Paštnina f/L-ičana y gsi<wisi. 
^aroinftta 
seaša letno 30 Din, polletno 15 Din, 
— za inozemstvo letno 60 Din. 
Posamezna Ite», i OSn 
UREDNIŠTVO"UPRAVA: pri g. 
Benko nar. poslancu v M. Soboti 
telefon številka 8. 
Siev. rač. poštne hran. 12.549 
vsako nedeljo 
III. LETO Murska Sobota, 21, januarja 1934. 
Cena oglasov 
Na oglasni strani: cela stran 500 
Din, pol strani 300 Din. — Cena 
malim oglasom do 30 besed 10 Din, 
vsaka beseda več 1 Din. — Med 
tekstom vsaki oglas 15°/o dražji. 
Pri večkratnem oglaševanju popust 
UREDNIbTVO in UPRAVA 
v Murski Soboti. 
Rokopisi se ne vraiaje 
ŠTEV. 4 
Naši sezonski 
delavci 
Gosta obljudenost našega 
Prekmurja, nerodovitnost nekate-
rih predelov je prisililo naše ljud-
stvo, da hodi v trumah leto za 
letom v tujino za zaslužkom. Na 
tisoče naših fantov in deklet, mož 
in žen se odpravlja v pomMtflh 
mesecih v svet, da si z delom 
zagotovijo obstanek, katerega jim 
domača gruda ne more nuditi. V 
Franciji, v Nemčiji, v Vojvodi-
ni najdejo zaposlitev. V težkem 
delu in skromnosti si prihranijo 
vsaj toliko, da jim ni življenje v 
pomanjkanju v dolgih zimskih 
mesecih, ko se porajajo že prve 
skrbi za bodočnost in vprašanje, 
ki postaja od leta do leta težji : 
„Ali bom tudi letos našel delo?" 
Splošna gospodarska kriza, 
naraščanje brezposelnosti, ki je 
posebno zajela industrijske drža-
ve je občutno zadela tudi naše 
sezonsko delavstvp. Število od-
hajajočih delavcev v inozemstvo 
se je od leta do leta zmanjšalo in 
le največjim naporom merodajnih 
oblasti se je zahvaliti, da ni šte-
vilo naših sezonskih delavcev 
padlo na katastrofalno nižino. 
Uvidevnost teh ljudi, da bi z ne-
zaposlitvijo našega delavstva v 
tu in inozemstvu dovedlo do so-
cialne in gospodarske katastrofe 
v naših krajih, je pripisati, da je 
tudi v zadnjih letih našlo naše 
delavstvo vsaj v Franciji, kakor 
tudi pri nas potrebno zaposlitev. 
Prva, ki je zaprla meje za 
naše delavno ljudstvo je bila 
Nemčija. V prvih letih splošnega 
gospodarskega zastoja, je naš člo-
vek še vedno našel zaposlitev na 
nemških veleposestvih, kljub te-
temu, da je število brezposelne-
ga nemškega delavstva že segalo 
v miljone. Vzrok : industrijski de-
lavec, ki je ostal brez zaslužka 
ni bil sposoben neuporaben za 
kmetijska dela. Nemški gospo-
darji pa so si želeli našega delav-
ca, kateremu je lahko zaupal delo 
in ki je v svojih skromnih zahte-
vah in sposobnostih bil v nado-
mestilo za tri brezposelne indu-
strijske delavce. Z nastopom Hit-
lerja pa se je situacija spreme-
nila. Zaprl je mejo našemu de-
lavcu in nad 1000 delavoljnih 
ljudi se je znašlo pred usodnim 
vprašanjem : „Kam sedaj ?" Od-
prta je ostala le Francija in Voj-
vodina in le posameznikom se je 
posrečilo, da so dobili zaposlitev 
tudi še v drugih državah. Njih 
število pa je majhno in niti pro-
centalno ne vpliva na splošno 
zaposlitev našega sezonskega de-
lavca. 
Mnogo prejšnjih sezonskih 
delavcev je slednjič pod silo raz-
mer prijelo tudi za težaška dela, 
ter so našli vsaj skromen zaslu-
žek v naših mestih, pri gradnjah 
stavb, cest itd. kljub temu pa je 
še mnogo delavcev ostalo brez 
zaslužka. Zaprta Nemčija ni našla 
ne pri nas ne drugod potrebnega 
nadomestila. 
Kako je padalo število na-
šega sezonskega delavstva in z 
njim splošen zaslužek, ki ni v 
mali meri vplival na splošno 
gospodarsko stanje v našem Prek-
murju se vidi iz sledečega : 
Leta 1929 : 7590 delavcev, 
zaslužek je znašal 22,948.600. 
Leta 1930 : 8779 delavcev, 
zaslužek je znašal 26,847.500. 
Leta 1931 : 6461 delavcev, 
zaslužek je znašal 20,494.000. 
Leta 1932 : 5547 delavcev, 
zaslužek je znašal 14,431.000. 
Leta 1933 : 4570 delavcev, 
zaslužek je znašal 12,095.000. 
(Dalje) 
POLITIKA 
Gospodarski svet Male an-
tante je prejšnji teden začel s svojim 
zasedanjem v Pragi. Prvo sejo je ot-
voril češkoslovaški zunanji minister 
dr. Beneš, ki je v svojem govoru po-
dal smernice dela in sicer: Zagotoviti, 
da se poveča medsebojna izmenjava 
blaga,-izboljšanje gospodarskih odno-
šajev med zavezniškimi državami, ust-
varitev novo mednarodno gospodar-
sko celoto. Uspehi teh prizadevanj pa 
ne bodo omejeni samo na Malo an-
tanto, temveč bodo prišli v korist tudi 
ostalim državam v srednji Evropi, da 
bodo lažje pobijali težke posledice 
krize. 
Nemčija se do zob oborožuje 
in bo v kratkem nemška oborožitev 
v zraku tolikšna, kakor francoska. V 
štirih mesecih bo Nemčija razpolagala 
z zračnim brodovjem 1750 do 2100 
enot. 
Društvo narodov zopet redno 
zaseda. Razpravljalo bo v pripravah 
za plebiscit, ki ga določa za Posaarje 
versaillska mirovna pogodba. Po do-
ločilih te pogodbe se mora prebi-
valstvo v Posaarju končno odločiti v 
nadaljni usodi dežele. Glasovali bodo 
v treh možnostih: nadaljni obstoj 
Posaarja v sedanji obliki, priključitev 
k Franciji ali priključitev k Nemčiji. 
Težke ure preživlja Avstrija 
|n zmeda v državi od ure do ure na-
rašča. V nekaj dneh se bo odločila 
usoda Dollfusovega režima, obenem 
pa tudi bodoči razvoj avstrijske poli-
tike. Do usodnega preloma je prišlo 
med Heimwehrom, ki hoče pofašistiti 
Avstrijo in med Dollfussom, ki noče 
dati krmila z rok ter se boji zameriti 
v svojem lastnem taboru. To zmedo 
so seveda izrabili hitlerjevci, ki so 
povsod priredili velike demonstracije, 
ki so ponekod dovedle do krvavih 
spopadov. Tako so se uprli posebno 
uelavci v taboriščih, ki jih je vlada 
ustanovila za brezposelne, na Gradiš-
canskem kjer so prekoračili mejo in 
pri dunaju kjer je prišlo do odločil-
nega spopada, pri katerem je bilo 
aretiranih 250 izgrednikov. Do zelo 
hudih izgredov, ki so zahtevali tudi 
smrtne žrtve, je prišlo zlasti na Ko-
roškem, kjer so delavci v Beljaku 
vrgli nekoliko bomb in izzvali številne 
spopade s policijo. Vse to je napotilo 
vlado, da je izdala najstrožje ukrepe. 
Aretiranih je bilo mnogo narodnih 
socialistov. 
Avstrijski hitlerjevci so zbe-
žali čez madžarsko mejo po uporu v 
delavskem taborišču na Gradišcan-
skem, z namenom, da potujejo preko 
Češkoslovaške v Nemčijo. Ker pa be-
gunci niso imeli niti sredstev niti vel-
javnih potnih listov, so bili izgnani iz 
Madžarske. 
Zveza balkanskih držav je 
pred uresničenjem. V kratkem se pri-
čakuje podpis pogodbe v prijateljstvu 
in nenapadanju med Grčijo, Jugosla-
vijo, Romunijo in Turčijo. Pričakuje 
se, da bo tudi bolgarija pristopila k 
temu, dočim se možnost pristopa Al-
banije k zvezi izključuje, ki je vsaj še 
v zunanje političnem pogledu docela 
odvisna od Italije. 
Konferenca Male antante se 
bo po sporazumu zunanjih ministrov 
držav Male antante vršila dne 20. in 
21. t. m. v Zagrebu. 
Naša zunanja trgovina zazna-
muje v lanskem letu porast. To je v 
prvi vrsti zasluga vlade, ki je storila 
vse, da pridobi našemu gospodarstvu 
čim večje in čim boljše inozemske trge. 
Nj. Vel. kralj in kraljica sta 
se skoraj po enomesečnem bifanju v 
Zagrebu, vrnila v Beograd. Zagrebčani 
so priredili naši vladarski dvojici ob 
odhodu navdušene ovacije. 
Van der Lube, ki je bil obtožen 
požiga nemškega parlamenta, je bil 
na proccsu, ki je trajal več mesecev, 
obsojen na smrt. Ker je bila njegova 
prošnja za pomilostitev odklonjena, 
so ga pred dnevi obglavili. 
Vojna nevarnost na Daljnem 
vzhodu je vedno večja, kar dokazujejo 
baš zadnje protiruske demonstracije v 
Hubinu, kar je seveda delo Japoncev. 
Kakor Rusija, tako je tudi Amerika 
pripravljena, da udari na Japonce, ki 
vedno bolj predrzno dvigujejo glave 
in rožljajo z meči. Le dejstvo, da se 
Japonci nahajajo v kleščah med Ame-
riko in Rusijo jih zadržuje, da še ni-
so začeli z bojevanjem, ki bi lahko 
postalo usodno za ves svet. 
Naročnikom 
„Murske Krajine!" 
Uprava lista Vas je ponovno 
prosila, da plačajte zaostalo na-
ročnino in dostavila v to svrho 
ispopolnjene položnice. Toda le 
malo se jih je do danes temu 
odzvalo. Ker upravni stroški dnev-
no rastejo, dovoli si uprava vse 
one naročnike, ki niso do danes 
naročnino poravnali, opozoriti, 
da to čim prej store, v nasprot-
nem slučaju bode uprava prisil-
jena, vsem zamudnikom s 1. feb-
ruarjem 1934 list ustaviti in za-
ostalo naročnino rednim potom 
iztirjati. 
List, ki je zelo poceni, je 
vsakemu, zlasti domačemu pre-
bivalstvu neobhodno potreben, 
saj donaša ne samo novosti iz 
Prekmurja in sosednih krajev 
temveč t-idi državne in svetovne 
dogodke, razlaga nove zakone, 
naredbe, tržne cene i. t. d. 
Brezplačne gozdne 
sadike. 
Oddajalo se bo v banovinski gozdni 
drevesnici v Murski Soboti, spomladi 
1934 brezplačne gozdne sadike siro-
mašnim toda skrbnim gozdnim posest-
nikom. Nekolekovane prošnje naj se 
predložijo Srezkemu šumarskemu re-
ferentu v Murski Soboti ali pa naj se 
istotam na uradni dan osebno zgla-
sijo prošnjiki. Prošnje ali osebne pri-
jave morajo prispeti oziroma biti iz-
vršene do 10 februarja 1934. Poznejše 
prošnje ali prijave ne pridejo v obzir. 
V prošnji ozir, osebni prijavi je na-
vesti: vrsta in število sadik ter pare. 
štev. in dav. občina poseke sli go-
ličave.