847. stev. V Ljubljani, ne#$fa dne 26. aprila 1914. Posamezna štev. „DuevaM stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže*4. '„DAN* izhaja vsaki dan ajutraj; tudi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo Ima humoristično pri« logo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1’70 K; brez priloge celo« letno 18 K, mesečno 1’60 K. Za zunanje naročnike stane »Dan* s prilogo celoletno 22 K, četrtletne B’50 K, mesečno 1*90 K. —- Naročnina se počilje upravništvu. Telefon številka 118. Po enem letu. (Pred delegacijami.) Sveti Jurij I. 1913. bo ostal za večne čase z zlatimi črkami zapisan v zgodovini Slovanstva. Tik pred svetim Jurjem dne 23. aprila 1913. se je namreč udal Skader črnogorskim ohlegovalceni in velika osvobodilna voina na Balkanu je bila končana. Sveti Jurij je naš pomladanski vitez, zmagovalec nad zimo, oznanjevalec novih časov. Sveti Jurij je naš junak, ki ga opevajo tudi narodne pesmi. Sveti Jurij je končal vojno in prinesel zmago. Toda slovanski in krščanski narodi v katoliški Avstriji se te zmage niso smeji veseliti. Vsaka proslava tega velikega dogodka je bila prepovedana. Vse oblasti po mestih In po deželi so imele nalogo strogo paziti na to, da se ne bodo avstrijski državljani veselili zmage, ki jo je dosegla hrabra črnogorska vojna po težkih žrtvah nad krutim sovražnikom krščanstva in slovanstva. Vsak »živio« je bil veleizdajalstvo — kajti Skader je bil že v naprej določen za Albanijo. Minilo je prvo leto po teh dogodkih. lil kaj vidimo? Grof Berch-tliold bo čez dva dni stopil pred delegacije in bo odprl svojo »rdečo knjigo«. V nji bo podal poročilo o uspehih svoje zunanje politike, katero je vodil tako pogosto v nesoglasju z avstrijskimi narodi. Kako se bo izmazal Berchthold? Ministri imajo navado, da govore lepe besede in sikajo vse v najlepših barvah. Tako bo storil tudi grof Berchtold in poslanci bodo prikimali.' Kako pa je v resnici? Kljub vsem iritrigam, zaradi katerih je toliko trpela slovanska stvar na severu in jugu — bo poročilo pokazalo velikanske zgube za državo. Runiunija je izgubljena In pojde »kupno z Rusijo, Bolgarija le zaveznica brez posebne vrednosti (pa tudi negotova). Rusija je vzrastla In skuša pridobiti Poljake — s svojo vojaško močjo je pripravljena, nje blagajne so polne — zaveznike lina okoli in okoli nas. Italija je sebičen zaveznik, ki Izrablja položaj zase 7 Nemčija zmiguje dvomljivo, kadar gre za — denar. Albanija, — to le ona za katero smo vse žrtvovali — je državica brez pomena, Avstrijce pozna samo takrat če potrebuje denarja, drugače pa njen knez niti dunajskih izletnikov ne mara videti. Tako razdrapane razmere so na meji okrog in okrog — pa tudi mir ni zagotovljen, ampak živimo v večnem strahu, pred novo vojno. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Leto HI, • J Posamezna lev. .Dneva** stane 6 vin.; ravne toliko posamezna številka »Bodeče Neže**. lir CredsMtvo in uprnvništvo: ::j Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. G Dopisi se poSiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma le ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana in cahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po< tu pust. — Za odgovor je priložiti znamko, u: K Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: t:: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne*4. .ti Tem zunanjim razmeram pa odgovarjajo ^tudi notranje: parlamenta ni — na Češkem je nered, v Galiciji nered, na Ogrskem zmešnjava, na Hrvatskem negotovost, na Slovenskem in v Primorju nejasnost. Kam vodijo take razmere? Lani je Berchthold »zmagoval« nad svetim Jurjem in mu odrekel pravico do zmage — letos daje Berchthold obračun o svojih »zmagah«. Ta obračun je tak, da kaže na vseh koncih in krajih poraz. Vitez sveti Jurij se bo vračal vsako leto in bo obujal spomin na L 1913. Volilno gibanje v Istri. Ni vse zlato, kar se sveti. 2c to, da se to pot toliko piše o volilnem gibanju v Istri, naj nam služi v dokaz, da v Istri vre, da se nekaj kuha, da so politične žile napete in potreba je samo malo razočaranje, pa bode zagrmelo in politične žile se bodo trgale na vseh koncih in krajih. Disciplina, ki še vlada v vrstah hrvatsko-slovenske armade je prisiljena, ni prava, ali vsaj taka ne, kakor bi morala biti, namreč, neprisiljena. Naš narod se zaveda, da je absolutno dolžan pokoriti se ukazom »Političnega društva«, ve, da edino z združenimi močmi moremo zmagati in pokazati svetu, da je sedanja umetna laška večina samo prevara, — (večina na papirju) — v resnici, pa je le slaba, skoz in skoz demoralizirana manjšina, ki po pravem ne bi smela niti odpreti ni ust, nikar pa a z2P®veduio v naši slovenski Istri. lega vsega se naš narod zaveda, a zaveda se tudi zakaj jc iz svoje sredine izbral može, ki naj tvorijo »Politično društvo«, katero naj bi v sporazumu z narodom vodilo bojne naše vrste. Politično društvo moralo bi sc ozirati na to in ob priliki volitev predlagati narodu kandidate, s katerimi, bi morala biti večina naroda zadovoljna brez obzira, je li to stranki (ker taka že obstoji) škoSa Mahniča po volji ali ne. Nekaj se izza Učke vajja, bi se reklo tu pri nas v Istri, in res se valja, samo bog dai, da se to ne bode kedaj zvalilo tako, da bode narod Prijel za ušesa sedaj odločujoče faktorje in njim bode zaklical: »Vi ste vsega tega krivi.« Proč z obzirnimi kandidaturami, proč s kandidati, ki sami zahtevajo, da morajo poslanci biti brez obzira, da-li je to volilceni prav ali ne. Se je čas. Se ni prepozno, ker če se sumnja naroda uresniči, gorje vam. Ce se dogodi, da bode Istra Čez noč postala črna, potem pač sedaj vladajoči faktorji nimajo pričakovati usmiljenja. Jasneje še danes ne bodemo govorili, ker upamo, da smo se tudi tako razumeli, velja naj pa to za vse naše volilne okraje. Narodni Istran. LISTEK. Srce M. ZEVAKO? in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Sir, naj mi oprosti vaše Veličanstvo, toda povabljen sem za svedoka in moram govoriti. Dovoljujem si opozoriti gospoda maršala Danvilskega, da odgovor, ki ga on zeli, nikakor ne more zanimati njegovega Veličanstva.« »Kako da ne?« jc zarenčal Hen-rm. »in kdo Sfe> da se upate govoriti Šani?«kra^em» ne da ^ili vpra- nostUKd° pa”1? To ie majhne važ-Čisto brez ponmuJ® važn° to’ da le ziški ulici, ako se negovoriti. 0 Beti‘ o ulici Sen-Deni. domenimo prej Vedeževalki... in ‘o zašnr ,pri pa o pesnikih, ki zborujejo tam! '' ’ Med tem, ko je govoril vitez te besede, sč jc ključil Henrik Monmo-ransiški, upogibal hrbet in pleča ter sklanjal svojo obledelo glavo, kakor da ga udarja vsaka nova beseda z ogromnim bremenom. »Kaj pomeni to?« je vzkliknil Karel IX. »Nič manj in nič več kakor to, da je bilo vprašanje gospoda Danvilskega odveč, ker nima posla z našo Štajersko. zadevo. Pa naj sam pove, ali imam prav ali ne!...« In vitez je odstopil za korak. Kar drhtel in sijal je v drznosti; v očeh mu je žarela tako ostra hudomušnost, da se mu je kralj nehote nasmehnil z občudovanjem. »Ali jc res, Danvil?« je vprašal Karel IX. »Ali je vaše vprašanje res brezpomembno za zadevo, da stojita vi in vaš brat danes pred menoj?« Henriku se je izvil vzdih, podoben rjovenju; odgovoril je: »Res je, sir!...« Franc se je zahvalil vitezu z zgovornim pogledom. »Rešili ste mi življenje,« je govoril ta pogled. »Nikoli ne pozabim tega!...« Toda kraljeva radovednost je bila zbujena ... morda celo njegov sum! Obdan z zasedami in zarotami, vajen iskati v sleherni besedi moril-no znamenje, v vsakem zamahu roke bodalo, namenjeno njemu, je Karel takoj namršil obrvi. Njegovo čelo, bledo kakor orumenela slonovina, se je nagubančilo. »Pa vendar,« Je dejal z zamolklo jezo, »brez namena niste govorili tako. Rekli ste nekaj zaradi Be-tiziške ulice. • • Kateri dvorec ste imeli v mislih ... kaj? Govorite!...« Očividno je bilo, da misli tudi kralj že na Kolinjiški dvorec, ki je bil znan, naravno, kot zavetišče vseh hugenotov. Henrik je začutil, da zavisi zdaj njegova glava od točnega odgovora. Nemci med seboj. Nemški boji med posameznimi strankami se nadaljujejo. Pred par dnevi jc imel graški »Biirgerverein« svoje zborovanje v III. graškem okraju. Kot glavna govornika sta nastopila dr. Kaiser-feld in znani posl. ces. syet. Franz. Oba sta se v ostrih besedah izražala proti občinskemu graškemu gospodarstvu, v prvi vrsti pa svet. Franz, ki je obdolžil mestno občino, ozir. tozadevne urade, da so v velikih denarnih stiskah in, da primanjkuje raznim blagajnam potrebnega ter izkazanega denarja. Na to težko očitanje jc zahteval graški župan od Franza pojasnila tekom treh dni. Tudi v graškem občinskem svetu, ki je imel svojo zadnjo sejo v četrtek, so padle proti Franzu zelo ostre besede. Franz je tudi očital gradčaiiom, da jim je prekodeželska mariborsko - graška eletrična centrala na Dravi samo povod in sredstvo, dobit? za druge, občinske stvari, potrebno večmiljonsko posojilo. — Nemški klerikalci so v boju proti poslancema vit. Pantzem in Neunteuflom pričeli politični boj skrajnosti. JVavijo, da stoje zanje šanse zelo dobro in, da jc docela izključeno, da bi se mogla Paritz in Neunteufel vzdržat?, da si sta napravila že zelo mnogo škode. Sicer nas ti boji malo brigajo, vendar je vseeno zanimivo, kdo, katera obeh teh političnih strank, odnosno skupin, bo imela prav. Slovenski mariborski učiteljišč-nlki prirede v nedeljo dlje 3. maja v Rušah nad Mariborom« v’ dvorani gostilne Novak ljudsko igro s petjem »Graničarji«, Začetek točno ob polu 4. popoldne. Cene sedežem od I. do jv. vrste j k 60 v, .ostale 1 K, stojišča 60 v. Ker je čisti dobiček namenjen slovenski mariborski dijaški kuhinji, se morebitna preplačila hvaležno sprejmejo. Med igro igra orkester učitcljiščnikov. Po predstavi jc prosta zabava, šaljiva pošta, ples itd. Prosimo obilnega obiska. Maribor. Prve dni meseca maj-nika, bo pobiral blagajničar društva »Branibor« letne prispevke pri članih, podpornikih itd. Ker gre vsak nabran vinar v izključno narodne namene, prosimo vse one pri kojih se bo oglasil, da posežejo izdatno v žep, za kar se jim celo radcvoljc dovoli, da smejo kolikor hočejo godrnjati, seveda, samo — če plačajo. Hkratu pa tudi prosimo vse one, ki še niso člani »Branibora«, da se he odreko vabilu in pristopijo, članarina za one, ki no- čejo več plačati, je na leto samo 2 K; sprejme se pa tudi več. Kdor plača 10 K, dobi ob sv. Nikoli železno kolajno. Ptuj. (Škandalozne razmere v hiralnici.) Proti četrti uri zjutraj dne 22. t. m. so začutili močan dim v tukajšnji hiralnici in smrad, kakoršnega Je opažati pri požaru. Dimu so sledili in prišli do celice za umobolne. Ko so jo odprli, so videli, da je razsajal v nji ogenj. Umobolni Ivan Wut-te, ki je bil v tej celici zaprt, je ležal na nekem kocu na tleh mrtev. Kako je požar nastal — je uganka. Gotovo pa je, da ga Wutte ni mogel zanetiti in se nam zdi taka trditev od strani poklicanih več kot smešna. Radovedni smo, kaj se bo dognalo. Pripravljeni smo — da nič. Sv. Tomaž pri Ormožu.* Pred dnevi sta se na poti domu grede sprla neki Zelenjak in neki Bobnar iz Rakov z. Zelenjak je pri tem sunil z nožem Bobnarja v desno gorno nogo in mu prerezal žilo dovodnico. Bobnarja so našli mrtvega. Izkrvavel jc vsled zabodljaja. Zelenjaka so vjeli in izročili sodišču v Ormožu. Lepa reč. Nemcem je celo — krasti dovoljeno. Če kakšen »boljši« nemški tat pobegne — ima prosto pot. Dobi še celo potrebnih 48 ur »Vbrsprunga«. Svoj Čas smo poročali, da je poneveril deželni telovadni učitelj Hayda. Odnesel in poneveril je do 15.000 K. Dobil je celo »dopust«, seveda jc pobegnil. Sedaj je v — New Jorku. Videli so ga in govorili ž njim. Oblast se sicer pogaja za njegovo izročitev, ampak, Hayda ne bo kaznovan — ker ne bo izročen. To baje preveč stane... Mi pa prosimo, da je vse to — velikanska fumparja. Hayda je mnogo veljal v nemških političnih krogih Gradca. Zato pa bo »deželni odbor« celo stvar potlačil. Morda je ta ali oni celo Vesel, da je Hayda v New 'Jorku; vsaj ne more govoriti. Celje. Celjski slovenski mladini! Znano ti je celjska slovenska mladina, da bode letos v Ljubljani III. slovenski sokolski zlet. Zato ‘te poživljamo celjska mladina, da hodiš redno k telovadbi, da vstopiš pod naš sokolski prapor. V prvi vrsti pa poživljamo vas trgovske in obrtne u-čence, da redno zahajate k telovadbi. Na delo za napredek slovenskega Sokola. Na zdar! Celje. Pozor. Na celjskem magistratu je slovensko govoriti prepovedano. Slovenci, kam smo prišli? 2c na naši lastni zemlji slovenski nam prepovedujejo nemški privan-dranci govoriti v javnih uradih v slovenskem jeziku. Samo en slučaj za danes, drugič več. Pretekli teden grem slučajno nekaj javit na magistrat in govorim v slovenskem jeziku. In poglejte, kaj se zgodi? Nad menoj začnejo vpiti neki nemčur, da celo ena nemčurkn, ki ima popolno- Danes priloga »BODEČA NEŽA". ma slovensko ime. Jaz seveda nisem mogel veliko opraviti, pač bi pa lahko opravili naši deželni in državni poslanci. Slovenci brez razlike strank delajmo skupno, da dobimo naše pravice, ki nam po zakonu pripadajo! — Prizadeti. Celje. Vsak kdor nosi slovenski znak, je izdajalec, tako sta se pogovarjala dva pristna nemčurja pred kolodvorom. Slovenci, Slovenke, kupujte Ciril-Metodove znake! Celje. Na obrtni šoli je prepovedano slovensko govoriti. Zato, ker je Šola nemška, pa učenci nismo. — Slovenska mladina. Celje. Celjski tu mer ji so zelo olikani, tako da pri belem dnevu lovijo po gaberski cesti slovenske služkinje. Res nemška kultura. Celje. Celjski Nemci vedno bolj izzivajo po ulicah, s tem da žalijo Slovenca z Windisehar itd. Pa mi Slovenci še nismo pozabili 1. 1908.! Maribor. (Dva nasilneža.) Mmoli četrtek sta delavca Ivan Kotnik iz Maribora in Fran Pušnik iz Fale na Dravi, v Šolski ulici v Studencih tako razsajala in ljudi nadlegovala, da so ju orožniki prijeli. Aretaciji pa sta se tako uprla, da so ju morali okleniti. Ko sta bila uklonjena, se jc vrgel Pušnik na tla in pričel kričati, da noče iti, da mu naj preskrbe izvoščka. Bil in trgal je tako, da je z njim skupaj oklenjenega Kolnika močno na rokah poškodoval. Konečno so ga posebej uklonili in naložili na neki voz ter dpeljali v zapor. Posamni oklenitvi sc jc tako upiral, da ga je morala prej par mož podreti in držati Dnevni pregled. V Albaniji je položaj kritičen. »Politiki« se poroča iz Petrograda, da sta italijanski in avstro-egrski poslanik Sazonovu sporočila, da naj velesile nikar ne bodo presenečene, če bosta Avstro-Ogrska in Italija podvzelc potrebne korake, da sc napravi konec anarhiji v Albaniji. Industrija v Srbiji. Belgrajska »Politika« prinaša zelo zanimiv članek o sedanjem stanju industrije v Srbiji. V zadnjih osmih letih se jc začela srbska industrija silno razvijati in to ravno od trcnotka, ko je v carinski politiki prevladal zaščitni moment. Pred tem časom sc trgovina ni razvijala vsled nepovoljnih trgovinskih pogodb, ki so ovirale vsako delo v tej smeri. Kako živahno se razvija srbska industrija, izhaja iz sledečih številk: V letu 1905 je bilo v Srbiji 9670 fabriških delavcev. Do leta 1913 je naraslo število do 18.000. Ako ne pojasni točno svojih besed, je zaigrana sicer šele glava njegovega brata; toda prekleti neznanec, ki ne obrne od njega svojega plamenečega pogleda, ovadi potem prizor pri Vedeževalki! In Henrik se je zavedal, da je njegova lastna krivda mnogo gotovejša od Francove, za katero je manjkalo vsakega pravega dokaza. Z nadčloveškim naporom je zbral svoje misli. In dasi ga je glodala besnost ob misli, da si mora... on!... izmišljati laž v svrho rešitve svojega brata, je odgovoril: »Sir, v mislih mi jc bil dvorec vojvodinje Giške ... Babja zgodba je...« »Aha!« je dejal Karel In se nasmehnil. »Seveda, piznati moram, sir, da bi bilo meni, kot prijatelju vojvode Giškega, jako mučno pripovedovati to povest...« Karel IX. je iskreno mrzil vojvodo Giškega, v katerem je slutil nevarnega tekmeca za najvišjo oblast. Poznal je tudi vedenje njegove žene, 'ki je bila v svojih neopazovanih urah velika prijateljica s Sen-Megrenom. Zasmejal se je, na to pa je rekel glasno? »Oovorite tiše, Danvil, govorite tiše... Oiz in Sen-Megren sta tamle, za onimi vrati!...« »Ali razumete, sir?« »Razumem, smrt božja!« Je vzkliknil kralj, smejoč se na vse grlo. 4. *da]d pa je povzeli »Kaj pa je z Vedeževalko? Kaj ima opraviti v tej zadevi gostilna pri Vedeževalki?« Pardajan je pomeril Henrika s pogledom, ki je pomenil: »Vi ste rešili naju dva, zaio rešim tudi jaz vas!« in odgovoril: »Sir, ako mi dovolite premilost-no, povem vašemu Veličanstvu, da je gostilna pri Vedeževalki kraj, kjer se zbirajo pesniki na razgovore o poeziji... tudi dame, visoke dame se prihajajo razgovarjat o poetičnin rečeh ... in pri tem se zgodi včasi, da nosi kak pesnik satenast telovnik, plašč od vijoličaste svile in hlače, s trakovi...« Narisal je bil sliko Sen-Megre-novo. Kralj se je zasmejal iznova in zamrmral med zobmi: »Tristo hudičev! Sto zlatnikov bi dal rad, če bi vedel, da je slišal to moj dragi Giški...» Tako se je družila po zloveščem naključju tudi komedija s to dramo in jo delala le še krutejšo. Zakaj v Henriku je vrelo od srda. Boreč se s strahom pred krvnikom, kateremu je bil pravkar tako blizu, se je smehljal, da vzdrži svojo ulogo in svojo laž; toda njegov smehljaj je bil podobnejŠi mrtvaški grimasi. Tudi Franc se je Izkušal smehljati, dasi s smrtjo v ck»ši, da ne bi vzbudil v krGju sumnje. Karel TiX. pa se je sm^tal ? svojim strašnim smehom, ki ae je ton- čal pri njem pogostoma s krizo njegove bolezni. Pardajan je ohranil edini v tej skupini obraz, poln neizprosne resnobe. Ko se je kralj nasmejal, si je Franc otrl znoj, ki mu je oblival čelo, ter povzel: »Sir, drznem si spomniti vaše Veličanstvo, da sem prišel z zaupanjem v vašo pravičnost zahtevat svobodo dveh nesrečnic, ki sta bili ugrabljen^ in se nahajata v jetništvu proti svoji volji.« Karel IX. je začudeno pogledal Monmoiansija. Oči so mu zrle kalno in osuplo. Tako se je zgodilo vedno, kadar se je kradb ki je bil gotovo podedoval kako strašno bolezen, iztrgal mrtvilu in brezbrižnosti, v katero je bil obsojen. Hip nejevolje, radosti ali žalosti, da, že ena sama minuta smeha ga je privedla ob rob prepada, rad katerim se mu je vsako minuto mra-fiil duh. Z naporom je stisnil svoje čelo z rokt; to je Tila njegova navadna kretnja, kaaai se jv bal krize. »Da, res,« ie zamrmial, spominjajte se. »Monmoransi, razložite svojo reč.« »Sir, rekel sem vašemu Veličanstvu? Ivana, grofica de Pjen, in njena hči Lujza sta bili šiloma ugrabljeni iz svetega stanovanja v ulici Sen-Deni; hahajuitf si t jetništvu, in jaz trdim, da Je ujinv ugrabitelj tu navzoči go-; spodDanvilski.« < V vseh srbskih tovarnah je bilo leta 1905 70.2 milijonov dinarjev glavnice; v letu 1913 je ta kapital znašal že 136.5 milijonov dinarjev. Istočasno se je vrednost produkcije povečala od 33.2. milijonov na 106.5 milijonov dinarjev. Za časa balkanske vojne je napravila industrija v deželi velike koristi. Domača podvzetja so pripravila največji del vojnih potrebščin. Kar je pa vojnih potrebščin treba bilo nabaviti, so domača podjetja skrbela za to, da sc nabava izvrši pod kar najugodnejšimi pogoji. Seveda so te potrebščine morale biti nabavljene za mnogo večjo ceno kot bi sc dobile doma. Ves ta uspeh, k( ga je pokazala srbska industrija, pa še iz daleka ne zadovoljuje odločilnih faktorjev v Srbiji, ker je to industrijsko stanje v primeri z drugimi državami minimalno. Položaj, v katerem se Srbija nahaja, zahteva, da se gospodarska stran popolnoma razvije, da bo v stanu prenašati velika finančna bremena, ki jo čakajo v bodočnosti. Da se bo mogla industrija razvijati, je treba urediti kredit. ki je dosedaj še silno majhen in omejen. Kredit je v Srbiji mnogo dražji kot drugod. V Srbiji hipotekarnega kredita za industrijo še ni. Vsied vsega tega so tudi domači proizvodi dražji od tujih. Zato se je trgovska kamora zavzela, da organizira kredit, ker se brez tega ne more računati na napredek industrije. Ta napredek je pa potreben ne le iz gospodarskih, temveč iz finančnih, političnih in narodnih ozirov. Kamora Je predložila tozadevni ekspoze že vladi. Korektura srbsko-albanske meje. »Srbobranu« se poroča iz Bel-grada; Ker je srbsko-albanska meja proti Debri neprirodno izpeljana, hoče srbska vlada še enkrat poskusiti, da se popravi odločba velesil in da se pravično potegne meja in da pripadejo Srbiji sela, ki so srbska. To zahtevo bo srbska vlada pteduesla, ko se sestane mednarodna komisija, ki določuje meje Albanije na severu in severovzhodu. Kaj moremo pričakovati od jugoslovanskih delegatov. »Narodno Jedinstvo« piše; Od jugoslovanskih delegatov ne moremo pričakovati skoro ničesar. Večina teh delegatov je klerikalnih in oni bodo v Suster-šičevem smislu »patriotični«. Verjetno je, da bodo ostro govorili, ko pride na vrsto opatijski sestanek in Italijani, ker žive v prepričanju, da se v gotovih krogih še vedno rada Čuje ostra beseda proti Italijanom. Toda zopet ni Lzkliučeno. da bodo ti jugoslovanski SušterŠičevl delegati prvi dali duška srbofobiji, kakor je to lansko leto stori! v delegacijah dr. Korošec, Iti tako bodo ostali jugoslovanski interesi na samem dr. Baljaku. Smrtna kosa. Postajenačelnik Ivan Mramor iz Orteheka pri Ribnici je v petek zvečer kot žrtev svoje službe preminul. Pogreb še vrši danes. Z Jesenic. Danes se igra v dvorani pri Jelenu »Miklova Zala«. Začetek ob 8. zvečer. Iz Postojne. Predvčerajšnjim zjutraj na vse zgodaj smo videli poslanca Gostinčarja korakati po Postojni. Menda je prišel nadzorovat pometanje cest za popoldanski škofov prihod. Poštna zveza med Krškim in Novim Mestoip. Od 1. maja 1.1. dalje se bode oskrbovalo dnevno dvakratno poštno prevažanje med poštnimi uradi Rudolfovo in Krško z avtomobili poverivši isto trgovski družbi »Globočnik & Kastelic« v Krškem. Avtomobilih vozovi bodo odhajali iz Rudolfovega ob 6.30 uri zjutraj in ob 6.45 uri popoldne, iz Krškega ob 7.30 uri zjutraj in ob 3.40 uri popoldne in prihajali v Krško ob 8.30 uri zjutraj in ob 8.45 zvečer, oziroma v Rudolfovo ob 9.30 uri predpoldne in ob 5.25 uri popoldne. Sedanje dnevne dvakratne poštne vožnje med poštnimi uradi Rudolfovo in Krško se opuste s koncem 30. aprila t. 1. Kurze in kartiranje na progi Rudolfovo-Krško ležečih poštnih službenih mest in železniških pošt, ki so V zveži s poštnimi avto-mobilnimi vožnjami ria tej progi, ter poštnih uradov in poštnih nabiralnic, kakor tudi krajevna dostavljanja pri poštnih uradih in poštnih nabiralni-cah, ki pridejo v poštev, slednjič obhode selskih listonoš pri tozadevnih poštnih uradih se je tem povodom primerno uredilo. Smrtna nesreča. Ko Je rezal te dni posestnik Jakob Konjar iz Smlednika slamo, Je posadil, nič hudega sluteč, svojega tri in pol leta starega sina na gepeljev drog, da bi se mali vozil. Nesreča pa je hotela da je otrok izgubil ravnotežje in padel v gepeljevo odprtino. Revež Je zadobll tako hude poškodbe na glavi. da je na njih umrl. Uboj. Janez Lavrič, posestnik iz Lukovice ima v bližnjem kraju Kompolje mlin, kjer je uslužben kot mlinar in žagar Slletni, oženjeni Lo- vrenc Osolnik. Na '23. L m. le bila Osolniku odpovedana služba. Isti dan je šel Lovrenc Osolnik v Krtino, da vzame v najem neki tamošnji mlin. Medtem je prišel k Lavriču leta 1872. v Zurkovu rojeni France Bobek in se je izdajal na podlagi ponarejene delavske knjižice za mlinarja. Čeprav je bil Bobek bolj podoben kakemu potepuhu nego mlinarju, ga je Lavrič vseeno vzel v službo. Bobek je šel v mlin, zaklenil je vrata iti se je napotil k sosedi Katarini Štrukelj. Zvečer se je vrnil Osolnik domov. Ko je zvedel, kaj se je med tem časom, ko ga ni bilo doma, zgodilo, je šel tudi on k Štrukljevi, kjer je dobil Bobka in zahteval od njega ključ. Ker mu Bobek ni hotel dati na noben način ključa, je nastalo med njima medsebojno ruvanje. Med ruvanjem sta padla oba na tla. kjer sta se še vedno prerivala. Ko je Osolnik vstal, je šel ven, toda zgrudil se je pred svojo ženo in pred svojimi petimi mladoletnimi otročiči mrtev na tla. Bobek ga Je zabodel med pretepom z nožem v bližino srca. Bobka je še isto noč orožništvo aretiralo in ga izročilo okrajnemu sodišču na Brdu. Prepodeni tatovi. Dne 17. t. m. okrog polnoči so poskušali doslej neznani tatovi vlomiti v trgovino Marije Rotar v Tržiču. Odtrgati so hoteli mrežo na oknu, kar pa se jim ni posrečilo, ker so domači zaslišali šum iii prepodili tatove. Vlomilci so pustili na mestu poskušenega vloma skoro štiri metre dolg močan smrekov kol in sekiro. Aretacija tatice. Dne 23. t. m, 50 aretirali v Trstu na obvestilo ljubljanske državne politicije lSletno šiviljo Frančiško Lutmanovo iz Kranja, ki je meseca novembra preteklega leta ukradla neki ženi šivalen stroj. Z Lutmanovo bo govorilo Sodišče. * Nečloveška mati. štiridesetletna musclmanska vdova Džumni-čeva iz Banjaluke je porodila te dni deklico, kateri je takoj po porodu prerezala z nožem vrat. Mrtvo truplo Je nato skrila v nekem grmovju. Nečloveško mater so aretirali. * Velikanski požar v zavodu za popravljanje vozov. Dne 19. t. m. ponoči je izbruhnil požaf v zavodu za popravljanje vozov v Debrecinu. Ogenj se je silno hitro razširil in je tekbm dveh ur uničil pet delavnic. 160 železniških osebnih vozov in 120 tovornih vozov je postalo žrtev po-žarja. Ggeni le razsajal na ploskvi 20.000 kvaOuattrtV\ m&cmv*-'- Sfcutm*. Škoda se ceni na tri milijone kron. 280 delavcev je brez kruha. * Z maščevanja ustrelil pred-stojnlka. Vojak Mačer iz Ilanora je te dni ustrelil v Lipskem svojega predstojnika Gernierja, ki ga je zalotil pri neki tatvini. Ker se je Maier bal kazni, si ie pognal še satu kroglja v glavo in je bil na mestu mrtev. * Iz življenja ponarejalca in goljufa. V nekem berlinskem hotelu so dne 21. t. m. ponoči aretirali koslin-škega župana Aleksandra, ki je bil prej magistratni asesor in ki se je poročil s hčerko nekega visokega državnega uradnika. V njem so spoznali gotovega Tormana. ki ga sodišče zasleduje in ki je bil radi goljufije obsojen na 1% leta ječe. Tor-mann si je priboril sedanje mesto na ta način, da si je pridobil razne papirje, ki jih je ponaredil. . * Velika železniška nesreča. 51 letni zidar Nikolini iz Pellagra je prespal v vlaku postajo Vitlazano, kjer je hotel izstopiti. Ko se je zbudil in se zavedel, da se nahaja že daleč od postale, je skočil z vlaka, ki ga je povozil in usmrtil. . + Aretirani knjigovezi V neki kavarni v središču Berlina se je zbiralo vsak dan okrog 150 knjigovezov, ki so tam kupčevali. Policija je konfiscirala ves njihov denar. Knjigovezi se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. * Surov nemški inženir. Depu-tacija delavcev Bagdadske železnice v Bclrutu je prišla k šef-inže-nlrju prosit zboljšanja. Inženir je dal delavce napoditi s pasjimi biči. Ko so se delavci nato zbrali na železniški progi, je inženir pognal vanje železniški stroj s polnim parom. Devet delavcev je stroj povozil, 43 delavcev je poskočilo v reko ob progi. Skoro vseh 43 delavcev je utonilo. Inženir se je nato odpeljal k nemškemu konzulu v Alepo. * Sicilijanski roparji. Trije s puškami oboroženi in črno maskirani roparji so napadli dne 23. t. m. na cesti med Trapani in Sau Oiulianom poštni avtomobil in so oropali davčnega nadzornika iz Trapani za 150.000 lir, ne da bi mu napravili kaj 'žalega. Policija sodi. da so napad izvršili trije občinski sluge, ki lih je že aretirala. * Aretacija sleparskega advokata. Dne 23. t. m. je policija v Eperjesu aretirala tamošnjega odvetnika dr. Emila Englftnderja, ker Je bil Hudo na sumu, da Je izvršil v zadnjem času več goljufij In sleparij. Advokat je tudi poneveril velike svote denarja pri nekih parce-lacijskih delih. * Fanatični muselmani. Neki poljski vojak je vstopil te dni v Sarajevu v hišo nekega Turka, da se napije vode, ker je bil silno žejen. Revež namreč ni vedel, da je prepovedano tujcu stopiti v hišo mu-selmana. Ljudje, ki so bili v hiši, so začeli vojaka obmetavati s kamenjem in sekirami. Slednjič ga ie groznih fanatikov rešilo orožništvo. * Težka aretacija rodbine obrekovalcev. V vasi Grehov pri Blin-denmarktu na Nižje Avstrijskem je bil te dni aretiran posestnik Ivan Kolbl, njegova žena, njegov sin in njegova hči. Orožniki so morali najprej hišo obkoliti in šele potem izvršiti aretacijo. Cela rodbina je bila preteklo leto obsojena zaradi obrekovanja na osem mesecev težke ječe, vendar ni hotela nastopiti kazni in se je v zadnjem času v hiši zabarikadirala. Prišli so večkrat orožniki, toda opravili niso ničesar, zakaj vselej se jim je rodbina z veliko silo postavila v bran. Orožništvo je izročilo sedaj prijazno rodbino okrožnemu sodišču. * Najprej je šel k spovedi, nato pa je zaklal svojo ženo. Kakor se iz Sarajeva poroča, je šel te dni posestnik Kimje iz Gabele k spovedi. Ko je prišel iz cerkve, je zaklal svojo ženo in je nato izvršil samomor. Vzrok tega groznega dejanja je prepir za dedščino. Zakonska Kimje zapuščata štiri mladoletne otroke. * Grozna najdba pod cerkveno streho. V Strahburgu so te dni odkrili grozen zločin. Neki krovec je popravljal streho protestantovske cerkve Saint-Avolda. Ko je odstranil par plošč je našel najprej človeško glavo, potem pa še celo truplo, ki je bilo skrito pod ploščami. Krovec je takoj naznanil slučaj policiji, k je dognala, da-je mrtvec neki dvanajstletni deček, ki je meseca julija lanskega leta neznano kam izginil. Dognalo se je tudi, da se je izvršil na dečku najprej, gniusen zločin, na kar ga je morilec zadušil. Kako je mogel zločinec dečka spraviti pod cerkveno streho, sc še ne ve. * Usoden padec v vodnjak. V Poilly blizo Aukserre na Francoskem so te dni popravljali delavci štirideset metrov globok vodnjak. Eden izmed delavcev, ki je delai na vrhu vodnjaka; je padel v globočino v« ie- «a>ole* »>-šarjenja tudi mnogo novcev. - Prihranite toral državi nekaj kronic! — Znate pred kratkim smo imeli sličnega postopača pol leta zaprtega. Poizvedovali smo za njegovo doinoviustvo po vseh deželah Širne Avstrije. Prefrigani mož ni hotel nikdar prav povedati svojega rojstnega kraja, čeprav je znal poleg drugih jezikov gladko slovensko. — In odkod je bil? — Tukaj s Krasa. Bal se je domov po »šuou«. Komur ne ugaia zrnata kava, temu se priporoča Kathreinerieva Kneippova sladna kava. Kathreinerieva le zdravju popolnoma neškodljiva ter ima pri tem popolni okus zrnate kave. dobro zaprto hlgjjenKno zavojnino s sliko iupnika Kneippa.-Odprto, natoh-tano blago ni nikoli pristni Ifilhrnlnar Ibvpoeee^MtlVV f ■ mm ...» »n, Modistinja ============ Minka Horvat, sfflflfft. Priporoma svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše. Telefonska poročila CESARJEVO ZDRAVJE, Dunaj, 2?. aprila. Cesarjevo zdravje je lieizpremenjeno. CESARJEV INTIMNI PRIJATELJ UMRL, Dunaj, 25. aprila. Umrl je znani plemič Pajevari, intimni piiialeh cesarjev. VOJNA MEO,MEHIKO IN ZORU-ŽENIMI DRŽAVAMI. Japonci v inehlkanskih vodah. — iluerti izrečeno zaupanje. — Mehikanci ,,dr»‘ na ameriško ozemlje. Mehikanci dobijo zaveznika? London, 25. aprila. Tu se je razširila vest, da je japonsko brodovje dobilo povelje odpluti v mehikanske vode. Mehikanski kongres za Huerto. Dunaj, 25. aprila. *>W. allg. Ztg.« poroča iz Mekslka City, da je ame-rikanski kongres izrekel Iluerti zaupanje in ga priznal za predsednika. Hucrta je poslal vsem državam protest proti Zedinjenim državam. Avstrijci v Mehiki. Dunaj, 25. aprila. »W. allg. Ztg.« poroča, da je avstro-ogrska kolonija v Mehiki izven vsake nevarnosti, »oji med Amerikanci in Mehikanci. Berlin, 25. aprila. »New-York nerald« je dobil iz Mehike vest, da Je pri El Pasa prišlo do divjih bojev med iiiehikansklm) četami in ameriškim konjeništvom. Galveston, 25. aprila. Od tu je bilo ameriškim četam pri El Paso poslano več čet in en oddelek strojnih pušk ua pomoč. Mehikanci udrli v Združene države. New Jork, 25. aprila. Tu se je ^ASlfHa^est’ da 80 Mehikanci na več krajih udrti čm Rio Grande na ameriška tla h, zaSedH mesta Lare- do in Eogle Pas. ZADNJA POROČILA IZ MEHIKE. Velikanske demonstracije v Mehiki. Mesto Laredo do tal porušeno. — JST* »»odo neutralnl — Amerika grozi z vojno, —• Kriza v Zedinjenih llrzavah. — Hucrta se Je odpovedal predsedništvu. Množica proti Ameriki, VeraCruz, 25. aprila. Kakor se sporoča so v mestu Mehiki, kjer Je bilo, kakor poroča »Cor. d. Sera« prebivalstvo do zadnjega čisto mirno, izbruhnile velikanske demonstracije proti Amerikancem. Množi-tnenlk r?,z e,f*a Washingtonov spo-sln sam se ,e Mesto Laredo —- prah in pepel. Veracruz, 25. aprila. Mesto La-J^do je do tal razdejano. Včeraj so Mehikanci mesto zavzeli in ua vseh koncih in krajih zažgali. Gasiti ni bilo mogoče, ker so mehikanske čete poslopja polile s petrolejem. V po-Uličnih bojih sta bila ubita 2 Mehi-kanca. Tudi en most so mehikanske čete razdejale. Izjava japonskega ministrskega predsednika. strsJt^, ?Jrila' j;'p0,,sk' minila da Pf,0blašča Reuier- nikakih JHPHnska vlada nima žant L"?"len.0v sedanje zmede ir. zapietke izkoristiti. rzavni tajnik grozi s splošno vojno. . v aslungton, 25. aprila. V noti, ki io ie državni tajnik poslal ustaške- mu voditelju Carranzi (general, ki se je dosedaj bil proti Huerti), se Pravi: Združene države bodo svoje vojne sile takoj odpoklicale iz Me- Vke, kakor hitro dobijo zadoščenje. sta P^ bo Carranza zavzel sovražno teiilj napram Združenim državam Hi.a i e »)0 ce»a Mehika vrgla v boj; ra °va moč bi zrasla in on Car- nza bi prišel ob ves vpliv. generala Carranze zajete. roča^e',liko’ 25' apr^a- Kakor se po-banao !e Amerikancem naklonjeni čete L!n ustagki general Villa zajel zel aSS3*3 ^ar|,anzc. ki je zav-'kancem sovražno stališče. nrevzame vrhovno poveljstvo. Mehiko, 25. aprila m , s odpovedal predsedništvf, erta.se .5e Portilosa in prevzame vrh^ korist veljstvo nad četami. °v"° p°- Vojno stanje. na« Pa,,a,na* 25- aprila. Ozemlje ob stmf.!nskem Pokopu je v vojnem pravljenj trdn»avah »e art»»eriJa pri- Kriza v ainerikaiiskem kabinetu. ni J2Las.hir|Kton. 25. aprila. Ker voj-voiske i za»iteva vporabo kopne ti vi, senoH,?,rŽavn'tainik temu pro_ Mornariški itte kriza v kabinetu, vanje stališča zavze“*a Posredo- Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo! Ugotovljene štedilnike Jidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah RUDOLF GEYER, ključarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10. Priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniftčne In balkonske ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila. la ji Sin' i Miši pri krni z gospodarskim poslopjem, svinjaki, ledenico, vrtno lopo in basinotn je ceno naprodaj. V hiši so jako pripravni gostilniški prostori, več sob m lokal za trgovino. K posestvu pripada lep vrt, 2 njivi, 5 travnikov in 3 gozdovi. Hiša je oddaljena od postaje Žirovnica komaj kakih 8 minut in radi zdrave lega zefo pripravna za letovišče, vsted tega bi se sobe poleti lahko po ugodni ceni oddale. Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici. Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne- žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv Premeri & Jančar = Danajska cesta štev. 20. j BBt*! JSiliti Kolodvorska ulica štev. 18, 3Prl©txi@ emajlne Larve, lcartcUrrej, mavec JtdL ST«. etxoT©ja*> in. čLelselo. IfcTa d.roT»n.a in. £.®V:.®2o Sprejmem takoj samostojnega stolarskega pomočnika. Lovro MalŽii, Prevalje, Koroško. Ediaa primorska tovarna dvokoles Tribuna" pivovar. Gorjup. Gorica, Trtaška ulica St. 26, prej v ,n8P°rtna dvokoles, Šivalnih Kmetijskih strojev, gramofonov, orke-etrijonov iti itd. F. Beutjel Gorica, Stalna ulica Mer. #—d. Prodni* oj obroke« Ceniki Iranko. Zaloga pohištva in tapetniškeg J. Pogačnik, Ljubljana, Marije — VZNEMIRLJIVE VESTI, London, 25. aprila. Po uradnih poročilih iz Mehike so mehikanske čete zadržale vlak med Veracruz In Isthmos, kjer se je vozilo 19 Ame-rikancev in l Anglež, ki so bili odpeljani in vojnopravno ustreljeni. Ta vest ie v Washingtonu množico silno razburila, tako, da sedaj zahteva vojno z Mehiko, dasiravno je bila dosedaj neutralua. Uradno se poroča, da je pripravljenih 100.000 mož, daljših 100.000 bo organiziranih tekom 8 dni. — V najskrajnejšem času bodo Združene države zaprle celo mehikansko obal. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znanko 26 vinarieT. — Pri malih oglasih tl nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-nanj! tnsereni! v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Proda se pes čuvaj (ovčarski) približne 3 leta star, vpraša se naj Ljubljana. Stari trg 5, 251—x Lepa mesečna soba v Sodni ulici štev. 6. 3 nadstropje, s posebnim vhodom se takoj odda. Poizve se istotam v 1. nadstr. pri g. čuden. _________________________________ 273-3 Mirna stranka brez otrok išče stanovanje ža avgust. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani. _________________________________ 279—2 Išče se nemebiovana soba event. soba s kuhinjo, v dvorskem okraju. Ponudbe do L maja. Ljubljana, M. K. poštno ležeče. Šivilja išče službo sobarice ali šivilje, kot sobarica osem dni brezplačno, da se priuči hišnemu poslu, ponudbe na: poste restaute »Malvi-na«, Planina pri Rakeku. 304—1 . Lipa 92 naj dvigne v nedeljo 26. t. m. pismo poštno ležeče. St. 25.045/13. « Razglas. V smislu sklepa seje občinskega sveta z dne 4. oktobra 1913 prepoveduje podpisani mestni magistrat na podlagi § E0. gozdnega zakona: 1. Postajanje in hojo po mestnih gozdih, razen po narejenih potih. 2. Nabiranje suhljadi, kostanja, jagod in gob, kakor tudi smole. 3. Zasekavanje in zarezovanje drevja, lupljenje lubada in plezanje na drevje. 4. Kopanje, sekanje, ruvanje in vsakoršno drugo poškodovanje mladega drevja, grmovja ter sploh tudi drugih gozdnih naprav. 5. Neupravičeno nabiranje stelje, prisvajanje zemlje, kamenja in peska lc» košnjo ali žetev trave in zelišč. Prestopki zapadejo zakoniti kazni Mestni magistrat ljubljanski, dne 23. aprila 1914. Popolna spalna soba, orehov ali hrastov les K 350—. Jamči se za solidno delo. Cene konkurenčne. '4' JFRABT MAMS, <3Hpl©ModxaxLicr©j ač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99. Lepo novo posestvo z dobro tipeljano mizarsko obrtjo, pripravno za vsako drugo obrt, se takoj z vso opravo in orodjem po nizki ceni proda. Naslov v „Anoncni ekspediciji" v Ljubljani. Dva Jrurjena ključavničarska pom črnka in enega /. v sl j eanLca, sprejme takoj IV. TRILLER na Bledu. Sprejmem takoj dva dobro izurjena cement - opekarska .’. pomočnika .’. plača po dogovoru. Jos. Debelak, Nova vas, pošta Lesce (Gorenjsko). 11*50 Velika zaloga = 11*50 najfinejših, trpežnih in nogi najbolj pritožnih čevljev za dame, gospode in otroke. Viktorija Sterniša Ljubljana, Jnrčlčev trg štev. 8. Gg. učiteljem, učiteljicam in drž. uradnikom 15®/o popusta [NOVO! NO VOH Zaloga pohištva »Javor4 j i Ljubljana, Rimska cesta štev. 16 j priporoča slav. občinstvu svoje Izdelke ter izvršitev vseli mizarskih del kakor opravo hotelov, prodajalen, izložb, vsa stavbna dela 1. t. d. Domače podjetje z mehaničnimi delavnicami. • i I Najnižje cen©. Točna postrežbe, j Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 25 letnice obstoja moje tvrdke prodajal kakor: ure, verižice, obeske, prstane, uhane itd. po znatno gnlžanlh cenah. Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko „Tup*. Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela. Lud. Černe juvelfr In trgovec Ljubljana, Wolfova ulica 3. Ljubljana, Zidovska On je umetni In lin) Ljubljana, Zidovska On je umetni in lin) Konlekdfa : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podruzni trgovini -------- tvrdke R. MIKLAUC -------- Pozor trgovci! Na glavnem tigu v Kamniku se oddajo v najem lepi trgovski lokali z opravo vred. Prostor jc Jako ugoden za vsakovrstno trgovino. Pojasnila daje P. Cvek v Kamniku. Kje kupujete škarje,britve in nože? Pri brusaču i«, ulica. in lin) brusač električnim obratom. rgovina z mešanim blagom v Ljubljani se radi družinskih razmer proda z vso opravo pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se pri Franji Snoj, trgovina, Kolodvorska ulica štev. 41. = Sveže pivo = najtinejše dvojno marčno belo in črno (Bockbier), belo J/a litra vrček po 20 v, steklenice Va lit. čez ulico ravno tako 20 v. Crno pa v steklenicah po 24 v. Dobi se tudi dobro vino, gorka in mrzla jedila. Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah, vozovi za vožnjo v mesto in okolico. ANTON MAVER, posestnik in restavrater hotel „Vega“, Sp. Šiška 26. SW JL e d poceni se dobi Iti in v Ljubljani, . 13. Metelkova ulica štev , Singer4 šivalni stroji so ne-prekosljivl v trajnosti in vsestransko uporabo. ,Singer* Hvalne ttroje dobite samo v naših prodajalnah i „S" Izveskom. Singer Ko. delniška družba, šivalnih strojev. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Novomesto, Glavni trg št. 45. - Kranj, Glavni trg št. 119. - Kočevje, Glavni trg št. 79. - zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravj'e. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga Br. Novakovič, veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja itd. Šetenhurgova ulica prvovrstne kakor 1650 Danijel Zupanc trgovina z zlatnino, srebrnino in urami Ljubljana, Sv. Petra cesta 8 priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstne zlatnine, srebrnine in ure po jako nizkih cenah. — Vsakovrstna nova dela in popravila se v lastni delavnici po najnižjih cenah izvršujejo. Lastna, izdelovainica zlatnine in srebrnine. »It? .u,pu obuval ni treba iskati trgovin s kri- rvfeenT nnTc' ?ri, meni dobi,e ifi,° ravno labo oceni pa vsekakor boljše, za kar jamči moj strolro^n-i pol^lic. Popravila čevljev četudi „iso bUa k pri meni, izvršujem vestno in p0cenj MARTIN KRALJ, čevljarski mojster, Wolfoya ulica štey. 42 v Ljubljani. »Zdravilih želodca11 je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. posebnost Edna likerja je Med. d.oToxixn naoboljžse je !Sr »PachM vozno kolo ^ uiodel 1914, ki so vsled lahkega teka in trpežnosti povsod najbolj priljubljena. Glavno zastopstvo in zaloga m\r VOK" specialna trgovina šivalnih • * v/IVj #* strojev in koles Sodbo.©, -ulica št. '7. — Ljtibljajia. i ' • ■ ■■ ' ■■■■'» i. Na debelo in drobno! Izredno nizke cene! rronočišče. - Ooettilna. - fileiftot. TRNT Hinko Kosič TROT ulica Carraflori 15 (vogal Geppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom. CORČEVfl | CORČEVfl Plošče- ,Angelj‘ .Zonophon4 Homokord ,0deon4 ,Jumbo4 .Favorit4 m m S 8 ■■■■■■■■•■■■ Slovenske ,Pathe‘ plošče in ,Pathe4 aparate, tele. IBir«*lllMI K ■ • ■ 11 Tovarniška zaloga pravili gramofonov in godbenih avtomatov. || A. RASBERGER, Ljubljana j| j | Sodna ul. 5. Poleg c. kr. dež. sodnije. Sodna ul. 5. j1 Popravila gramofonov in avtomatov strokovno in ceno. s 3 S ' H ■ 3 i. Za gornja in spodnja krila- Ogromna zaloga od najenostavnejše donajmoder- n nejše fasone, po i m ^d(yvito nizkih cenah. Pariške modele in konfekcijo da dame, deklice, gospode in deške priporoča ■ •IS KOLES*,-ffiSLZNANO NAJ B0LJ5A 5rt)ANJOSTI X Angleško skladišče oblek O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Telefon 132. Telefon 132. KOLESA PRIZNAMO MAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X MOREČ LjUBLJAMA MARIJE TERE: ZIJE CESTA 5T.1S NOVI SVET NASPROTI KOUZEJA ZAH-TEVAJTE PRVI SlOV.CENtft BREZPLAČNO Bcma ODDD pravkar prišli od najcenejše do najfinejše vrste v obilni izbiri, potem slamniki, čepice, kravate, rokavice, srajce, nogavice, žepni : robci, naramnice, palice itd. : po skromnih stalnih cenah v modni in športni trgovini P. MAGDIČ, Ljubljana : nasproti glavne pošte : nasproti : glavne pošte.