomiselna sinteza pravic življenja in življenja odgovornosti, a kakor hitro se postavimo na stališče Svobodne Misli, so vse te besede fraze in sicer prazne, nezmiselne fraze! Torej še enkrat: Naj odgovori Svobodna Misel, ali ni po nje načelih tudi prešuštvo, tudi uboj, tudi tatvina moralno dejanje, če le da komu subjektivni občutek sreče? In če je tako, ali ni Svobodna Misel popolna negacija vsake morale, popoln immoralizem? ISSSI Nove knjige. Dr. A. U š e n i č n i k: Sociologija. Izdala »Leonova družba«. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. 1910. Str. XV.-f-839. Cena broš. K 8'50, vez. K 10'80. O tej knjigi, ki ji je avtor urednik našega lista, moremo podati le poročilo. Delo nima istega namena kakor dr. Krekov Socializem. Prinaša tudi zgodovino socializma, a v prvi vrsti je socialna filozofija. Navedimo kratek odstavek iz uvoda, ki to pojasnuje: »Poleg zgodovine nam je živo potreba sistematičnega pregleda in načelnega znanja o socializmu, socialnih strujah in velikih socioloških vprašanjih. Socialno življenje je v veliki meri izraz smotrnih teženj. A smotrne težnje so zopet le življenje idej in načel. Tako ideje in načela vodijo, ravnajo in določujejo socialno življenje. Ne povsem, a kakor rečeno, v veliki meri. Ideje pa so lehko zmotne in blodne. In zopet zmotne in blodne ideje morejo tudi socialno življenje naravnati v zmotne in blodne smeri. Ali ni n. pr. izpričano dejstvo, da je navrnila filozofija francoskih enciklopedistov vse evropsko socialno življenje v blodne struje liberalizma? In zopet, ali je mogoč kak dvom, da je navrnila Feuerbachova filozofija po Marxu vse socialno gibanje v tok materializma, ki se ga še do danes ni osvobodilo? Kar pa velja za prve socialne probleme, to velja tudi za drugotne. V veliki smeri jih bo življenje rešilo le pod vplivom sodobnih socialnih načel. Tudi .časovni duh‘, ki se uveljavlja s svojimi postulati v socialnem življenju, ni nič drugega kakor gospostvo idej in teženj, ki so si osvojile duhove in srca v kaki dobi. Zato je usodna zmota, če se prezira socialna filozofija. Saj ima socialna filozofija prav ta namen, pokazati prave socialne ideje in pridobiti ljudi, da se zavzamejo zanje ter jih izkušajo uveljaviti v socialnem življenju. Brez jasnega spoznanja pravih načel v socialni politiki se lehko počasi vse ljudstvo vda časovnim blodnjam. Ali ni le tako zavladal liberalizem? Ali ne bi tako lehko zavladal tudi materialistični socializem? in če ne materialistični socializem v vsem obsegu, ali ne vsaj zmotno pojmovanje posameznih vprašanj ? Poleg pozitivne socialne vede treba torej tudi socialne filozofije.« Tvarina je razdeljena v štiri dele. V uvodu (1—35) so splošna vprašanja o socialnem vprašanju in sociologiji, o modernih socioloških šolah itd. Prvi del (35—105) obravnava osnovne sociološke ideje: o človeku, njega osebnosti in socialnosti, o družbi in organizaciji, o nravnih socialnih vezeh, ljubezni in pravici, o zakonih in njih počelu, o človeških prirodnih pravicah in posebej o lastninski pravici in nje socialnem značaju. Drugi del (108—214) je o socialnem organizmu, t. j. o državi; o postanku in smotru države, o pravicah in nalogah države (o davkih in budgetu, zgled proračuna za 1. 1909.), o socialni oblasti in nje funkcijah, o vladavini (posebej o demokraciji, o ljudski volji, o volilni pravici), o razmerju države do družb in društev, do Cerkve, o Malthusovi teoriji, o internacionalnem pravu. Tretji del, »Socialni sistemi«, največji (217—575), je posvečen osrednjemu vprašanju: odkod socialno zlo in kje je pomoč. Ta del podaja sliko kapitalizma, sistem in kritiko liberalizma, socializma v raznih oblikah (marksizma, socialne demokracije, ekonomskega kolektivizma, agrarnega socializma, državnega socializma in anarhizma) ter sistem krščansko-socialne misli (krščanskega solidarizma). Največ prostora zavzema socializem, ker se bo bil boj bodočnosti ravno med socializmom in krščanskosocialno idejo in je zato treba predvsem jasnosti o razmerju katoliške socialne politike do socialističnih teženj. Zato je obravnano posebej še vprašanje o socializaciji, o podržavljenju. Četrti del (575—809) izkuša na podlagi dobljenih načel pojasniti posamezne večje socialne probleme: vprašanje o »novem rodu« (reforma družine, šolstva, varstvo mladine in pomen društev, zlasti mladinskih), delavsko vprašanje, kmetiško vprašanje, žensko vprašanje itd., socialne naloge občin, težko vprašanje o razmerju med delom in kapitalom, ter naposled za duhovnike še posebej o načelih, ki morajo ravnati duhovnikovo socialno delo. Na koncu (809—839) je dodano še imensko in stvarno kazalo. Ob ogromni tvarini je seveda toinono na kratko obdelano, vendar je upanje, da bo knjiga dobro služila za socialni študij. Glede cene, ki se bo komu zdela previsoka, bi bilo pripomniti, da v današnjih naših razmerah ni mogoče drugače. Dr. Herknerjevo delo »Die Arbeiterfrage«, ki je izšlo že v peti izdaji in obsega le 761 strani, stane nevezano K 11'40 (v 4. izdaji še K 13'20). Pri nas pa je tisk prav tako drag, a kako malo izvodov se proda! »Sociologija« se dobiva v Ljubljani v Katoliški Bukvami, ki je delo založila. O. W. Devivier — R. Katalinič, Krščanska Apologetika. II. (Po 19. francuskom izdanju). Spljet 1910. Knjižara Sje-meništa. Cena K 2'50. (1. in II. del K 5’60). Delo, ki doživi 19 izdanj, mora biti nekaj posebnega. Ako je tako delo apologetika, mora biti ali tako zanimivo pisana ali tako izvrstno obdelana. O Divivierjevi Apologetiki, ki jo je R. Katalinič hvalevredno prevedel na hrvatski jezik, velja oboje: je izvrstna in zanimiva. Razdelitev je sicer navadna, v I. delu o božjem izviru krščanstva, v II. delu o Cerkvi, ki je v njej pravo krščanstvo, toda vsa tvarina je tako pregledno in jasno, obenem pa tako moderno-aktualno obdelana, da človek čita knjigo res s pravim veseljem. Primeri n. pr. poglavje o ruski cerkvi (str. 70—86), ali poglavje o liberalizmu (str. 165—195), ali zlasti bogato poglavje o ugovorih proti Cerkvi (str. 195—285) ter poglavje o Cerkvi in prosveti (str. 287—345). Tu je toliko apologetičnega materiala, sicer kratko in preprosto, a tako umno obdelanega, da je želeti knjigi kar največ marljivih čitateljev, zlasti dijakov, a tudi naobražencev sploh, saj dela pri vseh moderna skepsa večalimanj kvari. Izginilo bo mnogo dvomov, ako bodo prav premiselno in pazno preučili tako delo. Dr. A. U. Anton Bonaventura, škof ljubljanski: Dekletom. I. zv. Krščansko življenje. Ljubljana 1910. Tisk Katoliške Tiskarne. {Dobiva se v Katoliški Bukvami po 80 vin., pri naročilu 10 ali več izvodov po 60 vin.) Najboljše poroštvo naše narodne bodočnosti je nravna moč mladine. Zato zdrava vzgoja mladine ni le dušnopastirsko, temveč obenem najlepše socialno delo. Tudi s socialnega stališča moramo torej veselo pozdraviti spise ljubljanskega škofa, namenjene mladini in nje vzgoji. Omenili smo že zadnjič knjižico »Mladeničem«, sedaj je podal Presvetli posebno knjižico dekletom. Kakor vsa dela presvetlega pisatelja tako je tudi to pisano prisrčno, lehko umljivo, zares poljudno, a nikakor površno, temveč premišljeno do prvih načel. V tej knjižici je narisana najprej naravna in nadnaravna lepota človeškega bitja, potem naslikana temna stran življenja, opisani viri tmin in grenki sad. Bridko spoznanje se izraža v klicu: vojska! Pisatelj pojasnjuje to težko zapoved krščanstva, zapoved o samo-zatajevanju, a takoj opozarja tudi na pomoč v vojski. Ker je najbolj naraven in najbolj splošen zvršetek deklištva sveti zakon, a tvori razbrzdanost spolnega nagona tudi najtemnejšo stran človeškega življenja, zato govori pisatelj tudi o tem: o božjih namenih zakona, o lepoti in pomočkih čistosti in devištva ter o gnusobi nečistega življenja. Tako bo ta knjižica dekletom dober pomoček samovzgoje, a obenem staršem navodilo, kako naj navajajo hčere na krščansko življenje. Dr. A. U. Silvin Sardenko, Marijino kraljestvo na jutrovem. Ljubljana 1910. Izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. (Ves dobiček je namenjen za slovanski misijon na Balkanu.) Silvin Sardenko je napisal lepo, poezije polno knjiž.ico o Marijinem češčenju na jutrovem. Zanimive črtice prinaša zlasti iz ruske cerkve. Knjižica ima namen delovati za tisti lepi ideal: ut o m n e s unum sint. IfiH • • •/ E X ODO $3 D □ □ 3 —-pii y j — ppl 7® • •' 1 [ÖjH n Billi Listek. Nagota v umetnosti. — Gerhard Gietmann, avtor izvrstne estetike (Kunst-lehre I. Allgemeine Ästhetik, Freiburg im B. 1899.) je napisal za »Bonifatius-Korrespondenz« (IV., 1910., zv. 8. in 9. 113—116,129—131) lep članek o nagoti v umetnosti. Po pravici poudarja Gietmann, da se širi vse bolj neki kult nagote, ki je le priča, kakor je bil še vse-kdar, nravnega propadanja in propadanja umetnosti. Umetniki se radi sklicujejo na Grke. Znano pa je, da je Grkom začela ugajati nagota kot lepota Sele v dobi propada. Sele 100 let za Fidijem sta se upala Skopaš in Praksi-teles uvesti v umetnosti kult nagote. (Primeri: G. Gietmann, Ästhetik 294.) Znano je tudi, kako je že Aristoteles sodil o tej stvari. V svoji Politiki (6,17) naravnost naroča socialni oblasti, naj kot nravna policija odstrani iz javnih prostorov vse take slike. Seveda se moderni pomilovalno smejejo, ko čujejo o takih prepovedih. Ä že Lessing je dejal: »Mi se smejemo, če slišimo, da je bila pri starih tudi umetnost podvržena državnim zakonom. Toda mi se ne smejemo vedno po pravici. Zlasti obrazne umetnosti ne vplivajo le z ne-odoljivo silo na narodov značaj, temveč so zmožne tudi učinka, ki terja nadzorstvo zakonov.« (Laok. K. 2.) Umetniki se radi sklicujejo tudi na svoje zakone umetnosti. Toda če bi bilo res tako, da bodi v umetnosti sodnik le umetnik, tedaj, pravi Gietmann, bi morali umetnike pač lepo prositi, naj se podajo rajši v deveto deželo, zakaj na našem svetu vladajo poleg estetičnih zakonov še drugi tudi važni zakoni. Naj si bo umetnost vezana le na estetične zakone, izvrševanje umetnosii je vezano tudi na nravne zakone. Zato ima družba pravico braniti se kvarnega vpliva poltnih umetnin, ako umetniki sami prezirajo najnavadnejša pravila dostojnosti. Sicer pa je blodna misel,, da je v nagoti toliko lepote. Nagota je često ovira tudi zgolj estetičnega užitka. Oboževavci nagote navadno zanemarjajo izraz oči in obraza, duševno plat človeškega bitja, s to pa ideje in ideale in vso višjo lepoto. Poleg tega pa ni mogoče utajiti dejstva, da se pod kultom nagote le prerade skrivajo vse druge kakor čistoumetniške težnje, namreč špekulacija na najnižje inštinkte.-To pričajo javne izložbe, ki so dostikrat bolj v službo prostitucije kakor pa umetnosti. Aškerčeve pesnitve. — Zanimivo sodbo o Aškercu je napisal Ivan Cankar (Ljubljanski Zvon, 1910., št. 5, 306—7).. »Težko mi je pisati o Aškercu,« pravi. »Tako se mi godi, kakor da bi moral brez posebnega spoštovanja govoriti o človeku, ki sem ga nekoč odkritosrčno ljubil. Spominjam se ognjevitega, zvenečih besed in svetlih superlativov polnega slavospeva, ki ga je pred štirinajstimi leti prepeval Aškercu dvajsetleten mladenič. Slavospev je bil objavljen v »Ljubljanskem Zvonu« in tisti mladenič sem bil jaz. Kaj je bil takrat Aškerc mladim ljudem, vemo vsi, ki smo soživeli Mahničev boj zoper malomeščansko liberalno kulturo. Beseda o svobodni misli takrat ni bila puhel zvok; bila je resnično, kakor bi Aškerc rekel, »upesnitve vredna«. Mahnič je z brezobzirnim pogumom in — sadovi kažejo — z obilnim uspehom delal pot novi kulturi, ki naj bi temeljila edino in strogo na dogmah rimsko-katoliške cerkve ter prepojila ves slovenski narod. Zatorej je hotel pomesti z vsem, kar je bilo izraslo iz nejasne, plašljive in obzirne malomeščanske svobodomiselnosti; z vsem torej, kar se je do tistih časov moglo imenovati slovenska kultura. Naravno je, da ni mogel prizanesti ne romantiku Jurčiču, ne estetu Stritarju, niti pobožnemu Gregorčiču. Slepci so njegovo početje imenovali divjaško herostratstvo; on pa je natanko vedel, kaj da je hotel in moral hoteti: stara, po omlednem panteizmu dišeča kultura mu je bila na poti, udaril je torej po njenih najboljših glasnikih ter se ni menil za javkanje obzirnih estetov. Kako se je na političnem in socialnem polju dobojeval ta kulturni boj, nam živo pričajo današnji časi. Na literarnem polju pa je šel razvoj drugo pot... na mesto dozorele, v epi-gonstvu hirajoče liberalne romantike je stopil boja željan realizem. Njegov oče in poglavitni besednik je bil Aškerc. Pesem o svobodni misli, pa če jo je ponavljal Aškerc v stoterih oblikah in podobah, je bila takrat boj in življenje. Verzi so bili časih okorni in grapavi, časih skoraj banalni — kaj nam je bilo tisto! V njih je bil duh, ki nam je govoril in klical, kakor jeklo na ščit. Podobe so bile jasne in plastične, mnogokdaj celo tiste, ki jih je bil prinesel iz Jutrove dežele. Boj je bil kmalu do-bojevan. Vozili smo se jadrno naprej, po novih potih, novim ciljem naproti — kje je ostal Aškerc ? Ostal je v Mahničevi dobi, in ker je tam ostal, se je pred našimi očmi pomikal zmerom bolj nazaj, v daljno daljavo. On nam govori iz preteklosti, govori zmerom eno besedo, ponavlja jo brez prestanka, tako da nam je zmerom bolj banalna ter naposled celo odurna. Kako se je moglo zgoditi, da je šla njegova pot tako urno in naravnost navzdol? Kako se je moglo zgoditi, da se nikoli ni okrenil, nikoli ne pogledal, kako gre čas dalje in navzgor, da nikoli ni premeril razdalje med seboj in novo generacijo ter poizkusil nam kaj lepega povedati, ne pa da bi se prepiral z Mahničem in pogreval nevšečne stare komedije? Tako se je to zgodilo: Vse slovensko občinstvo je vedelo, vsak gimnazijec je vedel, kako in kaj da je z Aškercem. Le naši nesramni in brezvestni literarni recenzentje so vedoma lagali ter varali občinstvo in pesnika samega. Kadili so mu, povzdigovali so ga v nebesa, po krčmah pa so se norčevali iz njega. Mi drugi, ki smo vedeli, kaj nam je bil Aškerc in kako visoko je njegovo mesto v zgodovini slovenske kulture, mi se nismo norčevali, temveč sram nas je bilo v imenu te kulture in v imenu pesnikovem. Ali usta so nam bila šiloma zaklenjena; tam, kjer se je ščeperila gnusna laž, ni bilo prostora za eno samo odkritosrčno besedo. Občinstvo ni verjelo tem lažnivcem, pesnik pa jim je verjel. Lagali so mu toliko časa, dokler ga niso, lahkovernega, kakor je bil, popolnoma pohujšali. Najnovejša njegova knjiga priča, da več ne ve, kaj je poezija, več ne, kaj je okus in žalibog tudi ne več, kaj je spodobnost. Da je prišlo in moglo priti tako daleč, ni kriv pesnik sam, temveč so krivi naši recenzentje, ki jim je do umetnosti in do kulture manj nego za počen groš. Kakor so ravnali z Aškercem in kako so dolgih deset let vedoma lagali o njem, je eden najgrših škandalov, kolikor jih pozna naša literarna zgodovina. — Hudo mi je, da sem moral vse to povedati; ali mislim, da je bil zadnji čas.« Nazadovanje socialne demokracije. — Dunajska socialistična revija »Der Kampf« (III., 1910., zv. 6, 241 sl.) toži, da se v vrstah socialne demokra- ■cije širi nezadovoljnost. Tisoči, pravi, ponavljajo: »Toliko let se že bojujemo, pa ni nič bolje; ostale so krize in pritisnila še draginja.- Kaj je krivo te nezadovoljnosti ? »Mase,« pravi Der Kampf, »ki so se nam bile zadnja leta pridružile, še nimajo pravega pojma o veliki osnovni misli, socializma. Upale so, da bodo socialne reforme zmanjšale njih bedo, a niso še doumele, da jih more osvoboditi le socialna revolucija, zato so razočarane.« Potem dolži Der Kampf reformiste in revizioniste, da so tudi oni krivi te nezadovoljnosti, ker so opustili revolucionarno misel in se vnemajo za socialne reforme. Socialne reforme pa niso prinesle obetanih sadov in tako mnogi nimajo več veselja do organizatoričnega socialističnega dela, zanemarjajo svoje strankarske dolžnosti in odpadajo celo od organizacije. Komunizem in socializem. — Ko »Der Kampf« toži reformiste, dokazuje pa E. Fischer v »Sozialistische Monatshefte« (XIV., 1910., zv. 6. 364 s.), da sploh revolucionarnega komunističnega socializma skoraj ne bo več, temveč le še socializem, ki izkuša počasi bolj in bolj »demokratizirati« in »socializirati« sedanjo družbo«. »O kaki popolni enakosti ali o tem, da bi prenehalo delavno razmerje, sploh ni več govora... Komunizem kot stanje, kjer bi vsi imeli skupno posest, enako pravico do vseh dobrin in bi bili gospodarsko popolnoma enaki, je bil le ideal. S tem idealom pa današnji socializem ni več identičen. Moderni socializem ni več stvar bodočnosti, temveč sedanjosti.« Navodilo za nabiranje in opisovanje narodnih umetnin. — Tako navodilo je izdal odbor štajerskega Zgodovinskega društva. Kakor se v pesništvu razločuje umetna in narodna pesem, tako, pravi odbor, je po priliki tudi v obrazovalni umetnosti. Imamo umotvore, ki so jih ustvarili domači ali tuji, bolj ali manj znameniti slikarji, kiparji, stavbarji, pasarji itd., a poleg teh je še druga vrsta umetnosti, ki izvira iz ljudstva in živi v ljudstvu. To je narodna umetnost, na katero se pri vseh kulturnih narodih obrača novejši čas velika pozornost. Tudi pri nas je zadnji čas, da se poberejo razdrobljeni kosci. Odbor Zgodovinskega društva je napravil za Sp. Štajersko podroben načrt, s katerim se obrača na vse zavedne rodoljube, ki jim kulturni napredek narodov ni prazna fraza. — I. Kaj spada v obseg narodne umetnosti? 1. Križi in kapele ob potih in cestah, zlasti še »kužni« in »turški« križi, njih oblika, napisi, slike. 2. Grobovi in križi na pokopališčih, kaka je tipična oblika križev v dotičnem kraju. Hkrati se naj prepišejo tudi »samonikli« napisi na grobnih spominkih t. j. taki, ki niso povzeti iz sv. pisma ali iz umetnih pesnikov, ampak so si jih ljudje sami napravili. 3. Okraski na hišah: raznobarvni pasovi ob zunanjih stenah, s katerimi ženske krasijo »podstenje« in imajo za to včasih posebne vzorce: slike (in napisi) na hišah, okraski na polkah in tramovih; zanimivi ključavničarski izdelki; okraski (in napisi) na prešah, sodih in škafih. 4. Staro pohištvo, njegova oblika, lepo izrezljani stoli, preslice, kolovrati, mize, omare in Skrinje s slikarijami. 5. Nabožni predmeti: slike in kipi svetnikov po stenah, božične jaslice, velikonočne pisanke z raznobarvnimi figurami, pre-smeci na cvetno nedeljo (iz česa in kako so sestavljeni), presmec na Veliko noč (kaj vse nosijo ljudje k velikonočnemu blagoslovu), sličice v molitvenikih, božjepotne podobice, medalje. 6. Razni motivi na obleki, čipke, vezene peče, kaj je bilo pri obleki najbolj priljubljeno prej in kaj sedaj. Oblika ženskih uhanov, urine verižice, kovi-nasti pasovi, na katere si ženske obešajo nož. 7. Okraski na jerbasih in ko- šarah, na čebelnih panjih; razne figure na lončeni posodi, na pečeh itd. Primitivno orodje vsake vrste. Razni izdelki samoukov. 8. Vsakovrstno muzikalno orodje, ki se rabi med ljudstvom. 9. Razni okraski pri gostijah, šopki, venci, pecivo (na primer »bosmani«), — II. Kako se naj to vse opiše in zbere? 1. Kjer je mogoče, se naj dotični predmet pošlje društvu za muzej. 2. Kjer je možno, se naj oskrbi fotografija ali risba, vzorec (model) in pošlje društvu. 3. Opiše se, v kakem kraju se kaj nahaja, kdo napravlja dotične reči, ob kaki priložnosti, kako, in se naj javi društvu. >Bogoslovske Smotre«, katere prospekt je bil priložen zadnjemu »Času«, je prvi zvezek že izšel. List obeta, da bo res prava smotra po bogoslovnem polju. Prvi del je odmenjen člankom iz raznih bogoslovnih strok (v prvem zvezku: dr. J. Marič, Modernistička kristologija; U. Talija, Objektivne pogreške v Bibliji i njena nepogrješivost; dr. J. Pazman, Compositio Äpostolica; dr. J. Cenkič, Zakon o razstavi crkve i države u Francuskoj i kanonsko pravo). V drugem delu so: bogoslovska kronika, recenzije, pregled časopisov in bogoslovna bibliografija. Vnanja oblika je elegantna. (Naročnina 5 K; sprejema jo: Uredništvo »Kat. Lista«, Zagreb, Kaptol 29). Mladeniška telovadna organizacija. — Kot drugi zvezek »Knjižnice krščanske prosvete« je izšel pravkar opravilnik za voditelje in člane mladeniške telovadne organizacije. Sestavil ga je Ivan Podlesnik. Tako bo raz- voj vse organizacije vedno bolj smotrn, vodstvo odsekov vedno bolj urejeno, četa Orlov vedno bolj disciplinirana. Lepo pa poudarja pisatelj v uvodu: »Se tako lep opravilnik, še tako močna disciplina, še tako požrtvovalno delo — vse to bi pa malo pomagalo, ako ne bi bilo luči od Luči. Brez žarkov Milosti bi bili kot cvetje brez žarkov solnca . . .« Avktoriteta in svoboda. — Fr. W. Foerster se je lotil tudi tega težkega problema (Autorität und Freiheit. Betrachtungen zum Kulturproblem der Kirche. München 1910). Prvi del problema o avktoriteti je kaj dobro rešil. Živo je dokazal potrebo religiozne in cerkvene avktoritete. Tu in tam je katera beseda pretirana na troške človeškega uma, vendar je splošna misel prava, da »je zares svobodno mišljenje le tam, kjer je heroična nravna osamo-svoja«, a kako malo je takih ljudi, ki bi zatajili vse svoje nagone in svobodni vseh vezi iskali le resnice! Zato pa so tisti, ki nočejo priznati prave avktoritete, sužnji »dnevnih in modnih veličin«. Manj srečen pa je Foerster, ko treba strniti z avktoriteto svobodo. Zavzema se nekako za svobodo modernistov. V tem oziru je pač Ruville globlje pojmil bistvo krščanstva. Svoboda je potrebna, gotovo, a več kot svoboda, je resnica. Celo dvoumno pa je, kar pravi Foerster, da »se bo mogla krščanska resnica v cerkvenem življenju le tedaj vsestransko izraziti, če si bo zopet pridružila odpadle kulturne elemente«. Ali je mar krščanstvo tvorba kulture, in ne nasprotno, kvas kulture? Glasnik »Leonove družbe.« Nov redni član: Msgr. dr. Fr. Bi nič ki, prof. bogoslovja, Senj (Hrvatsko). Nov podporni član: Ivan Vrhovec, uradnik »Gospod. Zveze«, Ljubljana. □ Urednik: dr. A. Ušeničnik. XX '-'s'-X, ■ : ' ’k \ -S" % -x 3Č& ' <£££3? ^ y^ v^v -v.». - »$* •- p zß& * - .>% .•št,- , •'■ t.WV ' ^ • :i- ;:‘ 'te r‘-• -•• >.t. A«*; •' u}**?>■ •» * ['- ' 'feiiö'te .'■' ■■ V • -• ■"* ’Ä.>-.*•' ■“, „«*-«* »g^v •>' • v •'••••■ '^K*> r. *£?&*?■ 3&Wri r -';'6 i?W- A ^--jfß2äfL-J •- >^5^SŠ^0s^Sk •- -'- • .-.T- ■-_ .. ?r?nss»-~ «m ■ry-.^>:,Ž-'7Čf:‘T»* r, -. V-. c-> *' JÄvC - ^ OP’i- '.- £§| --£• -'.~ , Lcr>*% trtv^fc- --j •^^.Sggö ,vi^‘- -. V~'2r • 'A '^V 7$! -^^-' :_-y' v ■■ 'tSSte*?": - ';A- -Ä^Us. ä£S& Sfež®?! ä SsKEt - ,>/ ‘ ^ ’-~^i%’-?£:r-'''~~i ,<• .*«; •.