Št. 4. V Gorioi, v torek due 12. jauuvarja 1904. Letnik VI. Ixhaja vs;i tor^k in sohoto ob 11. mi predpoldne v.ii mesto Lit oi, 8. uri pop. za deželo. Ako pade n;i la dnrva praznik izidp da.ii prejob B. zvečer. Slane, po pošti prejeman ali v Goriei na doin jjosiljari c.t'lolotno 8 '\, polhUno 4 Kin četrtletno l2 K. Prodajase v üorici v t<>- bakarnan Sciiwarz, v ttolskili ulicah, J»»llersitz v Nunskih ulicali in Le- ban na Verdijevom tekaliäcu po 8 vin. GORICA (Zjutranje i/idanje.) UrtMlui&tvo in upravuištvo st* nahajata v «Narodni tiskarni», nlira Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravniStvo »Gorice«. Oglasi se raČunijo po petit- vrstali in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veüSkrat tiskajo, rasiu- nijo se po pogodbi. Izdttjatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna44 (odgov. J. Maruaič). V Gorici, dne 10. januvurja 1Ü04. Nekaleri vladni list! se čudijo hlad- nokrvnosti, s katero se je v naSih de- želah vsprejela odprava vinske klavzule, za katero se je toliko delalo zadnja leta ne samo pri nas v Avstriji, ampak tudi na Ogrskeir Listi pa zamolčo povodati, da je odpra/a vinsko klavzulo jako pro- blematične vrednosli, posebno za«acii tega, 'rer je sklenjena z Italijo Se lo za- časna trgovinHka pogodba, trajajuča do 1. oktobra t. 1., in da vpraäanje o vinski klavzuli zopot oiivi, ko se bo začela skle-. pati z Italijo detinitivna trgovinska po- godba. "\* liati, pravimo, zamolčo pove- dati, da ni pri sedanji odpravi vinske klavzule Italija ničesar izgubila, k»r ho ltalijani do zadnjega decembra prejänjega leta spravili v Avatrijo in na Ogrsko ves svoj pridelek, kateri je bil narnenjen v Avstrijo in na Ogrsko. DoCim je prišlo v prejänjih letih v Trst in naReko pov- prečno do 600.000 metričnih stotov ita- lijanskega vina na leto, prišlo ga je samo v teku meseca decembra minulega leta 1,300.000 metričnih stotov. Ako se po- miBli, da ga pride v meaecu januvarju, v ti prelazni dobi, v omenjeni dve luki äe najmanj 200.000 metričnih stotov, potem je razvidno, da je prišlo k nam v ^aau dveh me- secev trikrat toliko italijanskega vin.,, nego ga je prišlo poprej v celem jednem leta. Iz tegu je pa tudi razvidno, da nima od- prava vinake klavzule za dobo 9 mese- cev trajajočega provizorija za Avstrijo in Ogrsko prav nobenega praktičnegu pomena, kajli vino, katero bi ae k nam polagoma dovažalo v devetih mesecih pod ugodno carino, katero rau je do- puščala vinska klavzula, vpeljalo se je v dveh mesecih in upeljalo ae ga je še innogo več, nego bi se ga bilo apravilo v našo državo v normalnih razmerah. Kakor rečeno, je sicer za zdaj vinska klavzula odpravljena, ali od te odprave nima, kakor smo zgoraj dokazali, naša država prav nobenega dobička, pač pa nasprotno veliko škodo. — Kakor zatr- jujejo razne vesti, bode Halija pri skle- panju definitivne trgovinske pogodbe z Avstrijo in Ogrsko skuSala pridobiti zopet novih ugodnosti za izvoz svojega vina. Pritiskala bo pa na Avstrijo s tem, da bode naložila na avstrijski les in na konje jako visoko carino. Da bi pa v tem pogledu ostrašila našo državo, ter da bi ji dokazala, da ne bode že v do- glednem času potrebovala več našega lesu in naših konj ter da bode tudi ri- bolov izkoristila popolnoma lo za-se, j bode italijanska vlada že v prihodnjem zasedanju italijanskega parlamenta pred- ložila istemu sledeče načrte in sicor: 1. NaČrt za varstvo ribičov, ki ribarijo na vzhodnili obrežjih Adrijanskega morja. Sedaj so morali ribiči radi prevelike od- daljenosti italijanskega obrežja prodajati ribe v dalmatinskih in istrskih pristani- ščih. Po ministrovom načrtu pa bi se omogočilo hitro prepeljati ribe v Italijo. 2. Načrt za povzdigo dobave lesa in ob- delovanja. Sedaj prihaja namreč les že obdelan iz Avstro-Ogrske. Neobdelan pa bi se mogel les uvažati tudi iz Turčije in Amerike. 'i. Načrt za povzdigo konje- reje. V to svrho se porabi več milijonov, katere bi moral dovoliti državni zbor. Pomaranče in limone skuäajo prodajati tudi na ruskem trgu. Rusija je že do- volila carine pro at uvoz pomaranč in li- mon, ker je Italija zrnanjšala za 50% carino na ruski petrolej. Torej z Italijo nismo še in ne bomo tudi dolgo na cistern gledo trgovinskih razmer. In gotovo je, da bodemo imeli posla v tem pogledu tudi z Nemöijo, predno se spraviino z Italijo. Iz Bero- lina prihajajo narnreč vesti, da namera- vajo nemäki agrarci z nemäkimi konser- vative! vred že vprihodnji seji nemškega državnega zbora ataviti predlog, da se Avstriji odpove dosedanja trgovinaka po- godba, ker ni upanja, da bi med Av- strijo in Ogrsko tnko hitro prišlo do nove carinske nagodbe, na podlagi katere naj bi ae potem sklepala nova trgovinaka pogodba med Avstrijo in Nemöijo. Ako ae to zgodi, potem je odklenkalo našemu izvozu v Nemčijo glede naäih poljedel- skih izdelkov in naäe živine, na kar je Nemčija s svojim novim carinskim tari- fom poatavila tako viaoko vvozno carino, ; da bode izvoz nažih poljedelskib pridel- 1 kov in živine, ko stopi v veljavo novi nemäki carinski taril", skoro popolnoma onernogočen. Po tem takom čakajo našo državo rea hudi časi in preti ji celo gospodarski polom. Vaemu temu pa so v prvi vrsti krive naäe zamotane notranje politične razmere in naž onemogli parlamentari- zem. Olicijozni listi pa vpijejo, da so vsega tega krivi Slovani in v prvi vsti pa Čehi oziroma njih obstrukcija. Taka očitanja pa so popolnoma neopravičena in oiicijozni listi bi bolje storili, ko bi zapisali vso krivdo na rovaš sedanje vlade in njenih ljubljencev Nemcev, ki so si vbili v glavo, da hočejo na vsak način potlačiti Slovane, če tudi zaradi tega propade država. Dop isi. Iz goriške okolice. Moj Ijubi prijatelj! Veseli me, da ne pišem teh dopisov zastonj, da ai ravno ti, ki jih prvi in najvestnejže bereš. Na 2adnji dopis mi- nulega torka si n. pr. že isti popoldne dal natisnit v „Soöi" kratek odgovorček ali prav za prav naznanilo, da si moj dopis žo vestno prečital. Tako je prav, to me veseli, da se moj a namera zvräuje prav po moji želji. Ali prijatelj, moram te pokarati zopet zarad tvoje doslednosti v n e-doalednosti. Ti bi že moral paziti, da bi licemerca nekoliko manj okorneje igral. Ni še par tednov, kar ai milostno izvolil v „Soči" imenovati moje dopiae „č o r b ou. In to „čorbo" ti sam najhlast- neje prebiraš, kaj pravim prebiraä?! prav temeljito studiraä I Tej „čorbi" obračaa ti največjo pozornoal, da ji že po pre- teku par uric potom tiska odgovarjaS. Ti, tako velik in mogočen gospod, ki sam sebe v „Soči" bahaško priatevaš najme- rodajnejäim in jedino odločilnim fak- torjem v Gorici, ti se greš ukvarjat s „tako Carobo"! — Vidiä, prijatelj, zdaj si mi šel zopet v škripec. Zatekel si se zopet k farbanju. Ti dopisi te pe- čejo in grizejo, da si že ves iz sebe. Sam ne veš, kako bi jim uata zamaäil. Stvarno jih pobijati ne mores; kajti ti si od razkola sem toliko pregrehe zoper voro in narodnost napravil, da ga ni v doželi človeka, katerernu bi bilo mogoče Užje „levite brati1' nego tebi. Ti to sam dobro čutiš, zato te je samega alrah gledati se v ogledalu, katero ti držijo pred osimi ti dopisi. Strah te je äe po- sebno, ker gledajo v to ogledalo tudi drugi ljudje, ludi naši n e-somiäljeniki, sploh ljudstvo na deželi, ki nima prilike, kakor meščanje in mi bližnji okoličanje, videti, kaka gorostasna razlika je med tvojimi l'razami v „Soči" in tvojim de- lovanjom za kulisami. Da, prijutelj, v ulogi dvoreznega noža si res mojater. Ti si v „Soči" neizprosen gromovnik, za kulisami pa prosiš, moleduješ, beračiš, se dobrikaš, ližež pete, ali seveda le pri komur ti kaže in Ie kadar ti kaže. Prav lehko bi mi bilo spuščati se globlje v te podrobnosti, v toliko sem jih pa vendar moral navesti, da ae tudi drobne poteze tvoje duäe äirje izpoznajo v ogledalu teh dopisov. Zarad tega vlečejo ti dopisi vedno več pozornosti nase in ne le od tvoje strani, ampak tudi od strani tvojih ožjih tovariäev. E prijatelj, oni prizorček pri odslovesu gg. konsortistov ni bil tako brez stvarne podlage. A najbolj me äe veseli, da se čitajo ti dopisi z vedno večjim zanimanjem na deželi in da so si zagolovili občno odobravanje. Ne misli pa, prijatelj, da se hočem s tem bahati. O ne I Interesantne dela te dopise objekt, katerega obdelujejo. Osebni napadi, ki se kopičijo v „Soči" že nekaj let, mesarjenje „Krojaäke zadruge'1 in drugih zavodov in druätev, ki ne napeljujejo vode ravno na tvoj mlin. . . . kar je sploh pregreäno delo tvojega pregreänega perese, vzbujajo med občinstvom občno nevoljo (kar si ie tudi ti aam v „Soči" pripoznal), in po- javljajo se g!asovi, ki vpraäujejo : A1 i ni nikogar, da bi tega človeka enkrat dobro streael, da bi po zasluženju oštel „S o si i n o" časnikarsko tolovajstvo ter mu dokazal, da smo njegovega ča 8 n i k a T8 k e g a terorizrna že siti in da ima biti tudi „Sočine" strahovlade enkrat konec. In glej, prijatelj, to je javno mnenje, ta javna želja je provzročila v krogu ne- PODL1STEK. 31 Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. (Dalje.) „Očitati iie moroin ti doslej ničesar, a pri vojakih boš imel drugačnili priložnostij. — Zato varuj se! — Z onim le Podleskovim se mi nikar ne brati preveč..." „V osmili tednih bom imel sploh malo časa bratiti se s kom". „Kaj, — malo casa!? - Za greh ni ga treba veliko". V tem sta prišli k ogiijišču mati in Milka, obe solznih oCij. Jokali sta gotovo vsaka v svojem kotu. -- Oče in Jožek sta zopet vtihnila. Milka je vrgla še pest suhih tresek na ogenj, da bi hitreje zavrelo v lončkih. Potem je pa šla po skodelico, krožnik in Iesen'o žlico. Še nekoliko minut, in Milka je povabila brata, naj gre v izbo zajutrekovat. »Ne. Milka! druge dni sem jcdel tukaj, danes bom tudi". Molče je ubogala Milka in prinesla bratu za- jutrek k ognjjšču. Ko je pojedel, obrnil se je k sestri in dejal: „Še nekaj te poprosim, Milka. — Poglej doli k Podleskovim, ali je Tine uže pripravljen". Milka je malo obstala, kakor da bi ji ne bilo lahko storiti, Cesar jo brat prosi. Vendar je pa takoj odšla. Tedaj je pa mati začela z ihtečim glasom: „Jožek, glej, da ne pozabiš Boga in Iepih naukov, ki si jih slišal v doinači hiši. — Moli rad in varuj se slabih tovarišev". „Mati, neroden bi bil prav tako lahko doma, kakor zunaj v svetu". „Eh, ne jokaj mi vendar toliko! — Komu neki pomagaš kaj se svojim jokoni?1' pokara župan ženo. „Oh, Jožek!" prisopiha v tem Milka vsa prepla- šena v hišo. „Podleskov je odšel uže po noči, nobe- den njegovih ne ve, kedaj". Jožka je prvi hip presenetilo to nepričakovano sporočilo. Vzbudile so se mu čudne sumnje; vendar ni hotel tega pokazati zunanje, ampak je mirno dejal: „Ne boj se, Milka! Ali misliš, da imam pet let, da ne bi si upal sam par korakov od hiše?" „Ali ti je obljubil, da te, počaka?" vpraša oče malo osupnen. „Seveda. Dogovorila sva se tako še sinoči". „No, vidiš" pripomni takoj župan z nekakim zadovoljstvom, „vidiš; da ta človek ni kaj prida. Ogi- baj se ga, kakor da ne bi ga poznal". „Čas je, da grem" de Jožek ter vstane in vzame kovčeg in palico. Milka smukne tačas v izbo in pri- nese ven bratov klobuk. Jožek ga vzame ter ga hoče posaditi na glavo; a v tem zagleda za klobukovim trakom lep šopek svežih cvetic. Strmeč drži klobuk pred seboj in vpraša: „Kdo mi je naredil to?" Natnesto odgovora, objela je Milka dragega ji brata in se na glas zjokala, kakor bi mu hotela poto- žitl: „Sedaj, ko tebe ne bo, bom sama, zapuščena14. — Kakor je bil Jožek moškega značaja, utriiili sta se mu tačas vendar dve svetli solzi in padli ua sestrino lice. Mati si je od ginjenja zakrila obraz s predpas- nikom; župan pa je stal kot pribit in vidno presunjeii gledal, kako se ljubita njegova jedinca ... Da bi bil poprej konec pretresljivemu prizoru, izvil se je Jožek sestri iz rok, segel najprej očetu, potem materi in Milki v desnico ter dejal ob slovesu še enkrat bolj s tihim glasom: „Z Bogom, oče in mati! Z Bogom, Milka!" Še dolgo sta gledala stara molče s hišnega praga za siuom. Milka pa je pohitela v svojo sobico in od tamkaj skozi okno zrla za bratom, dokler ni izginil doli v klancu za ovinkom. XXV. ,.Druga čaša, bračo, sada Našira slavnim mrtvim spada..." P. Prerado v ič. Na praznik vseh svetuikov dopoludue sedeli so v Strugovi krčmi Sever, grobar Krt in še dva druga vaška kmeta. „Torej umrl je, deš, moj pobratim Kozmek?" vpraša Sever grobarja. „Umrl; piaznil ne bo več frakeljčkov". reče Krt „Dobro, da ga ni smrt dohitelaza kakim plotom", pripomni prvi kmet. „Ne, tega pa ne: umrl je pošteno pod svojo streho", povdari Krt. (Da)je pride.) katerih mojih prijateljev aklep, ki je spoßel te dopise. Mene pa je zadela na- loga, ono javno mnenje konkretirati ter je 8 svojim podpisom nasproti uredniätvu ;,Gorice" zastopati. To, prijatelj, je torej kratka rojstvena zgodovina teh dopisov. Iz nje razvidiä, da ti-le dopisi ne izražajo \e mojega osebnega mnenja, oni niso misli le jedne glave, ampak pravi izraz ljudske nevolje. Zato pa lahko razvidiš, kako prazne sanje so tvoje upanje, da vpliv teh dopisov uničiš, ako jih ime- nuješ „čorbo", mene pa podkupljenca, prodanca, sleparja in kaj jaz vem 5e kaj. Koga pa naj jaz sleparimV Ti misliž mend a slovenako javnost, naäe ljudstvo, ker je svarim pred tvojirn farbanjem, ker mu odpiram oči, da naj ti ne veruje. Recimo torej, da doaežejo ti dopisi po- poln uipeh. Kaj bi bilo potem? V naj- skrajnem alučaju bi ti med nami končal komandirati, pobral šila in kopita ter odäel po «vetu s trebuhom za kruhom. Med nami bi se naselil zopel mir, in naže ljudstvo bi prižlo zopet do one po- litične veljave, katero je imelo pred raz- kolom. Ali bi ne bilo to za naäe ljudstvo velika sreča! In k tej bi mu radi pri- pomogli ravno ii dopisi. Ali so take želje kaj drugega nego izraz najčiatejaega ro- doljubja! In ti imenuješ to sleparatvo ! L prijatelj, nizko si že padel. In zakaj naj bi bil jaz podkupljen in od koga? Ti hočeš slepiti z namiga- vanjem na Lahe in vlado. Torej ako bi se želje teh dopisov izpolnile, ako bi naše ljudstvo zopet zadobilo mir in po- litični ugled, bi moralo biti to — do- sled no po tvojih trditvab — ljubo JLahorn in vladi! No, ti-le, mislim, bi se lepo za- ihvalili za tako ljubav ! In za to naj bi še mene podkupovali! Ali ni za poč' t? Prijatelj, ti hočeš biti velik politik, in tvoj list naj bi bil glasilo prve merodajne stranke v deželi. No, yolja bi bila dobra, če tudi ni ravno skrorana, ali kaj ko jo kvari tvoj strastni temperament! Jn znano ti je, '^h strast slepi. Velikemu polijiku in njejjuvemu listu je treba med drugim ludi možatosti. To pa zaBtonj iščea, ¦kjer gospodari strast, kakor v tvoji „Soči". Nikar ne misli, da je pspyanje, zmerjanje, napadanje, ovajanje znak „Jjberalizma", „svobode" in „napredka"! .Le oglej si „liberalne" nemske in laäke časnikej ,Oni se gotovo ,ne ogrevajo ne za du- hovščino ne za vero, jn vendar ne najdeä v njih niti od daleč kaj pojlobnega svojim „Tutti frutti"! Ne rcisli, da nervozno klepetanje, nespodobno čvekanje, raz- pravljanje privatnih družinskih zadev, razobešanje za javnost brezpomembnih, čisto zasebnih malenkosti, s kakoršnim blagom polniš predale svoje „Soče", pri- dobi ti naslov velikega ligta. file misli rpa tudi, da je Časnik sveto pismo, ka- ieremu se vse reruje. Grožnje so hudo .oivožje, ki ima mnogokr^t velikanski ucinek, če tudi tiči za ajimi le prazen nič. Če pa «asprotnik, komur grozimo» to zapazi, če zasluti, da ga hočemo .opla- «iti z izmišljotšnami, ali da nam ne do- staje moči, da bi zagroženo mogli zvršiti, lakrat nam grožnje fie le škodujejo; kajti s tern razkrijemo nasprotniku, kako radi bi mu škodovali, ako bi ie mogli, s tern se postavljamo na stališče šibkih otročajev ter se smešimo pred svetom. Prij»telj, tako žalostno ulogo igraä ti v „Soči" z izmišljenimi pismi, h pismi, s katerimi hočeš v živo zadeti mene, ki me niti ne poznaš. Prav zares čuditi ae ti je, kako mores biti se tako otročji, saj «i pač že zadosti star. Pa Že vem, kaj mi odgovoriš; ti porečeS: Tako je treba delati. Ob- činstvo si domišlja, beroč moje grožnje, Bog ve kako senzacijojialne veati so meni znane, in ko groženj ne izvajam, ker so le izmišljene, me še hvali, da nasprotniku plemenito odpuščam. — Tako sodiä ti v svoji strasti, aJi stvar je nekoliko dru- gačna. Knkrat, dvakrat tudi taki „mi- ielci" „larbarju" pomagajo, ali ti jih rabiš že kot vsakdanji kruh, in obcinstvo He za nje le toliko zmeni, da se jim po- smehuje. Torej prijatelj, ker že brer iz- niišljevanja ne mo-red iiveti, izmižljuj si vsaj kaj pametnega in verjetnega ! A. K. Politični pregled. Notranji polltlčni položaj. DunajHka „Information" pise, da so Širijo v «iunajskih političnih krogih go- vorice, dw se skliče češki dežolni zbor že meseca januvarja ter da bode državni zbor z ozirom na zasedanje delegacij in pa češkega deželnega zbora,sklican šele koncem meseca februvarja. Čeaki deželni zbor pa se skliče za to, da bi se za časa. njegovega zasedanja napravil zopet po- skus spraviti Čehe in Nemce, da bi po- tem, ako bi se ta poskus posrečil, priälo v državnem zboru do rednega delovanja. Po poročilih istega lista, bi se vlada ho- tela nekako tudi Slovencem približati s tern, da bi odstranila s Kranjskega seda- njega deželncga predsednika bar. Heina, s katerim je večina državnozborske kranjske delegacije nezadovoljna. Minister Körber o sodnlkih. Na Silvestrov komers spodnjeav- atrijske odvetniake zborniee prišel je tudi ministerski predsednik Körber, kakor voditelj pravosodne^a ministerstva. Kör- berja je slavil baron Mayer. Nato se je oglasil za besedo Jr Körber, ki je govoril o prepotrebnem složnem delovanju od- vetnikov in sodnikov. Povdarjal je, da sodnik ne sme nikoli postati avtomat zakona, marveč mora biti njegov vestni tolmac, radi tega sme tudi čutiti. Justica ni loterija, povdarjal je govornik, v ka- terej bi se smelo poskusiti tudi z ne- zadostno utemeljeno obtožbo. Sodni me- hanizem t'unkcijonira točno le tedaj, kadar tožitelj, branitelj in sodnik iščejo le resnico in vso svojo bistroumnost po- stavijo v službo pravičnosti. Tirolski konservatlvcl In kričanski socljalcl. Tirolski konservatinci in krščanski socijalci, o katerih se je pisalo nedavno, da so se zjedinili v skupno akcijo, so se začeli zadnji čas zopet prepirati med se- boj. Sklicujejo se sedaj razni shodi od obüh strani. Konservativci paizključujejo od sy.ojih shodov kri5čanske socijalce, kakor izključujejo tudi krščanski socijalci od Bvojih shodov kqnservativce. TlroUkl deželnl glavjar. V kratkem odstopi sedanji tirolski deželni glavar grof Brandis, lüjjegov na- slednik postane baje državni posl. Ka- threin ali pa grof Trapp. Ogrske zadeve. Qgrski državni zbor nadaljuje v znameijju obstrukcije podrobno razpravo o zakonskera načrtu gled6 kontingenta vojaških novincev. Italljanl In Slovani In Qurr^aq&tvo V raznih ruskih listih priobčili ao se zadnje dni članki, ki so se pečali z yednim prodiranjem germanslva proti jugu ter z nakanami Nerncev, prisvojili si obali ja^ranskega morja. V teh član- kih je bila izražena želja, naj bi se Ru- sija in Italija zjediniU v item, da bi skupno odbijali take nakane Nemuev, |:er obva- rovali pokrajine ob Jadranskem rnorju pangermanskim navalom. S temi članki peckl* se je te dni tudi praška „Politik", in je med drugim prav dobro pripom- nila : Ne bi äkodilo, aj^o bi se rusko no- vinstvo o razmerah avstrtjski^ glovanov podučevalo iz njihovih novin, potem bi priälo do uverjenja, da prvi pogoj za sloya^ök.o - italijansko kooperacijo mora biti ta, da #& Italijani odreko tlačenju Slovanov. Siovaaom je blizu vsejedno, ali jih kdo poje na italijaaski ali pa na nemški juhi, ker obojno b'\ i>Uo za njih amrt. Qui pa hočejo živeti. Ruskl car pojde v Rim. italijeui.ski listi so zopet začeli piaati o potovanju rus^ega carja v Rim. Pra- vijo namred, da se za ^o potovanje car- jevo posebno trudi rusjki p.pslapik v Rimu Urušov, in da je tudi prepričaAii da doseže svoj namen. Obigk ruskega carja v Rimu sledil bi koj onemu fran- x^o^kega predsednika Laubeta. Italija za Rusljo. Povodom ftydijence ruskega po- slanika kneza urušova^ naglašajo ofici- jozni listi, da ima Rusija pravico pri- držali si Mandžurijo in zasesti Carigrad. Interesi Rusije in Italije v orijentu ao is^;, Rusija je kakor Italija zainteresovana, da st* ^drijansko morje ne spremeni v Južnonemško; y to pa si morata Rusija in Italija podati prßjkp polotoka roko in na Balkanu zgraditi rao^po trdnjavo proti nemäkemu navala. Obe drzayi mo- rata gkrbno paziti na vsak nemäki korak na Balkan», da si Nemci ne zasužnjijo balkant-kin narofllov. Iz tega sledi, da Nemci ne morejö iiikdar biti iskreni zavezniki Italije. Nemško-ruska trgovlnska pogajanja. J^emäko-ruska trgovinska pogajanja so se za ß.otjpj ustavila, ker ima Ruaija preveß skrbi na ^ztoku. Glede carine na živino in Mo s,o 8te zaLPJL& pogajanja diplomatičnintj potom. Na 8krajnem Vztoku. Še vedno vse negotovo. Res je pa, da so pripravljati Japonska in Runija za v.sak «lučaj, da hp> oborožujeti, ter ae oskrbujeti z vojnimi sredstvi kakor z 7a- vili, s promogom za vojne ladijei in drn- gimi potrebnimi recnii. Japonska je na- ročila na Reki tudi mnogo torpedovk. Pri vsem te?n pa so zadnja poro^ila ne- koliko mirnojšega značaja. Nekateri pra- vijo, da zadnji odgovor Rnsije ni sicer povsem zadovoljil Japonske, da pa tudi ni tak, da bi silil Japonsko do ultimatuma, marveč da se nahajajo v njem take sporne točke, o katerih se da še pogajati. Drugi trdijo, da se Japonska prav za prav zaradi tega ne upa napovedati Rusiji vojske, ker bi vsled nekega dogovora med Francosko in Angležko, vsled ka- torega bi ostali imenovani državi nev- tralni, ostala osamljena. Torej ni nič go- tovega, ampak zgolj le ugibanja. Japonska vojna moo. Neki ruski vojni list priobčuje po- govor, katerega jo imel te dni njegov urednik z nekim visokim ruskim častni- kom, ki sH je ravnokar povrnil s Hkraj- ne^'a Vzloka. Castnik je rekel, da je dan- danes Mandžurija popolnoma ruska, in Kitajci sami blagoslavljajo ruskega carja in ruske vojake. Nato je častnik rekel, da ruski vojaki, nahajajoči ae v Mand- žuriji, komaj čakajo, da bi se smeli me- riti z japonskimi vojaki v boju. Častnik je tudi rekel, da se japonski vojaki v ni- kakem pogledu ne morejo primerjati ru- skim vojakom. Naj bo le japonski vojak §e precej izobražen in tudi i^urjen v orožju po evropejsko, je isti vendar sla- boten in ne more prenašati truda in ätrapac, na katero je ruski vojak popol- noma navajen. V Evropi, rekel je cast- nik nadalje, si ne morejo niti misliti, kako mnenje imajo Japonci o nji. V ja- ponskih šolah se pripoveduje, da je Ja- poska največja in najmočnejša država na svotu. Le še Angležka da jo morebiti prekosi. Da bi zamogla Japonska vspešno bojevati se na suhem, o tern ni niti misliti. Nov vojažki zakon in po njem reorganizacija vojaätva na Japonskem, zvržila se bode popolnoma šele v letu 1911. In še!e ko se to zgodi, štela bode Japonaka 150.000 mož stalne vojske, I^O.OOQ mož v prvi in 150.000 mož v drugi rezeryj s kakimi 9000 častniki. Iz tega je razvidnd, da Japoftskü ni še pri- pravljena na vojsko, Macedonske zadeve. Ta teden pride na Dunaj baje Boris Sarafov, da zaprične ludi tarn propagando za macedonske begunce. Turški poslanik je že v naprej storil vse botre^nß koraker da se Sarafovu prepove javno predavanji^. Turöija v skrlpclh. Turöija äe vedno ne izvede reform, vondar si pa domiäljuje, da bi morali vstaši mirovati. Na kaj takega seve vstaši ne mislijo, ker hočejo na vsak način doseči „svobodo ali smrtu. To spravlja Tiii'cijo y vedno večje zadrege in vsak dan prihaja odpotoval v Belgijo, kjer je nokcinu graščaku Ro- bensu izvabil 1200 mark. Predstavil se je tetnu graščaku kol turški častnik in mu zastavil svojo unitormo. Iz Ljubljane je temu graščaku pisal še za 300 mark, češ, da mu jo denar pošel in da ne more dalje. Ta denar si je dal poslati na ad- reso vratarja Schleya na južnem ko- lodvoru, katorega je ravno v nedeljo hotel obvostiti o tem, da pride na njega denar, pa tega ni mogel storiti, ker je bil popred arelovan. Franc Werner je prepotoval skoraj ves svet in je bil že večkrat zaradi tatvine in goljutije kaz- novan. Policija ga je izročila deželni sodniji. Odvt'tniski shod. — 0 11. odvet- ni^kem shodu, ki se je vržil 25. oktobra v Ljubljani, jo izšlo sedaj v tisku po stenografičnih zapiskih sestavljeno po- ročilo, katoremu so dodane na shodu sprejete resolucije, govor dr. Ploja o delovanju državnih organov na jugu države in članek „Pravica v službi kri- vice", ki je izšel koncem novembra v vseh večjih slovenskih listih. „Dom In Svet". — Prva letošnja Stevilka toga uglednega leposlovnega slov. lista prinaša to-lo vsebino: Bogdan Vened : V smrtni sonci. Baltiäka povest. — Anton Medved: Job. Svetopisemska zgodba. — Fr. S. Finžgar: Iz modernega sveta. Roman. — Roman Romanov: Rojenice so pelo... — Dr. Ev. Lampe: V majhni koči voli- kega carja. Izlet iz Amsterdama v Za- andam. — Silvin Sardenko: Vsak pra- znujo BožiČ svrj. — Roman Romanov: Moč. Novela. — Anton Medved: Sveta nod. — Zvonimir: Koncem sela... — Vlad. Mihajloviö: Iz novejše ruske lirike. Književna studija. — Književnost. — To in ono. — A. Breznik: Slovarski navržki. — Šah (na ovitku). — Slike: Barvana prUoga: Prošnja cerkvica. Peter Žmitek. — Marija z Jezusom in Janezom. Sandro Botticelli. — Sv. Nikolaj Cudodelnik ustavlja smrtno kazen. 1. E. Repin. — Holandska pokrajina: Iz okolice Zaadama. — Iz staroga Amslerdama: Oudezijdgracht. — Amsterdam: Gerkev svetega Nikolaja in Prins Hendriks-Kade. — Vrata v hi- äieo carja Petra v Zaandamu. — Car Peter Veliki teše ladjo. — Soba v hiäici carja Petra. — Holandski obrazi. — Vinjeta. — Smrt kraljeviča Marka. Jurij ^ubic. — Prihod Hrvatov. Gelestin Me- dovič. — V. Št. Brožik. — Macedonski vstaäi napadejo turško baterijo. — Z novim letom s& z,ačenja že 17. letnik „Dom in Sveta". „Dom in Svet" nudi svojim čitateljen» res zdravo in najraz- novrstnejše čtivo zabavne in pa tudi ob jednem podučne vsebine. Poleg lepih, na zdravi podlagi slonečib romanov, novel, pripovesti, prinaša „Dom in Svet" tudi mnogo drugega podučnega gradiva ter seznanja čitatelje ne le samo z do- mačimi duševnimi proizvodi, marveč tudi z duševnimi proizvodi ostalih slovanskih narodov, priobčujoč životopise slavnih slovanskih, pisateljev in umetnikov. „Dom in Svet'4 prinaša v vsaki številki tudi jako lepe slike d.nnačih kakor tudi tujih slikarjev. Sploh je „Dom in Svet" list, katerega bl si inorala oskrbeti vsaka boljäa slovenska družina Zato ga pa toplo priporočarao v naročbo. List iz- haja prvega dne vsekega meseca. — Naročnina znaäa na leto 9K,z» dijake pa 6 K 80 v, OLe zaklal sina. — Pri sv. Emi na Stajerakem je prišel v četrtek zvečer posestnik Jože Kovačič pijan domov in hotel ženo pretepati. 341etni miroljubni sin je mater branil, oče mu vrže veHk nož v trebuh, da se Čeva izsujejo. Še preden je bil previden, je sin prosil očeta odpuščenja ter rekel: „Da bi le oče ne bili zaprti". Orožniki so očeta najprvo poljali k rartvemu sinu, nato v ječo. — Zopet jedna zmaga korošklh Slovencev. — Pri občinskih volitvah v Kotljah so zmagali Slavenoi v 3. in 2. razrodu. Yojaäki upor na Koroškem. — Pri Beljaku je nastanjen 3. eskadron 6, husarskega polka. Te dni so se vojaki trotjeletniki, ki so dobili poveljo služiti šo osem tednov, uprli. Upor je bil za- dušen. — Šetitero narodnih raz^lednfc je izdalo umetniško druStvo „Vesna" na Dunaju. Razglednico so jako lične, izde- lane so v okuani rnoderni tehniki. Na- rodno slovensko občinstvo, osobito pa narodne trgovco in društva opozarjamo na ta nov pojav delovanja marljivega društva „Vesne", ki obeta s svojo pod- jetnostjo storiti šo mnogo za napredek slovenske narodne umetnosti. Kakor smo obveščeni, se prodajajo razglednico, katerih je izšlo špstoro različnih, po sle- dečih cenah : 60 komadov (6 račličnih) 4 K 20 v ; 600 komadov (6 različnih) 36 K. Založbo ima le društvo slov. in hrv. dijakov vpodabljajočih umetnostij „Vesna" na Dunaju, III. Renn weg 1., ka- mor naj se tudi naslavljajo narocbe. Nas cesar na lovu. — Naš cesar se je podal v soboto v Miirzsteg na lov. V njegovem spremstvu sta tudi knoz Jurij Leopold Bavarski in nadvojvoda Franc Ferdinand. Cesar se vrne jutri na Dunaj. Drn^a zaušnlca. — Posestnik Al- bert Nader v nekem mostecu blizu lloba na Cleäkem prisolil je svoji služkinji tako močno zaušnico, da ji je prebil ušesno mreno. Služkinja ga je tožila in Nader je bil obsojen na tri dni zapora ter na odplačilo odškodnine, katera se je do- ločila na 22.000 K. Obravuava protl dr. Potočn,jaku se bo vräila dne 16. t. m. Dr. Potočnjak je zahteval od sodišča, da se povabi k obravnavi nekatere price. Sodiäce je njegovi želji deloma ustreglo, ali naj- važnejših pric njegovih ni povabilo k obravnavi. Nov neinäkl list v Sarajevu. — V Sarajevu je začel izhajati zopet nov nemäki list. To je tretji nemSki list, ki izhaja v Sarajevu, odkar upravlja Bosno Avstrija. Ali misli Avstrija, da osreči Bosno z nemščino? Za tako osročevanje ji ne bode bosensko prebivalstvo nikdar hvaležno. Korporal — morilcc. — V Kar- lovcu jedesetnik 96. polka Šime Čodlovič priäel k trgovcu Ljubicu ter zahteval 100 gld. Ker je trgovec denar odrekel, planil je Čodlovič nanj ter mu zasadil bajonet v prsi. Bajonet je pustil v prsih umor- jenega trgovca ter zbežal v vojaänico po drugi bajonet, s katerim je äel izven mesta nad trgovca Frölicha, ki pa je zgrabil težko steklenico ter jo vrgel na- padalcu v glavo, da se je steklenica razbila. Vojak je pa vendar zbežal, ter .ga je šelo drugi dan dobil neki orožnik krvavečega v gozdu. Y 50 letih pridemo ob les in drva. — Tako namreč prerokuje v ne- kem I'rancoskem listu neki Irancoski gozdni uradnik po imenu Meland. More- biti, da se ta prerok moti. Ali nekaj ima vendar za se njegovo prerokovanje, po- sebno ako se pomisli, da je na svetu samo sedem držav, ki so prilično dobro preakrbljene z lesom, in so med temi samo tri, iz katerih se izvaža mnogo lesa, namreč Kanada, Filandska in Švedska, dočim se vvaža v vse druge les, izvzemäi Avstro Ogrsko, Švedsko, Norveäko, Rusijo in Zjedinjene države. In res se poraba lesu od dne do dne vekäa. Iz lesu se napravlja zdaj papir, spirit, napravlja se tlak za ulice in vse polno drugih rečir česar se ni poprej delalo, kakor je tudi nasprotno res, da gozdovi vedno bolj izumirajo. Zadnji čas so začeli še cela kotonino in platno napravljati iz lesu in sicer iz smrečjega, in so se taki poskusi na Bavarskem baje prav dobro obnesli. 21 let zazidan. — V Prignicu na Vzhodnem Pruskem sta imela aakonska. Pesscheu 21 let svojega sina v kleti za- zidanega. Sosedje so sicer o tem straänem slučaju pripovedovali po okolici, a nihče ni upal tega naznaniti oblasti. KoncnO' je le sodiäöe zvedelo za to govorico tor poslalo v hišo komisijo. Naäla je 90 let- nega starčka in 86 letno njegevo ženo> ki sta povsem mirno pripovedovala, da je njun 46-letni sin „divji", vsled česar je zazidan ter dobiva hrano skozi malo lino. Komisija je nesrečneža naäla v groznem stanju, podobnega bolj medvedu kot človeku, vendar je videti, da se mu je Sele v 211etnem zaporu omračil duh. (•uduo jezero. — V sredini otoka Hildinie, nahajajočega se v Severnena morju nahaja, se jako globoko jezero. To jezero je gotovo najčudnejše na svetu. Od zgoraj na površju je njegova voda sladka in žive v njej le take ribe, ki se nahajajo v sladkih vodah, dočira je voda na dnu tega jezera slana in žive v njej le morske ribe. Misijonar z 23 zamorci utonil. — Na reki Kongo se je prekucnil coin angleške misijonske družbe, pri comer je utonil eden misijonar in 23 zamorcev. JAKOB SULIGOJ urar c. kr. državnih železnic, Gorica, Gosposka ulica 25. 1 w^^ Loterijske številke. 9. januvarja. Tr.st......21 27 7 40 61 Line......76 66 74 12 16 RniülCli ^l)oillill.jajtt' se o vsaki I lUjaiM. 1>rilikl M^olskesa doma". I Leop. Reja, I | gostilničar ,Pri Golobu' | | ..a voglu ulice Morelli I , Priporočapristnabriskabe- j la in örna vina. — Izborna kuhinja postreže o vsakem ' j času z okusnimi mralimi in j I gorkimi jedili. | j Hastopstvo za prodajo pra- I ' vega Ijubljanskega kislcga ' j zelja v zabojih od25 do 50 kg. I Za mnogobrojen obisk se pri- j poroča slav. oböinstvu v mestn j ! in na deželi. ! Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini št. 3. Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčmi pristna do mac a vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Iickarna | Irskino (štokfiševo) jetrrco ** ¦¦ ¦ ** ' " ¦" U Lt I II, olje. v Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna stekleniea tega olja naravno-rumene barve po K 1 -40, bele ba rve po K 2 Trfikiuo sreleziiato jetrno olje. Raba lcga olja je sosebno pripo- ročljiva olrokom in dočkoin. ki so nor- vo/.ni in nežne naiavc. Trskino jetrno olje sc železnim jodtMM'in. S tein oljoin se /ilrav^jo v kralkcm «asu in z ^uluvostjo vsc kosliu; bi>]«i/.iii, žlozni otoki. golše. tualoki vnost iu splošiia slabost. Cena ene steklenice 1 K 40 v. Opomba. Oljc, kaU-ro^a narocam dircktno i/ Norvejiijc, prcišco so vi'<1iiü v inojom kcnnCtioni laboratoriju prodno so napolnijo sli-klonico. /ato zainorom janičiti svojiin tiastiliin odjoinakoni fzlode čislole in stalno sposobnosti za zdravljenjc Cristofoletti-jeva pijaa iz kine in železa. najboljši pripomoček pri zdravljonju s trskinim jotrnim oljem in izborno sredstvo za malokvrne. Ena stoklenica stane 1 K 60 v. Prosiva zahtovati listke! Nsijvočja trgovina / žele/join Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove. železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. uHMiiim.......jgj Edina zaloga Fl fl I § stavbenih nositeljev p^«^ v Sorlci. ™ ™ Pocinkana Sica aa vinograde po jako ani&anik ccnah! Pozor! "EllO kroilO nagraule izplueava VHakomu, kdor dokaže , s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aalitevati listke! Poaor! Eno krono nagrade! "" Pozor! Eno krono nagrade! ' Anton Pečenko Vrina ulica 8 <;<>1IU1A Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih. briskih, dal- 1 matinekih in isterskih v i - noaradov. Dostavlja na dom in razpošilja po žcl^z- .lic.i tia V8o kraje avstro-egerskt^ monarhije a sodili od 66 Htrov naprej. Na zahU*vo poäilj tudi uzorct1. Cene zmerne. Pofttr«±ba poštena. ^^^ "^^^^ '^^¦^ ^^t^ ^m ^^^^ ^i«^^ ^^i^^ ^¦i^^- Krojaška mojstra ' Oufer o 6% in"ua vkujižbo po 6V//0 „Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo. Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejerna nove člane z glavnimi in opravil- ] nimi doleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoöe raöuno, katere obrestujepo dogovoru. Uradne ure vsak dan od 8. uro zjutraj pa do 1. ure popoludue.