Naš stanovsko-gospodarski problem. Potreba bo več gospodarske vzgoje in propagande med učitelj- stvom. — Število naših gospodarskih zadrug ni majhno. — Učitelji naj pristopajo v večji meri k stanovskim zadrugam. — Zavedajmo se moči močne gospodarske organizacije. Referat Antona Hrena na letošnji banovinski skupščini. Stanovska organizacija slovenskega uči= teljstva je na zelo visoki stopnji. Tako vU soke stopnje ni doseglo niti srbsko, še manj pa hrvatsko učiteljstvo. Zlasti, odkar se je preje na dva tabora razcepljeno slovensko učiteljstvo združilo v eno samo mogočno fa= lango, je naša stanovska organizacija prido= bila na ugledu in moči ne samo pri drugih stanovih, ampak — kar je še več vredno — med vsem jugoslovanskim učiteljstvom. Za karakterizacijo visokega nivoja čiste stanov* ske zavednosti slovenskega učitcljstva naj omenim, da je imelo toliko etične sile in morale v sebi, da je v dobi najhujših politično strankarskih bojev iztrgalo svojo sta= novsko organizacijo iz teh škodljivih vplivov in jo postavilo docela na stanovsko strokovno podlago Razvoj poznejših dogodkov je pokazal, da je slovensko učiteljstvo že takrat krenilo v tem pogledu na edino pravo pot. — Dasi smo najmanjši po številu, vendar smo po idejah, po delu in vztrajnosti za uresničenje teh idej prvi med vsem jugoslovanskim učiteljstvom. — To so nam Slovencem že često odkrito priznali naši srb= ski in hrvatski tovariši kakor tudi visoki predstavniki naše uprave. — Saj je ravno slovensko učiteljstvo s svojim jasnim pogle* dom na različne probleme bodisi glede šolstva, bodisi glede stanovske organizacije kot take, mnogo doprineslo, da so se še kolikor toliko pozitivno rešili v teh težkih časih in razmerah. Z mirno vestjo lahko trdimo, da bi bila vsa ta vprašanja deloma še danes nerešena, ali pa bi bila rešena na mnogo manj zadovoljiv način, ako bi ne bilo pri njih so= delovalo v tako odlični mcri ravno sloven= sko učiteljstvo po svojih predstavnikih. Tako visoko stopnjo razvoja svoje sta= novske organizacije pa je doseglo slovensko učiteljstvo le v idejnem oziru. Docela dru= gačna in mnogo manj zadovoljiva pa je njena gospodarska stran. Dasi tudi v tem pogledu ni držalo slo= vensko učiteljstvo križem rok in se je ustvarilo tekom časa marsikaj — morda celo preveč — vendar ne more priti na zeleno vejo, do pravega razmaha in do tistega ugleda in moči, katerega daje vsakemu posamezniku kakor tudi celemu stanu močna gospodarska pozicija. In vendar se tudi v tem oziru mnogi posamezniki, kakor tudi nekatera naša društva, trudijo. Pa vkljub temu ni pravega uspeha tako, da moramo še danes prav resno razmišljati o stanovskem gospodarskem pro* blemu slovenskega učiteljstva in zastaviti vse svoje sile, da ta problem, katerega tu pa tam omenjamo le mimogrede, rešimo. Kje so vzroki, da v tem oziru kljub po= znani in priznani žilavosti in vztrajnosti slovenskega učiteljstva ne pridemo naprej, oziroma vsaj ne napredujemo tako, kakor bi bilo pričakovati pri znanih vrlinah našega članstva? 1. Naše članstvo nima prave gospodars ske vzgoje. Zato se tudi ne more zavedati v polnem obsegu besede velikanskega pomena trdnega gospodarskega temelja, ki je in ostane absoluten predpogoj za vsako uspešno idejno borbo. Če se pa tega dejstva ne zaveda v polnem pomenu besede, je docela naravno, da se pri stanovsko gospodar* skih ustanovah ne udejstvuje v tistem obsegu in s tisto vnemo, ki sta potrebna, da bi prišle naše stanovsko gospodarske institucije do onega razmaha in do tiste veljave in moči, ki dejansko odgovarja razmeroma velikemu številu članstva in pravemu soraz* merju naši stanovski idejni borbi ter gospo* darski in socialni potrebi stanu. V tem je prvi in glavni vzrok, pri katerem bomo morali postaviti najmočnejši vzvod, ako hočemo sedanje v tem oziru ne* povoljne razmere izboljšati. Res je, da imamo v naših vrstah precej dobrih privatnih gospodarjev, nekaj celo vzornih društvenih in zadružnih delavcev. A ti gospodarski talenti so delali že od nek« daj deloma zase, še več pa za druge, ker jih nismo znali pritegniti ob pravem času na prava mesta, kjer bi bili lahko svoj gospo« darski talent še bolj izpopolnili in razvili ter svoje sile in zmožnosti posvetili našim sta= novskogospodarskim ustanovam, ki so bile in so deloma še danes ravno zbog tega upravljane nestrokovnjaško. Seveda korenini tudi ta vzrok v pretek* losti našega stanu. Masa slovenskega učitelj* stva je bila od nekdaj prepojena z idealizmom, ki jo je kakor bič gonil, da se je pehala in trošila 8/io svoje energije za idejnimi cilji, pri tem pa izgubljala smisel za realnost. V kolikor pa je bil ta pogon v nas samih še premajhen in preslaboten, so pa še pripomogli razni drugi, politično strankarski, kul= turni in gospodarski faktorji, da učiteljstvo ni prišlo do oddiha in notranje zavesti o važnosti lastnega stanovsko gospodarskega dela. Tako je bilo v preteklosti in danes tudi ni mnogo bolje v tem pogledu. In tudi še danes lahko trdimo docela upravičeno, da žrtvuje naše učiteljstvo 7i° svojcga prostega časa, svojih duševnih in fizičnih sil, pa tudi svojih materijalnih izdatkov v prid drugim in morda le dobro desetino svojim skupnim stanovskim interesom, pa še med temi najmanj gospodarskim. Iz vsega tega sledi, da nosijo vse naše gospodarske ustanove vcč ali manj že danes pečat malih razmer, v katerih smo rastli in ki so bile kolikor toliko morda še na mcstu v preteklosti, ki pa danes nikakor več ne odgovarjajo današnjim življenjskim razme* ram in potrebam tako velike in močne idej* ne stanovske organizacije kakor je naša. Pa da vidimo na konkretnih primerih! 1. Naše največje gospodarsko podjetje je gotovo Učitcijska tiskarna, k.i predstavlja milijonsko premožcnje in je prekoračila ravno te dni svoj četrtstoletni obstoj. S po; močjo in podpiranjem učiteljstva sc je zlasti v povojnih letih nepričakovano razmahnila in povzpela na odlično mesto. Ona sama bi bila že lahko postavila oba Učiteljska Joma v Ljiibljani in v Maribo.ru. Cez 3000 znaša število slovenskega učiteljstva. Tiskarna pa ima nad 200 zadružnikov, to je rcci in piši 5%! Med nami nc more biti nobenefia za< vednega učitelja(ice), ki bi mogel trditi, da je to razmerje — zdravo in pravilno. Zakaj moč vsake zadruge, ki jo predstavlja na zu= naj, je v številu zadružnih članov. Čirn več jih ima, tem večji je ne samo njen kredit, ampak — kar je pri sličnih zavodih še važs nejše — tem večji je njen krog onih, ki s<> interesirani na tem, da zadruga prospcva in se razcveta — Naravna posledica je dcjstvo, da je v naših vrstah še mnogo uičteljev(ic), ki ne podpirajo s svojimi naročili lastne zadruge, katera je poklicana delati v prid na= šemu stanu, oziroma njegovim gospodarskini in socialnim ustanovam. 2. Še starejša učitcljska gospodarska iivstitucija je Hranilnica in posojilnica učLteljskega konvikta v Ljubljani, ki ima namen pomagati učiteljstvu, ko sam zaide v denarne težkoče, s primernimi in lahko vračlivimi posojili tcr s čistim dobičkom omotiočiti Učiteljski dom v Ljubljani. Ta zavod ic potreben reorganizacije. Premajhen dcl učiteljstva se zateka v sili in potrebi tja. Ve* lika večina naših ljudi še danes lazi ob takih prilikah okrog drugih denarnih zavodov in njegovih mogotcev, kar ni v skladu z ugledom in častjo našega stanu. Kako težka in često skrajno ponižujoča so taka pota, to more razumeti le tisti, kateri jih 'e že skusil na lastni koži In takih ni malo med nami! Poleg vsega tega moramo imeti pred očmi, da zapademo na tak način v gospodarsko odvisnost, moramo upoštevati da s tem krepimo gospodarsko moč drugih, ne pa svoje. Slovensko učiteljstvo nima v svojih \x-stah Krezov. To je docela naravno in umljivo za vsakega, kdor pozna njegove razmerc v preteklosti in sedanjosti. A gotovo je tudi, da je med nami lepo število takih. ki so imeli priliko, da so si na ta ali oni način ne= kaj prihranili. In ti mali prihranki znesejo še danes gotovo prav čedno vsoto — seveda če bi z njo razpolagal en sam zavod. A kje so? Razmetani po vseh mogočih drij^ih — nam tujih — zavodih, da množijo gospodar« sko moč in krepijo moralno silo drugih — ne pa naše. In tako imamo danes svojevrstcn učiteljski gospodarski stanovski anahronizem. Na eni strani nalagamo Drihranke dru= god, na drugi strani pa si mi in naša pod^ jetja izposojujejo kapital od drugih, dasi imamo svojo lastno stanovsko hranilnico in posojilnico. Jedro temu nerazveseljivemu in nezdravemu pojavu pa je zopet v pomanjkljivosti gospodarske vzgoje našega članstva na eni strani, na drugi pa, v ustroju naših stanov skih denarnih zavodov. 3. Drugi naš gospodarski zavod. ki se menda tudi že bliža prelepemu jubileju svo« jega obstanka je Učiteljska gospodarska zadruga v Celju. Večina slovenskega uči^eljs stva niti ne ve, da ta zavod sploh obstoja 4 Na tem mestu moramo omeniti šc »Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini«, ki obstoja isicer že dokaj časa, a ga tudpremalo pozna učiteljstvo. Nanj se navadno spomnimo le tedaj, kadar je v našem tisku objavljen občni zbor na njegovo kratko poročilo. Kakor tiskarna, tako ima tudi ta zadruga v primeri s celotnim številom slovenskega učiteljstva zelo nizko število članstvadasi bi v sedanji dobi letovišč in oddihov prišel tudi marsikomu izrtled naših ljudprav za okrevanje in odpočitek. 5. Naša navidez odlična gospodarsko socialna ustanova je Samopomoč, ki imy r>ad 2000 članov ter ca. 200.000 Din rezervne?a fonda in izplačuje posmrtnine sedai nad 12.000 Din. Kljub tem razveseljivim dejstvom pa sem namenoma napisal, da je le ni videodlična. Osnovna podlaga tej lepi socialnustanovi sloni na idealizmu in altruizmu članstva. 6 Najmlajša naša gospodarska institucija je Samopomoč za otroke, ki je zgrajenna slični podlagi, kakor prejšnja. 7. Preidem k našima domovoma. katcrgradimo v Ljubljani že skoraj 40, v Mariboru pa 9 let. V Ljubljani se je dvirtnil kav kratkem času moderno razkošno, a vcndasvojemu namenu primerno in udobno .oprcmljen Trgovski dom. Še letos se izroči svojemu namenu impozantna stavba, V\ stanneki 16 milijonov Din »Dom grafikov«, ^radi se stavba »Prosvetnega doma«. da se noziramo na starejše in manjše ustanove :aznih poklicev in stanov, ki imajo že svojstrehe. Zakaj slovensko učiteljstvo ne morpriti do svojega doma, dasi je najštevilnejše m ima najstarejšo in najvzorncjšo svojo idejno stanovsko organizacijo in dasi ima svoje domove žc hrvatsko in srbskc učiteljstvo? — Ravno naša domova — posi bno še oni v Ljubljani — kažeta vso našo stanovsko gospodarsko mizerijo in dovolj jasno pod= krepujeta mojo uvodno trditev, da potre= bujc naše članstvo gospodarske vzgoje in smisla ter tvori svoje duševne tizičnc in gmotne sile v prvi vrsti za druge, ne pa za lastcn stan. Jaz pa sem bil in sem še danes mnenja, katero sem ponovno izrazi! in ga zopet ponovim na tem mestu: Ako bi naše učiteljstvo samo za par let upostavilo obratno razmerje, da bi namreč B/io svojega truda in materijalnih žrtev do= prinašalo našima domovoma in samo 'Ao za druge, pa bi jih lahko že zdavnaj imeli. O nujni potrebi in važnosti naših damov — obeh v Ljubljani in prav tako v Ma^ riboru — za razvoj in bodočnost našega sta= nu ne bom razpravljal na tem mestu. Omenjam le, da večina našega učiteljstva gleda v naših bodočih domovih samo in edino le gospodarsko socialno plat, katerih dobrot bi bih deležni le razmeroma redki posaniczniki našcga stanu, ki so oblagodarjeni z otroki. — Se mnogo večja od teh pa je moralna plat; na kateri je zainteresiran vsak posameznik našuga stanu in je njegova stanovska dolž« nost ne samo, da ju upošteva, ampak da ji doprinaša tudi materijalne žrtve. Saj dobimo v prav upravljanih domovih neprcccnljiv vpliv na bodoče generacije našega stanu. Zakaj šola sama ni še nikoli dala vscga, kar človtk potrcbuje za življenje. Sveta dolžnost vsake generacije je, da pripravlja pot bodočnosti, ki jc nadaljevanje sedan>sti. In čc že abstrahiramo vse druge dobnnc in koristi, ki' jih morata doprinašati naša domova celemu stanu ter upoštevamo samo to, je že ta tehtna in velika dovolj, da zastavirno vse svoje sile, da pridemo že v doglednem in čim krajšem času do svojih domov. Saj opažamo vedno bolj, da v življenju ne odločata ali pa zelo redko in še takrat navadno ne v dobrobit — masa in število, ampak tisti red* ki posamezniki, ki se povzpnejo nad po» vprečnost in postanejo voditelji množic. '1 orcj ne kvantiteta, ampak kvaliteta stanu. Zato moramo iskati in tudi najti potov, da nudimo posameznim v tej ali oni stroki po* sebno nadarjenim talentom priliko poglob* ljenja in primernega razvoja v dotičnih stro= kah, da zamorejo potem v življenju pastati na dotičnem mestu tudi kot učitelji — celi možje Na ta način se bodemo tudi končno reših našega stanovsko gospodarskega diletantizma, ter izognili napak preteklosti, kiso bile in so še za naš stan — draga šola. — V tem oziru nam lahko služi za vzgled duhovniški stan — s svojimi semenišči. 8. V zvezi z našima domovoma je naša UGP, ki je bila ustanovljena v prvi vrsti njima v pomoč, žal pa ni našla v našib vrstah tistega odmeva, kakor smo ga upravi= čeno pričakovali. Zakaj kljub soglasr.i želji stanovske organizacije in kljub živahni časopisni in drugi primerni pismeni in ustni reklami, se je do sedaj, torej tekom dveletnega obstoja komaj posrečilo spraviti število zadružnikov z nemalim trudom na Ctevilo 1300, torej niti ne na celo polovico orginiiziranega učiteljstva, dasi smo soglasno posia* vili princip, da bodi vsak pripadnik stanov* ske organizacije obenem tudi zadružnik UGP in dasi je bil delež določen tako n>zko, da ne more prav nikdo imeti izgovora, da ga ne zmore. Še manj povoljna je slika, če omenim, da se UGP poslužuje komaj dobra četrtina učiteljstva vseh šol v Dravski banovini in še pri tej četrtini odpade članov. kateri so samo enkrat do dvakrat poskušali z manjšimi naročili. In vendar bi nam UGP lahko nesla letno prav nič optimistično, am< pak doccla realno računano vsaj 200 000 Din, kateri znesek bi prišel v dobro v prvi vrsti našima domovoma in pa stanovski organi^ zaciji, kakor je to predvideno že v pravilih. — UGP ima v svojih pravilih vzdrževati stalno razstavo vseh učil in učnih pripomoč= kov. Ta stalna razstava bi morala biti v obeh naših centrih v Ljubljani in v Mari* boru. Ta zamisel je ne samo dobra, ampak naravnost krvavo potrebna. UGP bi jo bila sigurno že tudi izvedla, a je morala izvrši* tev odložiti, ker ni našla v članstvu tistega razumevanja in tiste podpore, kakor bi bilo potrebno. Zakaj gospodarstvo mora imeti trdno gospodarsko podlago. Z zidanjem v oblake ali pa na pesek, se več škoduje nego koristi. Preteklost nas je dovolj poučila o resničnosti tega pravila. Zato se je moralo z izvedbo tega načrta počakati. — Sedaj je UGP otvorila svojo poslovalnico v Ljub= ljani. In tekom prihodnjega leta namerava uresničiti zamisel stalne razstave, če bo imela dovolj podpore z naročili šolskih potrebščin potom nje. — Vemo in poznamo ražne ovire in izgovore glede naročevanja potom UGP in tudi njene pomanjkljivosti ter jih upoštevamo. A glavna ovira je veru dar le pomanjkljivost gospodarske vzgoje in zavednosti članstva. 10. +11 Kolikor toliko spadata k našim stanovsko gospodarskim podjetjcm tudi založbi »Slovenska Šolska Matica« ter »Mladinska Matica«, oziroma »Naš rod«. Iz nas so izšle, mi jih vzdržujemo, nam služijo, ali bi naj saj služile ne samo itioralno, ampak kolikor toliko tudi materijalno. Jn v koliko dosežejo zadnji namen, ki bi moral obsto* jati, čeprav ni napisan v pravilih, to vemo vsi. Značilno za naziranje našega članstva je dejstvo, da smo na lanski pokrajinski skupščini vodili dolgo in ostro debato, ali se sme le začasno porabiti neki znesek od prebitka Mladinske Matice in »Našega roda« v organizačne svrhe. In vendar je bil ta prebitek sad našega dela, našega, to je učiteljskega truda in njegove požrtvovalnos:i! — A mi stanovski altruisti in idealisti, stojimo seveda še vedno na stališču, da garamo in delamo ter žrtvujemo svoje duševne in fizične sile in doprinašamo tudi materijalne žrtve le in v prvi vrsti samo za druge. Lepo in vzvišeno je to stališče, a za današnje re= alne čase in razmere ni vedno povsem na mustu. 12. Če omenim na tem mestu v izpopol* nitev slike našega gospodarskega stanja še Dom učiteljic v Ljubljani, ki pravno že ob* stoja, potem sem omenil vseh 12 institucij. O umestnosti ali neumestnosti te ustanove v sedanjem času in razmerah ne bom raz* pravljal. Izražam le željo, da bi naše tova= rišice same ne čakale na uresničitev te ustanove toliko časa in imele toliko trpkih iz= kušenj, kakor čaka n pr. vse učiteljstvo na uresničitev Učiteljskega doma v Ljubljani. Ko smo tako premotrili vsaj v glavnih obrisih vse gospodarske in socialne ustanove učiteljstva, moramo preiti na naslednjo ugotovitev: Slovensko učiteljstvo ima lepo število važnih in tudi potrebnih gospodarskih in socialnih ustanov. Vse te ustanove pa nimajo med seboj organične zveze, ampak delujejo vsaka sama zase, docela ločeno brez vsakih ožjih stikov druga z drugo Taka organična medsebojna zveza in stiki pa so neobhodno potrebni vsaj dejansko, če= tudi morda formelno niso upravičcni. Zakaj vse te ustanove imajo tudi skupen pomen in končno tudi skupen cilj. To jc: Gospodarska osamosvojitev in okrepitev celega stanu in s tem ustvaritev prave podlafe za uspešno idejno borbo in pridobitev tistega ugleda in upoštevanja našega stanu v javnosti, ki mu gre ne samo po številu, ampak predvsem po delu, ki ga faktično vrši v službi naroda in države. Poleg pomanjkljive gospodarske vzgoje članstva je iskati ravno v razcepljenosti naših gospodarskih sil in v nedostajanju vsake medsebojne organične zveze že obstoječih gospodarskih in socialnih institucij drugi glavni vzrok, da te stanovsko gospodarske ustanove ne pridejo do prave veljave, še manj pa do onega razmaha, ki bi bil v da* našnjih razmerah ne samo umesten, ampak naravnost potreben in katerega bi lahko do= segli v očigled velikega števila članstva. Kot gospodarski faktor ne pomenimo danes v javnosti skoraj nič (če izvzamemo tiskarno), ker imamo še tisto premoženje, kolikor smo si ga pridobili z muko tekom dolgih let raztreseno po malih edinicah. Iz tega sledi nujna potreba: 1. Gospodarska vzgoja članstva, da se bo zavedalo v polni meri velike važnosti skupnih gospodarskih ustanov za razvoj in napredek našega stanu. 2. Reorganizacijo naših sedanjih stanov* sko gospodarskih ustanov v tem smislu, da dosežemo med njimi organično zvezo ter stike, ter jih prilagodimo razmeram in po* trebam današnjega časa in drugih prilik. Ni moj namen danes razpravljati o tem, kako naj to dosežemo. Tudi ni to naloga vsakega posameznika, ampak zadeva nas vseh. Zakaj ta vprašanja so življenjska vprašanja celega stanu ter jih je potreba obravnavati z vso pridnostjo. Vsaka prenagljenost in neprevidnost lahko več škoduje nego ko« risti. Priznati pa moramo, da se teh vprašanj moramo lotiti in jih tudi rešiti. Od rešitve teh vprašanj je odvisna pozicija ce» lega stanu v naši javnosti ne samo sedaj, ampak še bolj v bodočnosti, in sicer v bliž« nji in daljni bodočnosti Zato je neizprosna dolžnost sedanje generacije, da zastavi vse svoje sile, da se ti problemi rešijo čimpreje in čim temeljitejše. Kakor kažejo dogodki zadnjega časa, smo preživeli notranje idejne borbe, ki so trpele vse dolgo vrsto let in dovedle do večjih in manjših pretresljajev v naši sta= novski organizaciji. Sedaj imamo šolski za^ kon, dobili smo uradniški zakon, svojo sta* novsko organizacijo preosnavljamo ter jo postavljamo na novo upravno trdno podlago, katera bode omogočila nujno in stvar^ no delo brez večjih pretresljajev in dobrobit celega stanu. Mislim, da bode ravno ta doba, v katero stopamo sedaj, najbolj pripravna, da izvedemo gospodarsko plat naše stanovske organizacije tako, da bode v korist in čast celega stanu. Slovensko učiteljstvo je že neštetokrat dokazalo, da stoji na višku, kadar gre za dobrobit celega stanu — šole, ki služi na« rodu in po njem državi. Dejstva sama pri« čajo, da je svoj cilj zasledovalo z vso vztraj^ nostjo in energijo, dokler ga ni doseglo. Zato tudi upravičeno pričakujemo, da se bo lotilo tudi tega vprašanja z vso njemu last« no vnemo, ter ga dovedlo do pravilne rešitve. In ko to dosežemo, takrat se bi>do tudi našemu stanu vremena zjasnila, mu lepše zvezde kakor sedaj sijale. |V to pomozi Bog in sreča junaška! |