ŠTEVILKA 1 - LETNIK 23 - MAREC 2017
GLASILO OBČINE VIDEM



m A .. xj
A 4«*
.dbi gledališke' ^ skupine KoVidem
cv ' v- ., a
vi / Svetovni dan mokrišč,.
A Xti- ,i - -	\	< - - v Tl
bernska npgometna liga',
>i:S' -• --JL M 1 vZ J; % h __ l - a. - '_L*V

Videm 2016/17
v -iA l
|Hj|	4^ •••• v.* •
	
Y	
	
	
____ Stran 2

Turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah vabi
Razstava bo na ogled v: petek, 7. aprila, od 17. do 20. ure, soboto, 8. aprila, od 8. do 18. ure, nedeljo, 9. aprila, od 8. do 18. ure, soboto, 15. aprila, od 8. do 18. ure.
na razstavo pisanic in velikonočnih aranžmajev,
ki bo v prostorih TD Klopotec Leskovec v Halozah. J -•f'
Odprtje razstave bo v petek, 7. aprila 2017, ob 17. uri.
Vabljeni.
Zvončki in kruh iz Društva kmetic občine Videm
Veseli pustni čas je za nami. V društvu smo pekle pustne kr o-fe in ob okušanju ugotovile, da so najboljši kroji tisti, ki jih zamesi materina roka in z njeno ljubeznijo pridejo na domačo mizo.
V februarju smo ob Prešernovem prazniku sodelovale v vrtcu s pravljico Marije Kolednik Črnila Snežakec Jakec. Prebrala jo je naša članica Marinka Vaupotič in govori o babičinem pismu.
Naše članice bodo v marcu sodelovale na prireditvi Veselo na jožefovo s peko domačega peciva in peko torte, ki bo nastajala ob pomoči Mateje Zagoršek. Vemo, da bo jožefovo tudi sladko dogajanje in nova izkušnja za vse nas. Priprava torte bo potekala 10. marca ob 17. uri v Tržcu.
V soboto, 18. marca, pripravljamo redni občni zbor društva. Dogodek bo potekal v občinski dvorani Videm od 18. ure naprej. Vabimo stare in nove članice ter člane, da se nam pridružijo. V marcu ne smemo pozabiti na materinski praznik. S spoštovanjem voščimo vsem članicam in vsem ženam v občini Videm.
RAZSTAVA KRUHA NA CVETNO SOBOTO
V aprilu, na cvetno soboto, načrtujemo razstavo kruha. Pri pripravah upamo na sodelovanje vseh članic. Že sedaj ste povabljeni na ogled naše razstave. Upamo, da prejmemo povabilo
na razstavo v Beli Cerkvi na Dolenjskem, kjer že vrsto let uspešno sodelujemo.
V razmislek pa še pregovor o kruhu: »Ko se kruh suši, se guba kot zgarane roke naših očetov, zato suhega kruha ne zavrzite.«
MKČ
Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, Štefan Murko, Branko Marinič, Robert Lozinšek, Andrejka Vidovič, Petra Krajnc, Majda Forstnerič in Marjan Jelen. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko. Naklada 2000 kosov.
Spoštovani občanke in občani
Pred nami je nova številka glasila Naš glas. Na občini smo se skupaj z Uredniškim odborom odločili, da bo glasilo izšlo šestkrat na leto ter bo tako bolj pregledno in zanimivo. V tej številki glasila vam predstavljamo delo, ki ga je Občina Videm opravila v preteklem letu, in investicije, ki se nadaljujejo v letu 2017-
V	letu 2016 je bila dokončana izgradnja prizidka k zdravstvenemu domu Videm. S 1. 1. 2017 je v novih prostorih svojo dejavnost začela izvajati zobozdravstvena ambulanta. V starem delu poslovno-stanovanjskega objekta se je pridobil dodatni prostor za še enega zdravnika splošne družinske medicine, kar je glede na število prebivalcev občine nujno potrebno. V februarju je bil objavljen javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na primarni ravni za področje družinske medicine. Na razpis je prispela ena prijava. Pred izdajo odločbe o podelitvi koncesije si mora občina v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti pridobiti mnenje ZZZS in Zdravniške zbornice Slovenije. Ob koncu postopka je treba pridobiti še soglasje Ministrstva za zdravje.
Agencija za kmetijske trge je objavila razpis za izvedbo agromelioracij na komasacijskem območju. Občina Videm se nanj prijavlja s projektom »agromelioracije na komasacijskem območju Videm 3«. Komasacija se bo izvedla z namenom racionalizacije ekonomskega vidika kmetijske proizvodnje, saj s komasacijo zmanjšamo razdrobljenost in razpršenost zemljišč ter ustvarimo ugodnejše razmere za obdelavo zemljišč, s tem pa se tudi izboljša kakovost pridelave in poveča proizvodnja.
V	letu 2016 se je začela obnova Kočarjeve domačije v Pobrežju - obnova ostrešja. Ker smo v objavljenem razpisu LAS v februarju videli možnost pridobitve sredstev za dokončanje obnove kmetije, smo se prijavili na razpis. Predvidena so naslednja dela: obnova fasade, zamenjava in obnova stavbnega pohištva, ureditev zunanjega tlaka in pleskanje notranjih prostorov s ciljem ohraniti kakovosti stavbnega fonda domačije, ki predstavlja del še ohranjene lokalne stavbne tipologije obcestnih vasi.
V	začetku marca bo občina objavila javni razpis za izbiro izvajalca del za kanalizacijo Tržeč—Jurovci (II. faza). Za investicijo so zagotovljena sredstva v proračunu in načrtu razvojnih programov. S PZI-projektom je predvidena odvodnja komunalnih odpadnih voda z območja dela Pobrežja, Tržca, Jurovcev in dela Lancove vasi. S tem želimo doseči optimalno varianto odvodnje komunalnih odpadnih voda. Izvedba predvidenega kanalizacijskega sistema bo omogočala celotno odvodnjo komunalnih
odpadnih voda iz obravnavanega dela Občine Videm s končno dispozicijo komunalnih odpadnih voda na obstoječi čistilni napravi ČN Videm 3500 PE.
Z dokončanjem odvodnega kanala smo v obrtni coni dokončali projekt komunalne opremljenosti v obrtni coni Lancova vas. S pridobitvijo 19 gradbenih parcel za namen gradnje gospodarskih objektov smo v Občini Videm dobili tudi možnost za nova delovna mesta. Bodoči delodajalci so do sedaj pokazali velik interes. Na lokaciji ob avtocesti v smeri Maribor-Zagreb je urejena prometna povezava. Izkazuje se interes po širitvi in večjem številu novih gradbenih parcel za namene poslovnih dejavnosti. V ta namen tečejo pogovori z Mestno občino Ptuj in Občino Hajdina o skupnem projektu treh občin.
Za področje turizma se v občini kaže velik interes. To gospodarsko panogo bo Občina Videm spodbujala tudi v prihodnje. Z ustanovitvijo Vinarske zadruge Haloze v letu 2016 in z Vidovo kletjo, ki je ena najlepših kleti v slovenskem prostoru, smo na prelomnici, ki nas sili v povezanost in optimizem. Spoznavamo, da imamo lepe možnosti, da lepote Haloz postavimo na zemljevid Slovenije in izven naših meja. Občina bi morala povezovati in spodbujati vse oblike možnega napredka, le tako se bomo lahko postavili ob bok naprednim. V občini imamo vizijo, da bi področju turizma ponudili še program Tematski park na površini 5 ha ob OS Videm. Z njim bi se omogočila sprostitev, pridobivanje znanja s področja narave za vse starostne skupine. Idejno zasnovo smo predstavili razvojnim agencijam in te so dale pozitivno oceno temu projektu.
Na podlagi vlog občanov se bo letos začel postopek spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta za celotno območje Občine Videm. Sklep o začetku postopka bo objavljen v marcu. V postopku je treba pridobiti razna mnenja nosilcev urejanja prostora.
Bliža se spomladanski čas in na vseh nas je, da poskrbimo za čisto okolje. Tudi letos bomo organizirali čistilno akcijo na območju celotne občine skupaj z osnovno šolo, krajevnimi skupnostmi in društvi. S čistilno akcijo želimo ohranjati naravno in kulturno dediščino našega prostora. Prav tako želimo otroke, mladino in odrasle ozave-ščati o pomenu zdravega okolja. Vljudno vas vabimo, da se čistilne akcije, ki je predvidena 1. aprila, udeležite v čim večjem številu.
Vodja Občinske uprave
Nada Golob
Spoštovani bralci
V	Občini Videm se poleg vseh obveznosti in nenehne želje po napredku že dobrih dvajset let ukvarjamo tudi z izdajanjem osrednjega občinskega glasila Naš glas. To ime smo glasilu dali že v prvem uredniškem odboru in med občani se je dobro prijelo.
V	vseh teh letih se je članstvo v uredništvu nekajkrat zamenjalo, Naš glas je tu in tam doživel tudi kakšno manjšo vsebinsko in oblikovno spremembo, a navzven se njegova podoba ni veliko spreminjala. Naš glas tudi po 25 letih samostojne občine ostaja glavni skupek informacij in zapiskov o dosežkih ter dogodkih občine, česar se morda v občini še premalo zavedamo. Naš glas nikakor ni in ne more biti aktualen časopis ter se ne more primerjati z dnevniki, tedniki ..., je pa vsekakor preglednik in kronika vsega dogajanja v občini, v krajevnih skupnostih in društvih. Želimo, da tako ostane tudi v prihodnje, še posebej pa zdaj, ko je uredniška ekipa z najožjimi sodelavci dobila zeleno luč za šest številk na leto.
V	marcu smo vam pripravili prvo leto-
šnjo številko glasila in vsebinsko smo jo posvetili minulim izstopajočim pustnim dogodkom, ki so tudi v Občini Videm pustili velik pečat.
Vsebina v Našem glasu se bo iz številke v številko malo spreminjala, trudili se bomo ponuditi še več aktualnih informacij iz občinske uprave in KS, dodali bomo nekatere nove rubrike, ostaja poslanski kotiček, dodali bomo še stran, namenjeno svetniškim skupinam, v intervjujih predstavili uspešne gospodarstvenike, domače podjetnike in obrtnike, kmetovalce in druge, uvajamo napovednik dogodkov, v katerega lahko sami prispevate kakšno novico, napoved dogodka v vašem kraju in društvu.
V uredništvu bomo veseli vaših predlogov in kratkih sestavkov, predvsem pa povabil na dogodke, na kar smo v zadnjih letih kar malo pozabili.
Hvala za zaupanje!
V imenu uredništva
Tatjana Mohorko
OBVESTILO
Prihodnja številka občinskega glasila Naš glas bo predvidoma izšla 12.
aprila.
Prispevke lahko oddate do 1. aprila. Pišite na e-naslov: tatjana.mohorko@ gmail.com ali vabilo, članek oddajte na sedežu Občine Videm.
S ponovoletnega srečanja KS Lancova vas
Svet KS Lancova vas je v petek, 13. januarja, v sejni sobi vaškega doma pripravil ponovoletno srečanje. Vabilu so se odzvali predsedniki in predstavniki društev, ki delujejo v vasi, predsednik KS Tržeč Dušan Serdinšek, predstavnika PGD Tržeč, nekdanji predsednik KS Lancova vas Mirko Hliš, med gosti pa sta bila tudi videmski župan Friderik Bračič in občinski svetnik Martin Vidovič.
Dani Hliš, predsednik KS Lancova vas, se je v svojem nagovoru najprej vsem zahvalil za dobro sodelovanje v preteklem letu in dodal, da želijo v svetu KS s tem srečanjem na simboličen način skupaj začeti tudi novo leto. Pomembno je, da je vzdušje v vasi pozitivno in da svet KS skupaj z vodstvom občine ter društvi, ki delujejo v vasi,
složno in dobro sodeluje pri različnih projektih, je še dejal Hliš.
Župan Bračič je nadalje na kratko predstavil aktualno dogajanje na področju investicij v občini, predvsem pa pohvalil razgibano in pestro društveno življenje v vasi. Dobrega nadaljnjega sodelovanja z vodstvom KS pa se nadejajo tudi društva iz
Lancove vasi (FD, ŠD, KED vili še dosežkom preteklega Orači in DPŽD) in vsi dru- leta in druženje nadaljevali v gi, ki so se udeležili ponovo- sproščenem vzdušju, letnega srečanja. Po kratkih
nagovorih so zbrani nazdra-	Besedilo in foto: PK
Udeleženci januarskega ponovoletnega srečanja
IZ
Stran 5
Sporočila svetniških skupin Občine Videm
OO SLS Videm	SLS.
Slovenska ljudska stranka
Svetniška skupina SLS deluje v občinskem svetu občine Videm s svetnico in štirimi svetniki. V svojih vrstah imamo tudi župana in podžupana, vsi pa smo tudi aktivno vključeni v razne odbore. Povezani smo v koaliciji s stranko mladih, stranko DeSUS in stranko NSi, skupaj pa se po najboljših močeh trudimo zagotoviti čim boljše pogoje za bivanje v našem okolju in seveda za napredek na vseh področjih. Le tako lahko naredimo našo lokalno skupnost zanimivo tudi za ljudi, ki bi se radi k nam priselili. Veliko stvari še imamo za postoriti, saj smo zelo raznolika občina; na eni strani bolj razvit nižinski del in na drugi manj razvit haloški del, pa vendarle si moramo vsi prizadevati, da bo vedno boljše. Po mojem mnenju nam kar uspeva. Svetniška skupina SLS dobro opravlja delo, za katero je bila izvoljena, saj v preteklem obdobju ni bilo večjih nesporazumov, in upam, da jih tudi v prihodnje ne bo. Še naprej se bomo trudili in delo opravljali korektno ter pošteno. Tudi v prihodnje si želimo dobrega sodelovanja z občankami in občani.
Bojan Merc, OO SLS Videm
OO SDS Videm	SDS
Člani svetniške skupine SDS Videm ostajamo aktivni tudi v letu 2017. Skupaj z vodstvom OO SDS Videm smo se takoj po novem letu zbrali na seji izvršilnega odbora OO SDS in že pripravili načrte za letos. Naši člani in simpatizerji se bodo tako lahko udeležili poletnega tabora v Lepeni, načrtujemo strokovno ekskurzijo, piknik v jesenskem času in številna druga formalna in neformalna srečanja. Svetniki smo ob koncu leta bolj ali manj uspešno sprejeli proračun občine za leto 2017 in s tem zakorakali v nekatere nove projekte, žal pa teh v občini ne bo veliko. Kljub pustnemu času smo se svetniki prvič v letu 2017 zbrali na izredni seji, ki je bila sklicana zaradi tematike povišanja cene vrtca. Svetniška skupina SDS se zavzema za racionalno in pošteno rešitev, ki ni v breme staršev. Zavedamo se, da so prav mlade družine tiste, ki so običajno v najbolj težkih finančnih situacijah. Kot opozicijska stranka ostajamo tudi v letu 2017 tisti, ki bomo opozarjali na morebitne nepravilnosti in si prizadevali tudi vnaprej iskati najboljše možne rešitve.
Katja Svenšek, svetnica SDS
Na politični sceni se vedno nekaj dogaja. Stranka DeSUS se je v soboto, 18. 2., v Ljubljani sestala na svojem 10. kongresu. Okoli 250 delegatov je volilo nove organe stranke. Karl Erjavec je bil edini kandidat za vodenje stranke in bil izvoljen s 97 % glasov, kar je že njegov četrti mandat. Pri vodenju stranke mu bodo pomagali podpredsedniki: Tomaž Gantar, Jožef Žnidarič in Jelka Kolmanič. Kongresa smo se udeležili tudi člani OO DeSUS Videm: Venčeslav Trafela, Franci Hliš in Božidar Varnica. Božidar Varnica je bil izvoljen v svet stranke. Kongres je bil volilni, a hkrati tudi programski, saj je bil poleg volitev organov stranke osrednji del kongresa namenjen predstavitvi razvojnega programa. Stranka se bo še naprej zavzemala za ukrepe,
ki ohranjajo človekovo dostojanstvo, za pravice upokojencev in za zaposlovanje mladih. Tudi v občinskem odboru Videm bo predvidoma aprila volilni zbor članstva.
Vse čestitke pa tudi našima nagrajencema: Frideriku Šimenku za srebrno plaketo DeSUS in Franciju Hlišu za bronasto plaketo.
DeSUS OO Videm
Iz lokalnega odbora Videm SMS SMS - zeleni Evrope
Za nami je polovica mandata, v katerem so nam na lokalnih volitvah volivci zaupali skoraj 500 glasov, kar je pomenilo tri svetniške mandate od 17 v občinskem svetu (Brane Kolednik, Dušan Serdin-šek in Darko Jerenec). Če ocenjujemo to dvoletno obdobje, lahko trdimo, da je eno najtežjih za občino. Država znižuje sredstva za občine, razpisov skorajda ni, socialni položaj občanov je iz dneva v dan težji. Svetniki svetniške skupine SMS - zeleni Evrope se z vsem svojim znanjem in izkušnjami trudimo, da bi občina našim občanom omogočala čim boljše pogoje za vsakdanje življenje in razvoj. Predvsem se zavzemamo za nova delovna mesta, spodbujanje samozaposlovanja, velik potencial vidimo v samooskrbi, turizmu in naravnih danosti naše občine. Želimo, da se zraven nadaljevanja kanalizacijskega omrežja tudi drugi kraji v občini enakomerno razvijajo. Naši člani so aktivni tudi na državnem nivoju in na zadnjem kongresu stranke na Ptuju je bil predsednik lokalnega odbora Brane Kolednik imenovan za podpredsednika stranke SMS - zeleni Evrope.
Ob prihajajočih praznikih, 8. marcu in materinskem dnevu, želimo vsem občankam, materam, dekletom in ženam prijetne praznike.
LO SMS - zeleni Evrope Videm
NSi OO Videm
Stranka za ljudi, v kateri vsakdo nekaj potrebuje ali si vsaj želi ... Koliko naših občanov je seznanjenih z dogajanjem v Državnem zboru, z odločitvami tistih, ki krojijo našo usodo? Pomembno se mi zdi javno povedati, da je bila stranka NSi tista, ki je v DZ predlagala in uspela v potrditvi zakona o osebni asistenci. Gre za zakon o pomoči potrebnim invalidom, za katerega si različne institucije prizadevajo že od leta 2010 in je bil sprejet šele zdaj. Na to moramo biti ponosni vsi, prav vsi, ne glede na strankarsko pripadnost, kajti to je lahko prelomen trenutek, v katerem se danes ali jutri lahko znajde prav vsak izmed nas. Če se vsaj malo poglobite v politično sceno v naši deželi, boste videli, da je prav stranka NSi tista, ki na državni ravni največkrat predlaga kak življenjsko pomemben zakon, a se dogaja, da ji ne uspe v njegovi potrditvi. Sprašujem vas, ali je to pošteno. Nikakor, je moj odgovor. Zato, drage občanke, spoštovani občani, že zdaj je čas, da spremljamo, kaj nam »kuhajo« v državnem in občinskem loncu tisti, ki smo jih tudi mi postavili tja, in zdaj je čas, da razmislimo, koga si v prihodnje želimo videti s tako kuhalnico v roki.
Marjan Jelen, podpredsednik NSi OO Videm
Aktualno na področju investicij
Občina Videm je tudi v preteklem letu opravila načrtovana dela na investicijskem področju, nekatera načrtovana dela pa v občini nadaljujemo tudi v letu 2017.
V minulem letu je bila uspešno dokončana izgradnja prizidka k zdravstvenemu domu Videm in s 1. januarja letos je v novih prostorih začela delati zobozdravstvena ambulanta. V dosedanjih prostorih, ki jih bomo prenovili, pa smo pridobili dodaten prostor za še enega zdravnika splošne družinske medicine.
cijskem območju in Občina Videm se prijavlja nanj s projektom »agromelioracije na komasacijskem območju Videm 3«. To območje leži v severozahodnem delu Občine Videm. Obsega del k. o. 422 Sela, k. o. 423 Trnovec in manjši del k. o. 421 Lancova vas v skupni površini 273 ha. Na tem območju se bo izve-
S 1. januarjem letos je v novih prostorih začela delati zobozdravstvena ambulanta.
Agencija za kmetijske trge dla agromelioracija, sočasno je objavila razpis za izvedbo pa tudi komasacija kmetij-agromelioracij na komasa-	s kih zemljišč.
Pogled na novo agromelioracijsko območje, ki zajema tudi del kmetijskega območja Sela.
Na tem območju se bo izvedla agromelioracija, sočasno pa tudi komasacija kmetijskih zemljišč.
Novonastalim parcelam bo treba zagotoviti dostop in možnost optimalne uporabe novih poljskih poti, izvesti vzdrževalna dela v javno korist na delu obstoječih poljskih poti, razgraditi del obstoječih poljskih poti in izvesti druga agromelioracijska dela. Celotno investicijo financira država v višini 538 tisoč EUR in se bo na zemljiščih začela izvajati predvidoma letos jeseni, po prejemu odločbe AKTRP. Po končanju te investicije bo celotno območje v občini urejeno z agromelioracijami na koma-
sacijskih območjih.
OBNOVA
KOČARJEVE
DOMAČIJE
Lani se je začela tudi obnova ostrešja na Kočarjevi domačiji v Pobrežju. Občina je v objavljenem razpisu LAS v februarju zaznala možnost pridobitve sredstev za dokončanje obnove domačije, zato se je na razpis tudi prijavila. Na domačiji so predvidena naslednja dela: obnova fasade, zamenjava in obnova stavbnega pohištva, ureditev zunanjega tlaka ter pleskanje
wum. ■
S Kolarjevo domačijo občina kandidira na razpisu LAS za pridobitev sredstev za dokončanje njene obnove.
notranjih prostorov. Cilj je ohraniti kakovost stavbnega fonda domačije, ki predstavlja del še ohranjene lokalne stavbne tipologije obcestnih vasi. Predvidena višina sofinanciranja ESRP je 85 % upravičenih stroškov. Če bomo na razpisu uspešni, je odobritev projekta s strani AK FRP predvidena jeseni 2017.
ZAKLJUČEK IZGRADNJE KANALIZACIJE TRŽEC-JUROVCI (II. FAZA) PREDVIDEN SPOMLADI 2018
V začetku marca bo občina objavila javni razpis za izbiro izvajalca del za kanalizacijo Tržec-Jurovci (II. faza). Za investicijo so zagotovlje-
na sredstva v proračunu in načrtu razvojnih programov. S tem projektom je predvidena odvodnja komunalnih odpadnih voda z območja dela Pobrežja, Tržca, Jurovcev in dela Lancove vasi. Izvedba predvidenega kanalizacijskega sistema bo omogočala odvo-dnjavanje komunalnih odpadnih voda iz obravnavanega dela Občine Videm na obstoječo čistilno napravo Videm. Omenjena investicija zajema primarni in sekundarni kanalizacijski sistem. Primarni kanalizacijski sistem obravnava en kanalski niz v skupni dolžini približno 2335 m, sekundarni del pa več kanalskih nizov v skupni dolžini približno 3762 m. Gre za tlačno-gravitacijski kanalizacijski sistem v loče-
V začetku marca bo občina objavila javni razpis za izbiro izvajalca del za drugo fazo kanalizacije Tržec-Jurovci.
nem načinu odvodnje. Vzporedno z izgradnjo kanalizacije bo izvedena še zamenjava azbestnih vodovodnih cevi v skupni dolžini 2344 m. Pričakujemo, da bo investicija končana spomladi 2018.
Z dokončanjem odvodnega kanala smo v obrtni coni Lancova vas končali projekt komunalne opremljenosti.
Občinska uprava
Videmska obrtna cona na območju Lancove vasi, ob novozgrajeni AC, se polni.	Foto: TM
Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 — uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA VPIS
novincev v vrtec pri Osnovni šoli Videm za šolsko leto 2017/2018
Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo javni vpis novincev za novo šolsko leto 2017/2018 potekal od 15. 3. do 31. 3. 2017 od 8. do 14. ure v tajništvu Osnovne šole Videm.
Otroke lahko vpišete v vrtec pri OS Videm, vrtec pri OS Leskovec in vrtec pri OS Sela.
Vlogo za sprejem otroka v vrtec lahko najdete na spletni strani: http://vrtec.solavidem.si/obrazci/ ali jo dobite na sedežu šole Videm. Vlogo za sprejem otroka v vrtec lahko oddate po pošti ali v tajništvo šole.
Starše, ki ste vlogo že oddali, pozivamo, da jih osebno ali telefonsko potrdite na telefonsko številko 02 761 94 25 v razpisnem roku.
Št.: 6020-3/2017-1 Datum: 24. 2. 2017
Osnovna šola Videm
POSLANSKI KOTIČEK
Spoštovane občanke, spoštovani občani Občine Videm
Pomlad že trka na naša vrata, vse toplejše vreme pa kliče po prvih opravilih v vinogradih, sadovnjakih in na domačih vrtovih. Podobno kot zunanje temperature se segreva tudi ozračje na političnem parketu.
V SDS vse bolj ugotavljamo, da vlada Mira Cerarja ni v službi ljudi, temveč v službi interesov. Predsednik vlade več kot očitno zlorablja vladno letalo v zasebne namene, država luksuzno opremljena stanovanja, namenja migrantom, številni mladi zapuščajo našo državo, saj tukaj ne vidijo prihodnosti, naš ugled v mednarodnem prostoru se znižuje, zaradi neustreznega vodstvenega kadra v državnih podjetjih ta propadajo ali poslujejo bistveno slabše kot konkurenčna podjetja. Vse, kar pa dobimo od obstoječe vladne garniture, so nove obdavčitve: 22-odsto-tni DDV se je iz začasnega ukrepa spremenil v stalnega, s 6,5 % na 8,5 % se je dvignil davek na zavarovalne in finančne storitve, s 17 % na 19 % se je dvignil davek od dohodka pravnih oseb, obeta se sprememba pri zdravstvenem zavarovanju, kjer bo prostovoljno zavarovanje postalo obvezno, obetata se nepremičninski davek in nov prispevek za elektriko za pokritje naložbe TEŠ 6 itd.
Blaginja državljank in državljanov Slovenije bi morala biti na prvem mestu. Pred izbruhom migrantskega vala na balkanski poti smo vlado opozarjali na sprejem potrebnih ukrepov, s katerimi bi zaščitila premoženje in zagotovila varnost slovenskih državljanov. Z veliko zamudo je bila sicer sprejela dopolnitev Zakona o tujcih, ki v primeru masovnega navala migrantov predvideva možnost zaprtja državne meje. Je pa vlada hkrati s to spremembo objavila razpis za dodelitev luksuzno opremljenih stanovanj v različnih krajih po celotni Sloveniji, kamor bi v tajnosti in brez privolitve lokalnega prebivalstva naselila migrante. Nedopustno je, da se slovenski državljani komaj prebijajo iz meseca v mesec, nezakonite migrante, ki nas stanejo na mesec 1963 evrov, pa naseljujejo v nadstandardno opremljena stanovanja.
V tem času ne moremo niti mimo t. i. zdravstvene reforme, ki jo je ministrica brusila skoraj dve leti, a je daleč od reforme zdravstva. To, kar je predstavila ministrica za zdravje, kaže na to, da bomo davkoplačevalci za isto zdravstveno oskrbo, kot jo imamo danes, v prihodnosti namenili več denarja. Predlog napoveduje ukinitev prostovoljnega zavarovanja in uvaja obvezno plačevanje osnovnega zavarovanja, medtem ko košarica zdravstvenih pravic ne ostaja ista. O predlagani t. i. zdravstveni reformi še nismo razpravljali v Državnem zboru, zato še ni znano, ali bo deležna podpore. Se vedno namreč ne
rešuje problema dolgih čakalnih vrst in sistemske korupcije v zdravstvu.
Drage soobčanke, iskrene čestitke ob prazniku žena in ob bližajočem se materinskem dnevu. Vsem skupaj pa želim lepe pomladanske dni.
Suzana Lep Simenko,
poslanka DZ RS
Poslansko vprašanje o daljnovodu Cirkovce-Pince
V okviru redne februarske seje DZ RS sem ministru za infrastrukturo in ministrici za zdravje postavila ustno poslansko vprašanje glede umeščenosti visokonapetostnih daljnovodov, konkretneje glede daljnovoda na trasi, ki poteka Uidi skozi našo občino, to je daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce—Pince. Opozorila sem na dejstvo, da mora biti umeščanje visokoenergetskih daljnovodov v prostor varno in neškodljivo. Kot primer sem posebej izpostavila traso na območju Občine Videm, kjer je v bližini trase okoli 300 hiš oz. več kot 1000 prebivalcev in da si na tem območju želimo ali spremembo trase ali vkop. Minister je sicer odgovoril, da je prepričan, da so trenutni predpisi upoštevani in da prevelikega vpliva na prebivalstvo ne bo. Želela sem tudi informacije glede študije primernosti polaganja kablovodov na izpostavljeni trasi, ki naj bi jo izdelal Eles, vendar jih žal nisem prejela. Prav tako nisem prejela odgovora ministrice za zdravje o razliki vpliva na zdravje ljudi v primeru izgrajenih daljnovodov in vkopanih kablovodov. Je pa zelo podobno, kot je jasen tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, izpostavila, da se - dokler niso dokončno znane posledice daljnovodov na zdravje ljudi, zlasti otrok - upošteva previdnostno načelo in trase načrtujejo tako, da ne bodo imele vpliva oziroma bo vpliv na šole, vrtce in bivalne objekte, kjer prebivajo otroci, zanemarljiv.
Minister za infrastrukturo je med drugim izpostavil, da se pripravlja novela Uredbe o elektromagnetnih sevanjih z namenom, da se morebitni vplivi na zdravje ljudi obvladujejo v najmanjši možni meri in da se upošteva previdnostno načelo, kar pomeni, da se - če prihaja do odmikov - poišče druga možnost za umestitev, če te možnosti ni, pa se izvede vkop.
Zal poslanci koalicije niso podprli mojega predloga, da bi se o izpostavljeni problematiki umeščanja daljnovodov v prostor opravila širša razprava v Državnem zboru. Sem pa zaradi pomanjkljivih odgovorov obeh ministrov že vložila pisno poslansko vprašanje s številnimi dopolnilnimi vprašanji in upam, da bodo odgovori v pisni obliki veliko bolj konkretni.
Suzana Lep Simenko, poslanka DZ RS
Z ločenim zbiranjem do zmanjšanja odpadkov in
prijetnejšega okolja
Ste se že kdaj vprašali, ali bi lahko predmete, kijih več ne potrebujemo, vnovič uporabili ali predelali? Prehranska industrija nas je zasida s številnimi novimi proizvodi, ki nam omogočajo zadovoljevanje osebnih potreb, po drugi strani pa ostajajo materiali, v katere so bili ti pakirani. Da bi se izognili goram odpadkov, je treba odpadne snovi zbirati ločeno in jih predajati registriranim zbiralcem. Samo ločeno zbrane odpadke lahko usmerimo v predelavo in ponovno uporabo.
Pri ločenem zbiranju je pomembno, da so pločevinke, plastenke, vrečke, folije in drugi proizvodi, ki so namenjeni shranjevanj u prehranskih izdelkov, izpraznjeni in očiščeni. Pravilno pripravljeno odpadno embalažo zbiramo v vrečkah ali zabojnikih, namenjenih za to, saj vsako mešanje odpadkov zahteva dodatno sortiranje, s čimer podaljšamo čas predelave in povečamo stroške samega procesa. Pri ločenem zbiranju komunalnih odpadkov tako družba Cisto mesto Ptuj omogoča občanom občin Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale ločeno zbiranje glede na skupine odpadkov po materialni strukturi. Za lažje rokovanje z nastalimi odpadki vam predstavljamo pravilno ravnanje z odpadki, ki se pojavljajo v vašem gospodinjstvu.
1- Plastična, kovinska, sesta-
vljena in mešana embalaža se zbira v namenskih plastičnih prozornih vrečkah z napisom »mešana embalaža« 13-krat letno. V vrečko odlagamo:
—	plastenke in drugo embalažo iz plastike: kozarce, posode in lončke od prehranskih izdelkov, nosilne vrečke, škatle za sladice in drugo hrano, krožnike za enkratno uporabo, folijo za živila in alu folijo, podloge za pecivo, ovitke, zvitke, cevi in valje, kapsule za avtomate (npr. kavo, čaj, kakav), plastično embalažo tekočih pralnih sredstev, mehčalcev, šamponov, tekočih mil;
—	pločevinke in manjšo embalažo iz kovin: kozarce, posodice od prehranskih izdelkov, embalažo od hrane za hišne ljubljenčke, embalažo za vloženo zelenjavo in sadje;
—	sestavljeno embalažo oziroma tetrapak sokov, mleka in drugih pijač ter prehranskih izdelkov;
—	embalažni stiropor.
V vrečke za mešano embalažo ne odlagamo:
—	onesnaženih cvetličnih lončkov, v katerih rastline ostanejo vso življenjsko dobo, čajnih filter vrečk, voščenih ovojev (npr. od sira), ovitkov klobas, obešalnikov, kartuš za tiskalnike, škatel za zgo-
ščenke, DVD in videokaset, jedilnega pribora za enkratno uporabo, papirnatih modelov za pecivo.
Opozorilo: Plastenke, pločevine in tetrapaki morajo biti izpraznjeni, čisti in stisnjeni.
2. Papir in karton ter papirna in kartonska embalaža se zbirajo v namenskih zelenih zabojnikih z rdečim pokrovom in napisom »papir« 13-krat letno. V zabojnik odlagamo:
—	časopise, revije, zvezke, knjige, papirnate vrečke, kartonske škatle, pisemski in ovojni papir ter druge predmete iz papirja, lepenke in valovite lepenke.
V zabojnik za zbiranje kartona in papirne embalaže ne odlagamo:
-	embalaže mleka in sokov (mešana embalaža), mastnega in povoščenega papirja, tapet ali celofana (mešani komunalni odpadki), folije iz umetnih mas, higienskega papirja, robčkov in serviet (mešani komunalni odpadki), vreč za krmila, vreč za cement (mešani komunalni odpadki).
Opozorilo: Kartonske škatle morajo biti raztrgane in zlo-
žene, da zasedejo čim manj prostora.
3. Steklo in steklena embalaža se zbirata v namenskih zelenih zabojnikih z belim pokrovom na ekoloških otokih. V zabojnik odlagamo:
—	vse vrste steklenic, manjše predmete iz stekla (cevke, steklene posode, kozarce), stekleno embalažo zdravil in kozmetike, kozarce vloženih živil.
V	zabojnik za zbiranje steklene embalaže ne odlagamo:
—	okenskega in drugega ravnega stekla, ogledal, ognje-vzdržnega stekla, avtomobilskega stekla, stekla žarometov, posode iz porcelana in keramike, neonskih svetilk, steklenic z vsebino. Opozorilo: Steklenice morajo biti izpraznjene oziroma iztočene, čiste in brez zamaškov (zamaški sodijo v mešano embalažo). Steklene proizvode iz rubrike »ne odlagamo« lahko v ustrezno ravnanje predate v zbirnem centru.
Biološko razgradljivi odpadki se zbirajo v namenskem rjavem zabojniku z napisom »biološki odpadki« 42-krat letno. V zabojnik odlagamo:
—	kuhane ostanke hrane, zelenjavne in sadne odpadke, jajčne lupine, pokvarjene prehranske izdelke, papirnate robčke, brisače in serviete, filter vrečke, kavne usedline, odpadno razrezano vejevje, travo, listje, rože, plevel, staro zemljo lončnic.
V	zabojnik za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov
ne odlagamo:
- cigaretnih ogorkov, kosti (mešani komunalni odpadki), plenic in higienskih vložkov (mešani komunalni
odpadki), iztrebkov in fekalij, tekstila, usnja, zdravil, kemikalij, maščob in odpadnega kuhinjskega olja. Opozorilo: Tekočih ostankov
hrane (npr. juhe) v zabojnik ne odlagamo.
Vsak dan se je treba zavedati, da lahko s pravilnim ločenim zbiranjem zmanjšamo količine odpadkov za odlaganje in omogočimo njihovo ponovno uporabo. Vljudno vas prosimo, da navodila za pravilno ločevanje odpadkov dosledno upoštevate, saj bomo izvajali kontrolne preglede vsebine odpadkov. Vsako nepravilno odlaganje v
namenski zabojnik ali vrečko za zbiranje se sankcionira po odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v vaši občini.
Navodila za pravilno ločevanje odpadkov lahko najdete tudi na spletni strani: http:// cistomesto.si/kako-locujemo. Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02 780 90 20.
Vaš zbiralec odpadkov Cisto mesto Ptuj
Svetovni dan mokrišč
Mokrišča v Šturmovcih	Foto: I. Božičko
Svetovni dan mokrišč vsako leto obeležujemo v spomin na 2. februar 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana konvencija o mokriščih mednarodnega pomena.
MOKRIŠČA
Mokrišča so vsa omočena zemljišča med kopnim in vodnim ekosistemom ter vsa vodna telesa. Zajemajo območja močvirij, nizkih barij, šotišč, stalna in začasna območja proste vode, poplavne površine, manjše stoječe vode in morja, ki ob oseki ne presegajo globine šestih metrov, ter podzemna mokrišča. Večina mokrišč ima poseben status v naravovarstvu, so redka in cenjena zaradi biotske raznovrstnosti.
VRSTA MOKRIŠČ
Mokrišča se razlikujejo po rastlinstvu, živalstvu in funkciji. Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Poznamo različne tipe mokrišč, sem prištevamo: močvirja, poplavna območja rek, rečne mrtvice, izlive rek, kraška polja, poplavne gozdove, plitva jezera, mlake, ribnike, kali, z vodo zalite gramoznice, peskokope, glinokope, območja obalnega pasu in soline. Mokrišča so lahko naravnega ali antropogenega nastanka.
FUNKCIJA MOKRIŠČ
Mokrišča so naravni vodni zbiralnik, poleg tega da napajajo podtalnico, mokrišča napajajo tudi vodonosnike, reke in jezera, velja pa tudi obratno — mokrišča se napajajo iz rek in jezer. Mokrišča preprečujejo poplave, večina poplav v urbanih predelih je posledica uničevanja mokrišč, ki so jih nadomestile neprepustne asfaltne površine (npr. ceste in parkirne površine). Mokrišča so kot velike naravne spužve, ki ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo, s čimer preprečijo velika nihanja nivoja vode.
Mokrišča z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico, torej imajo blagodejen vpliv na okoliško mikroklimo.
Bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil, ki jih človek sprošča v okolje. Delujejo kot naravne čistilne naprave, vendar z omejenimi zmogljivostmi.
Ob preudarni rabi so mokrišča, vir dobrin (rib, lesa, krme, kmetijskih pridelkov).
Mokrišča so idealna mesta za opazovanje rastlinskega in živalskega sveta ter za sprostitev. Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so zibelka biodiver-zitete. So idealen prostor za raziskave in izobraževanje ter ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in ekosistemov.
NATURA 2000
Slovenija je leta 2000 s pomočjo Ram-sarske konvencije kot mokrišče določila 3525 lokacij, ki pokrivajo 35.650 hektarov površine. Slovenska mokrišča so številna in raznovrstna, a majhna in zelo občutljiva za spremembe. Slovenija ima tri mednarodno pomembna mokrišča: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero.
Mokrišča so naravna kulturna dediščina, ohranimo jih!
Mag. Ivan Božičko
xC'jv
Utrinki z videmskega fašenka
Predstavniki FECC in gostujočih skupin, župan Občine Videm ter župan MO Ptuj v prijetnem druženju v videmski vinski kleti
ben gost povorke pa je bil aktualni 16. princ ptujskega karnevala plemeniti Maksimilijan Gregorič s princeso Ano in svojo gardo.
V VIDMU NASTOPILI TRADICIONALNI PUSTNI LIKI,
karnevalsko skupino iz Male vasi, ki je predstavila Darove jeseni, znamenite Pobreške kletarje, Krtke Društva Kocil iz Skorišnjaka, Fašničko udrugo Kobre Kutina, KTD Klopotec Soviče - Dravci je predstavilo Pomlad na sončni strani Alp, Vesele oldtimerje z Reke, Hipijke iz Društva žen-
Letošnji, že 22. fašenk v Vidmu je na pustni ponedeljek združil 34 skupin iz Slovenije in tujine ter več kot 1000 nastopajočih v etnografskem in karnevalskem delu povorke. Prireditev, ki si jo je ogledalo več kot dva tisoč obiskovalcev, so vzorno, tako kot že nekaj zadnjih let, organizirali člani sekcije Koranti FD Lancova vas v sodelovanju z občino Videm. Po povorki so veselo pustno rajanje pripravili še pri občinski zgradbi.
«61,
Samo dogajanje se je pričelo že ob 13.30, ko je župan v videmski vinski kleti pripravil sprejem za goste in predstavnike skupin, ki so prišle iz tujine. Na kratko je predstavil občino in poudaril, da ima tradicija pusta v teh krajih dolgo in bogato tradicijo. S simboličnim darilom se je vsem zahvalil za udeležbo in jim zaželel prijetno počutje. Povorka je tudi letos krenila od krožišča proti Osnovni šoli Videm in gasilskemu domu, kjer je bil osrednji prireditveni oder. Zbrane na tradicionalni videmski pustni
prireditvi je posebej pozdravil župan občine Videm Friderik Bračič, pridružili so se mu tudi nekateri visoki gostje, med njimi župan MO Ptuj Miran Senčar in predstavniki FECC-a, evropskega združenja karnevalskih mest, pose-
MAŠKARE IZ VRTCA IN ŠOLE, KARNEVALSKE SKUPINE TUDI IZ TUJINE
V povorki so sodelovali tradicionalni pustni liki, kot so pokači, orači, ruša, koranti, piceki, Jurek in Rabolj, cigani. Po vrsti pa smo si lahko ogledali naslednje etnografske skupine: Pobreški pokači, Koranti Lancova vas, KED Orači Lancova vas, FD Rožmarin Dolena, KTED koranti Demoni, Pokači iz Tržca, Orači iz Velikega Okiča, Korantke kluba Veseljakinj iz Dražencev, Orači ED Leskovec, Koranti Rogoznica in Orači iz Rogoznice, Kuko-ljanski zvončari, Mali pobreški orači, Koranti Pobrežje, Nagošejnski piceki.
Med karnevalskimi pa smo letos videli: maske iz vrtca Sonček Videm in OS Videm,
sk Pobrežje, KUD Lepoglavski pušlek, Karnevalsko skupino iz Juršincev in Zlate ribice, Društvo prijatelja narodnih običaja Maska Ivanec, Novosadsko Koljado, Cigane iz Leskovca, Udrugo tradicijskih običaja Pingo Cestica — letos so bili bobri, Fašničko udrugo Žaba Ivanič Grad, Višnjanske maškare, Škote iz Sračinca in Dobovške Mirne Dobova.
NAJBOLJŠIM
NAGRADE
Pustna komisija v Vidmu tudi letos ni imela lahkega dela. Med karnevalskimi skupinami je izbrala tri najboljše in najbolj izvirne, nagrade pa so prejeli: za 1. mesto Darovi jeseni iz Male vasi, za 2. mesto Pomlad na sončni strani Alp — KTD Klopotec Soviče - Dravci in za 3. mesto karnevalska skupina Zlate ribice iz Juršincev.
TM
Fotografije: TM, Janko Levanič
Od skoka do videmskega fašenka in Sardinije
Pri korantih iz Lancove vasi se vedno kaj dogaja, saj naša druženja niso omejena samo na pustni čas. V maju organiziramo tradicionalni, letos že 17. pohod korantov, vaščanov in prijateljev, v poletnem času pa se družimo ob raznih praznovanjih in delovnih akcijah. Seveda je naš osrednji čas dogodkov v pustnem obdobju. Priprave se začnejo že v začetku januarja, ko imamo koline, na katerih pripravimo meso za pustni čas. V skupini nas je blizu 90, ponosni pa smo tudi na naš številni podmladek.
Začeli smo v Tržcu, kjer skupaj s pokači iz Tržca organiziramo dogodek S pokom in skokom v pustni čas.	Foto: RŠ
Izredno vzdušje in krasni gostitelji so ustvarili lepe spomine na Sardinijo.	Foto: Stanko Vidovič
Vsako leto si drugega februarja ob polnoči prvič opašemo zvonce, damo nase kak kos ovčje kože, v roke vzamemo ježevko in se odpravimo v noč. Vaščanom tako sporočimo, da se začenja pustni čas, ko bodo naši zvonci pogosto zvonili po vasi. Ze nekaj let ta dogodek, ki smo ga poimenovali S pokom in skokom v pustni čas, organiziramo skupaj s pokači iz Tržca. Ti nas pričakajo na Djo-čanovi domačiji, kjer zakurijo kres, okoli katerega zaplešemo, medtem ko temno noč parajo poki bičev. Druženje nadaljujemo ob vroči kisli juhi, medtem pa se rodi marsikatera ideja, kaj vse bomo počeli med pustom.
Letošnji pustni čas je bil dovolj dolg, da smo naše številne obiske enakomerno razporedili. Srečali ste nas lahko v domači Lancovi vasi pa v Jurovcih, Pristavi, Tržcu, na Selih, v Strnišču, Gabrniku, Slovenskih Konjicah in Zavrču. Vsako leto dobimo tudi vabila na razne prireditve. Letos smo se tako na Ptuju udeležili otvoritvene etnografske povorke in 57. karnevalske povorke po ptujskih ulicah ter pustnih sprevodov v Majšperku, Ribnici, Vidmu Pri Ptuju in Cirkovcah. Posebno doživetje je bilo gostovanje na Sardiniji. Naš član dr. Aleš Gačnik je od
kolega, kustosa v muzeju v kraju Mamoiada, prejel vabilo za nastop naših korantov v tem kraju. Z veseljem smo potrdili udeležbo in organizacija dolge poti se je začela. Odločili smo se, da bomo nastopali na obeh povorkah, ki ju organizirajo, torej nedeljski in torkovi. Ob poti smo izkoristili priložnost še za ogled Piše in njenega znamenitega poševnega stolpa, ob prihodu na Sardinijo pa smo obiskali še kraj Olbio. V kraj Mamoiada smo prispeli v nedeljo, 26. 2., kjer nas je v popoldanskem času že čakala prva povorka. Pri njih sam sprevod poteka kot druženje maskiranih udeležencev in gledalcev, ki se velikokrat kar pomešajo med nastopajoče. Povorka je bila zaradi naše prisotnosti, ki je pritegnila precej gledalcev, precej daljša kot ponavadi. Po njej so nas naši krasni gostitelji povabili na druženje.
Ponedeljek smo izkoristili za spoznavanje Sardinije. V gostujočem kraju smo obiskali muzej, posvečen njihovemu tradicionalnemu liku, ki ga imenujejo Mamutzones. Ob njem je predstavljenih precej njemu sorodnih likov, med drugim tudi koran ti in zvončarji. V bližnjem kraju Nuoro smo ogled nadaljevali v etnografskem muzeju, kjer je nazorno prikazano življe-
nje na tem otoku, velikem kot Slovenija. Ogledali smo si tudi nekaj znamenitih plaž, na katerih (a žal poleti) lahko srečamo tudi filmske zvezde in druge slavne osebnosti.
V	torek smo sodelovali še v drugi povorki, ki ima tudi karnevalski del (prva je samo etnografska) in je obenem tudi zaključek pustovanja.
V	večernih urah poteka zaključno druženje udeležencev ob ognju, vendar smo ga žal zamudili, saj smo morali ujeti trajekt. Neverjetna gostoljubnost in prijaznost ter odprtost domačinov so na nas pustili globok vtis in upamo, da se bomo še kdaj lahko vrnili.
Medtem ko je bilo blizu 30 naših korantov na Sardiniji, pa smo drugi marljivo pripravljali in uspešno izvedli pustno povorko skozi Videm pri Ptuju. Letošnja, že 22. zapored, je bila rekordna, saj je sodelovalo več kot 1000 maskiranih likov.
V ZDA pa so letos izdali tudi DVD z dokumentarnim filmom o pustnih in velikonočnih običajih po Evropi, na katerem je predstavljen tudi običaj obhodov korantov po vasi, ki so ga lancovski koranti pred dvema letoma z ekipo Rick Steves Europe iz Kalifornije (ZDA) posneli v Lancovi vasi.
Rado Škrjanec

Korantov tek iz Podlehnika v Leskovec
V	Podlehniku je bilo v soboto, 4. februarja, veselo, predvsem pa glasno. Na tradicionalnem 10. korantovem teku se je letos zbralo okrog 120 korantov, pokačev in hudičkov iz štirih občin - Podlehnika, Vidma, Kidričevega in Hajdine. Vsako leto je organizator teka drugo društvo, letošnjega so organizirali člani Kulturno-folklornega društva Podlehnik, Društva Koranti Podlehnik in Orači iz Jablovcd pri Podlehniku.
V	sončnem sobotnem dopoldnevu se je pred občinsko zgradbo v Podlehniku zbralo 13 društev: Društvo Koranti Podlehnik, Kulturno-folklor-no društvo Podlehnik, Orači iz Jablovca, Etnografsko društvo Kurenti Vetrovniki Kidričevo, Pokači iz Župe-čje vasi, Etnografsko dru-
štvo Koranti Hajdina, Te-D e Korant klub Draženci, Pokači iz Etnografskega društva Tržeč, Etnografsko društvo Orači Leskovec, Rusa Leskovec, Kulturno, turistično in etnografsko društvo korantov Demoni, Turistično društvo Koranti iz Pobrežja in Korantke kluba Veseljakinj iz Dražencev.
Zbranim so veseli fašenk in dobre želje, da bi uspešno opravili svoje poslanstvo, namenili župan občine Podlehnik Marko Maučič, videmski župan Friderik Bračič, hajdinski župan Stanislav Glažar in podžupan občine Kidričevo Bogdan Potočnik. Pokači so nato s pokanjem naznanili start in velika skupina se je v spremstvu gasilskega vozila podala na 6,8 km dolgo traso. Pot jih je
vodila iz Podlehnika skozi Sp. Gruškovje in Strmec do Leskovca. Vmes so naredili več krajših postankov za okrepčilo in v popoldanskih
urah prispeli na cilj, kjer jih je v leskovškem gasilskem domu čakala več kot zaslužena pogostitev.
Besedilo in foto: P. Krajnc
Trževski pokači na mednarodni povorki v Sračincu
Na mednarodni povorki v Sračincu se je zbralo veliko skupin iz Srbije, Avstrije, celotne Hrvaške, nastopili pa so tudi naši mladi trževski pokači iz Etnografskega društva Tržeč. Predstavili so se s pokanjem z biči, spremljal pa jih je tudi muzikant, ki z igranjem na harmoniko skrbi za posebno vzdušje v skupini. Na sami prireditvi je sodelovalo več kot tisoč mask, na koncu povorke pa so bili vsi nastopajoči povabljeni v
šotor, kjer so nastopili Mejaši in navdušili s svojim igranjem in petjem. S svojim pokanjem po starem običaju so trževski pokači v dneh pusta nadaljevali po domači vasi, nastopili so tudi na mednarodni povorki na Ptuju in tradicionalnem fašenku v Vidmu.
Besedilo in foto: Majda. F
Mladi pokači iz ED Tržeč so nastopili na mednarodni pustni povorki v Sračincu.
Fašenk po pobreško
Pobreški fašenk ima že dolgo tradicijo, saj se na pustni torek zberejo vse pustne skupine iz vasi in v povorki izvedejo pohod po vasi.
Povorka poteka vsako leto po polovici vasi; eno leto se začne v Borštu, naslednje pa od podjetja Sveča, vedno pa se konča v vaškem domu Pobrežje. Pobre-
žani se na povorko dobro pripravijo, saj skorajda ni hiše, ki na ta dan ne bi ponujala izvrstnih krofov, obloženih kruhkov in seveda pobreškega kvintona. Letos so se v sprevodu predstavili pobreški pokači, koranti, ruša, pobreški kletarji, hipiji in pobreški cigani. V povorki sodelujejo vse generacije,
ponekod kar cele družine. V fašenskem času pa domačije obiskujejo orači, ple-sači, pokači in koranti ter tako prinašajo dobro letino in plodnost živalim. V Pobrežju si bomo prizadevali, da bomo fašenk po pobreško tradicionalno izvajali še naprej.
Brane Kolednik
Mali orači iz Pobrežja letos prvič
Orači predstavljajo obred spomladanskega oranja, ki je klasičen primer obhoda kolednikov, saj vsebuje tri bistvene prvine kolednice: ob prihodu pozdravijo gospodarja in gospodinjo, jima zapojemo in zaorjejo ter se zahvalijo za prejeti dar.
Orači imajo v Pobrežju že dolgoletno tradicijo. Letos pa so se prvič predstavili tudi mali orači, saj je bila želja, da se fantje, stari od 9 do 11 let, seznanijo s tem zanimivim pustnim likom. Prav prijetno je bilo ob večerih, ko so skupaj s starši izdelovali rože iz krep papir, krasili plug in pripravljali vso potrebno opremo.
V času pusta so mali orači obiska-
V času pusta so mali orači obiskali domačije v Pobrežju in Vidmu.
li domačije v Pobrežju in Vidmu ter vaščanom zaželeli obilno letino. Svoj vrhunec so doživeli na letošnjem videmskem fašenku, saj so bili toplo sprejeti in bili nagrajeni z glasnim aplav-
zom. Čeprav se je pust šele končal, pa imajo fantje že načrte za prihodnji pust.
Besedilo in foto:
Brane Kolednik
Prihod oračev naznani pokač, ki ima hkrati tudi vlogo gonjača. Nekaj fantov (konjičev) vleče plug na kmečko dvorišče, kjer gredo nekajkrat naokrog tako, da korant (plužar), držeč za ročico pluga, zaorje nekaj brazd. V te brazde vseje »pobirač« »repno seme«, pograblja in pripoveduje gospodinji, da ji bo zrastla iz tega semena debela repa, če bodo zvečer za debelo repo plesali. Za to dobijo orači ?iavadno kako klobaso ali jajca v dar.
Konjiči so oblečeni v črne hlače, belo srajco in telovnik. Na hrbtu imajo navzkriž privezani dve svileni ruti in eno čez boke. Pokrivalo oziroma kapo krasijo rože iz krep papirja in zimzelen, spredaj in zadaj so okrasni trakovi. Pokač je oblečen v enako opravo kot konjiči, le v rokah dna bič, s katerim poka. Orače spremlja jajčarca — pobirač, s košaro v roki, v katero nabira darove.
Rožmarinovci preganjali zimo tudi na Primorskem
Rožmarinovci so nastopili na pustnih karnevalih v Kopru in Portorožu.
Pustni vikend je bil za člane FD Rožmarin Dolena letos malo drugačen kot pretekla leta, odpravili so se namreč na kratko, dvodnevno gostovanje na Primorsko. Predstavili so se plesalci folklorne skupine, skupaj z Jurekom in Raboljen pa so zimo preganjala v Kopru in Portorožu.
Na pustno soboto so se udeležili 9. pustne povorke v Kopru, kjer je nastopilo 19 karnevalskih in tri etnografske skupine, med katerimi so bili tudi rožmarinovci. Njihovi pustni liki Jurek in Rabolj, ded, baba, korant in baba deda nosi so bili za Koprčane in druge obiskovalce karnevala nekaj novega, drugačnega in predvsem zanimivega, mnogi so jih
videli prvič. Nastopili so še v Planetu Tušu, kjer so jih obiskovalci sprejeli z navdušenjem. V soboto so se od Kopra poslovili in se v nedeljo odpravili v Portorož na 7. Portoroško pustno povorko. Kot so povedali v FD Rož-
marin, si štejejo v čast, da so bili kot gostje povorke prav posebna zanimivost, dobro organizirana karnevala z veliko obiskovalci pa zanje pomenita potrditev, da so se odlično odločili in se pokazali tudi drugim. Sonce, ki
Foto: arhiv društva
je obalna mesta segrelo skoraj do 20 stopinj, je v dneh pusta kar klicalo po pomladi, torej so maske odlično opravile svoje delo ter pregnale letošnjo hladno in dolgo zimo.
Zdenka Golub
Orači iz Lancove vasi zaorali za dobro letino
Orači iz Lancove vasi so tudi letos marsikje »vrezali brazdo« za dobro letino in ljudem nasploh zaželeli vse dobro.
Letošnji pust so dobro izkoristili tudi člani KED Orači Lancova vas, saj so imeli med svečnico in pepelnico, za razliko od lanskega leta, na voljo več pustnih dni za opravljanje svojega poslanstva. Bili so tudi na dvodnevnem gostovanju na Hrvaškem, z veseljem pa so se že po tradiciji odpravili od hiše do hiše po domači in sosednjih vaseh.
Vodja skupine Ivan Emeršič nam je povedal, da so tudi letošnje priprave na fašenk začeli s tradicionalnimi domačimi kolinami. Pripravljene dobrote nato porabijo ob različnih priložnostih, tudi ob zimskih večerih, ko se dobivajo v svojih prostorih v vaškem domu in pripravlja-
jo opremo za novo sezono. »Letos smo se odpravili tudi na dvodnevno gostovanje, 18. in 19. februarja smo se mudili v Lovranu na Hrvaškem, kjer smo se udeležili mednarodnega pustnega karnevala, nastopili smo pred mestno hišo na Ptuju, se udeležili Fašenka na Vidmu, še vedno pa ostajamo zvesti svoji tradiciji, da obiščemo vse hiše v Lancovi vasi, vse dobro pa zaželimo tudi prebivalcem Barislovcev in Sel. Fašenk smo zaključili na pepelnično sredo, ko smo že po tradiciji pekli ribe in pospravljali opremo. Vsem našim članom se ob koncu še ene pustne sezone zahvaljujem za njihov trud in prizadevnost, da vztrajajo pri
ohranjanju tega poslanstva, iskrena zahvala pa je namenjena tudi vsem vaščanom, ki nas prijazno sprejmejo, pritrdilno odgovorijo naši jajčnici, da lahko zaorjemo,
in ji ob tem v košaro spustijo še različne darove,« je letošnje pustno dogajanje sklenil I. Emeršič.
Besedilo in foto: PK
Haloški korant in orači iz Okiča
Prijeten je spomin na leto 1993, ko je v Velikem Okiču pri Mlakarjevih znova oživela skupina oračev, ki še danes ohranja dragoceni del pustnega izročila haloških ljudi. V tem letu so domačini, željni obujanja nekdaj pristne haloške pustne like, ustanovili tudi Etnografsko društvo Orači Okič.
Dve leti kasneje so iz pozabe obudili ko ran ta iz zajčje kože, nato pa še koranta iz kozjih kož in oba sta nekoč veljala za ne preveč lepi maski. Po nekaj letih so jih posnemali tudi drugi. Ob oračih in haloških korantih v ED ohranjajo še lika baba deda nosi v košu in rušo.
Osrednja pustna skupina so orači s koranti, kujeki, pokačem in babo, ob njej pa ruša z godcem in gonjačem. Za vso fašensko opremo poskrbijo člani društva sami, a gonilna sila ostaja Beno Vidovič, vneti raziskovalec tradicionalne kulture v Halozah, še posebej fašenka. Dolga leta je zbiral spomine starejših Haložanov na temo fašenka v njihovem času in nastale so dragocene ter zanimive zgodbe, vse pa pri Benu doma skrbno zapisane, nekatere tudi na filmskem traku. Društvo je po njegovem pomembno za obstoj neke skupine, vse je treba zapisati, tudi vsak sestanek, nastop, vsak materialni prispevek člana, in Beno je s temi podatki zapolnil že kaj nekaj zvezkov. Posebej dragoceni pa so njegovi zapiski in zgodbe, ki so nastali na terenu, ko so mu ljudje v Halozah znali povedati marsikaj zanimivega o fašenku in maskiranju nekoč, ° pustnih likih, ki so danda-našnji dobili drugačno, bolj tnoderno podobo, a njihov pomen in želja ostajata enaka, da bi se ohranile značilne ntaske, oblačila in pustni liki
ter splošna podoba pustnega dogajanja v okviru izvirnega krajevnega izročila.
ORAČI IZ OKIČA PREJELI TUDI MURKOVO LISTINO
Oračem iz Okiča so leta 2006 na področju etnologije izročili Murkovo listino, v obrazložitvi takrat pa je med drugim pisalo: »Društvo Orači iz Okiča na izviren način združuje prvine "fašenka " in še vedno goji tradicionalno obiskovanje domačij v Okiču in okoliških vaseh. Hkrati z velikim občutkom za mero predstavlja haloški 'fašenk" na javnih prireditvah, ne da bi podleglo folklorizaciji in komercializaciji s spreminjanjem likov in dramaturgije, je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija. Društvo je leta 2004 obnovilo cimpračo, sodeluje na prireditvah ob različnih praznikih, za martinovanje pripravi gledališko predstavo z blagoslovitvijo mošta. Skrbi za pridobivanje mladih članov in njihovo uvajanje v pustno prakso. Svojo dejavnost skrbno dokumentira z zapisi, fotografijami in videoposnetki. Tajnik Beno Vidovič zapisuje spomine krajanov na "fašenk " in raziskuje najstarejšo podobo pustnih likov v Halozah.«
»Živeti moraš s fašenkom. Meni to ogromno pomeni že od malega in verjetno sem nekaj od tega podedoval od mame, ki je preprosto imela rada fašenk in vse, kar se je dogajalo okrog njega.
Orači iz Okiča so nastopili tudi na letošnjem videmskem fašenku.
Takšni so bili nekoč orači v Halozah, na območju, ki ga je raziskoval Beno Vidovič.
Koranta sem prvič oblekel pri šestih letih in od takrat sem vsako leto korant, zdaj imam že petdeset koranto-vih let. Tudi skozi leto me kakšna stvar poveže s fašenkom, dobim kakšno novo idejo, nabavim material, kajti tik preden se začne to obdobje, je že malo pozno. Kdor ima rad fašenk, se z veseljem obleče v kateri koli lik. Zame je fašenk nekaj posebnega in to je obdobje veselja, ko preprosto ne čutiš bolečin, ne poznaš skrbi. Vsaj teden dni si zdrav (smeh ...). Fašenka si nisem izmislil jaz, poznali so ga že naši predniki, in prav je, danes to ohranjamo, da prenašamo na mladi rod. Vesel
Pogled v Benov »fašenski« kotiček...
sem, da nas ljudje opazijo, da se zgledujejo po nas. Najbolj pa bom vesel, če bo vse to v Halozah ostalo za nami,« je zaključil Beno Vidovič v prijetnem pogovoru v dneh letošnjega pustega časa.
Besedilo in foto: TM
Mrtve duše v izvedbi gledališke skupine KD Videm
Letos KD Franceta Prešerna Videm dopolnjuje že 94. leto delovanja in z njim gledališka skupina, ki neutrudno vsako leto pripravi novo premiero in privablja gledalce od blizu in daleč. Ze nekaj let ima vajeti skupine v rokah Metka Ostro-ško, ki se je že prelevila v spretno režiserko in ji ne zmanjka dobrih idej.
Videmska gledališka skupina z režiserko Metko Ostroško
Foto: arhiv KD
V	tej sezoni se lahko gledališka skupina pohvali z mladimi igralskimi močmi. Z njimi sta letos prvič Monika Visenjak in Rok Forstnerič. Želimo, da postaneta stalen in uspešen inventar v gledališki skupini. Od »starih gledaliških mačkov« pa so nastopili: Biserka Selak, Srečko Bedrač, Mirko Rihtarič, Andrej Forstnerič, Boris Vegan, Nuša Sitar, Ivan Lukačič, Aleš Gabrovec. Za sceno je poskrbel Roman Kociper, za tehniko Miran Ostroško, šepetalka je bila Manja Vinko.
V	februarju si je predstavo Mrtve duše ogledal tudi selektor letošnjega Linhartovega srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin, igralec Rajko Stupar. Ko je videl, v kakšnih pogojih ustvarja gledališka skupina, je v oceni zapisal: »Pravi čudež je, da ji je to uspelo v pogojih, kakršne imajo. Oder je namreč povsem neprimeren za kakršne koli uprizoritve, ima nizek strop, brez možnosti obhoda za zavesami, slabo lučno in vsakršno tehniko in druge podpore. Razen krajanov, saj se je predstava odigrala pred polno dvorano hvaležnega občinstva.«
Vinko Moderndorfer, rojen leta 1958, je ljubiteljem gledališča dobro poznan kot pisec gledaliških iger z močno satirično noto. Ena izmed satir je tudi rdeče-črna komedija Mrtve duše, za katero je bil leta 2005 avtor
celo nominiran za Grumovo nagrado, prestižno nagrado, ki jo za najboljše dramsko besedilo od leta 1979 podeljujejo v okviru Tedna slovenske drame, katerega organizator je Prešernovo gledališče v Kranju.
V tej sodobni »bratomorni« komediji je Moderndorfer ostal nevtralen in pokazal, da nobena politična oblast ni boljša od druge. V grenko smešni igri nastopajo zaslužkarji, podjetniki, grobarji pa tudi vladni funkcionarji, ki s trupli nesrečne preteklosti iz Hude jame in vseh drugih jam kujejo politični dobiček ter jim sploh ne gre za spravo. Kajti naša država res več vlaga v mrve kot v žive.
Čeprav je bilo to dramsko besedilo prvič objavljeno pred 12 leti, je še vedno izjemno aktualno. V bližnjem najstarejšem slovenskem mestu Ptuju se prav v zadnjem času na veliko dajejo okoli preureditve starega pokopališča v spominski park, kar bi zahtevalo ogromno denarja, več kot za gradnjo nujnega urgentnega centra. Celo v lokalnem časopisu so prav to dogodivščino opisali z besedami, da »so na Ptuju mrtvi vredni več od živih«.
Situacijo s potrebo po spravnem pokopu večjega ali manjšega števila bolj naših in več njihovih pa dobro izkoristi malo družinsko pogrebno
podjetje »Tukaj počiva, d. o. o.« in nam nazorno prikaže, kako bodo delovali krematoriji, ko bo država kremira-nje dovolila zasebnikom. Se ena nadvse aktualna tema! Le pobrskajte malo po spletu. Zasebni pogrebniki vam že danes omogočajo podpis pogodbe, v kateri boste do zadnje grudice zemlje natančno opisali, kakšen naj bo vaš pogreb, ko bo nekoč matilda prišla po vas. Jamčijo vam, da vas bodo pokopali točno za tako štirimestno ceno, kot jo boste danes plačali. Morda bodo uvedli še točke in akcijo plačate enega, dobite dva. Poglejte, res se splača! Manipulacija in laž, s katerima se igrata minister in bodoči pogrebnik v četrtem kolenu, sta postavljeni v kontekst podjetništva, politike in vaške družbe.
Edini, ki poskuša ohraniti kanček etike in morale pri ravnanju s pokopališko populacijo, do katere sam še čuti spoštovanje in jim omogoča dostojen pokop, je oče Fredi, ki se je pogrebniške obrti učil od očeta, ta od starega očeta in ta od pradeda.
Ja, stara kolena so zanesljivejša od današnjih modernih. Minister Benjamin pravi: »Pokopljimo že enkrat to Slovenijo!«, državna sekretarja pa: »Mrtvi so naš politični kapital. Na mrtvih bomo zgradili nov svet! Od tega je odvisna naša prihodnost.« Skoraj preroške besede! Se sreča, da se mrtvi ne morejo pritožiti. Kajti - kosti so kosti. Vse so enake. Na koncu bo od nas ostal le še pepel. Samo upajmo, da ga ne bo »šaflal« kak pokopališki delavec Polde, ker nas bo potem še manj, saj nas bo nekaj odnesel prepih.
Ja, zanimive so te Mrtve duše, če se le malo poglobimo vanje.
Člani gledališke skupine KD Videm izrekamo velik hvala zvestemu občinstvu. S svojo prisotnostjo, smehom in aplavzom nam polnite dušo, nas nagrajujete in spodbujate, da še vztrajamo na večkrat težki poti ljubiteljske kulture. Hvala vam! Če si predstave še niste ogledali, pa le poskrbite, da si jo boste. Ne bo vam žal-
Manja Vinko
Na vasi še živijo ljudske pesmi in viže
Folklorno društvo Lancova vas je prvo soboto v januarju, dan po prazniku Sv. treh kraljev, organiziralo že 7. tradicionalno srečanje pevk in pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž. Prireditev, na kateri se je predstavilo 11 skupin, je bila tudi letos dobro obiskana, med gosti pa so bili tudi videmski župan Friderik Bračič, p. Jože Petek iz župnije sv. Vida in občinski svetnik Martin Vidovič.
V FD Lancova vas namenjajo posebno skrb ohranjanju naše bogate kulturne dediščine, katere del so tudi ljudske pesmi in viže. V letošnjem tri-kraljevskem večeru so se predstavile tri skupine domačega društva — muzikanti, pevke in pevci ljudskih pesmi FD Lancova vas — zbrano občinstvo pa je prisluhnilo še osmim drugim skupinam: Najdenčkom (članom PD Haloze), kvartetu Dobrinček, ljudskim pevkam FD Markovci, ljudskim pevcem KPD Staneta Petroviča in DU Hajdina, ljudskim pevkam KD Rogatec, ljudskim pevcem in godcem KD Simo-
na Gregorčiča Velika Nedelja, pevkam ljudskih pesmi KD Sela, ob koncu pa še skupini, ki je v Lancovo vas prišla iz Gorenjske - pevcem ljudskih
pesmi in godcem ljudskih viž Kranjski furmani. Skupina, ki deluje pod okriljem Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja, si je nadela ime po furmanih; Kranj je bil namreč nekoč pomembno furmansko središče. Obuti v furmanske škornje in s klobuki na glavi so z večglasnim petjem navdušili občinstvo, k temu pa dodali še dobršno mero humorja, kot se za prave furmane spodobi.
Pevsko srečanje je letos vodil Janko Jerenko, sicer tudi strokovni vodja odraslih FS FD Lancova vas, in med nastopi skupin prebiral zanimive zapise iz Stoletne pratike, ob koncu pa je za slovo do prihodnjega leta zazvenela še skupna pesem vseh nastopajočih in obiskovalcev Rožic ne bom trgala.
Besedilo in foto: P. Krajnc
Po dolgem času so skupaj zapeli tudi pevci ljudskih pesmi FD Lancova vas in poželi velik aplavz občinstva.
Zbrane so s pesmijo in hudomušnostjo zelo navdušili letošnji osrednji gostje - Kranjski furmani, sekcija AFS Ozara iz Kranja.
Prijatelji, zapojmo, naj pesem doni
V soboto, 11. februarja, je FD Rožmarin Dolena z domačimi ljudski pevci v domu krajanov pripravilo tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Na začetku srečanja, posvečenega kulturi in minulemu slovenskemu prazniku, so ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina zapeli Zdravljico, navzoče pa so pozdravili predsednica društva Jana Potočnik, župan občine Videm Friderik Bračič in članica KS Slavica Petrovič.
Predstavilo se je 11 skupin: ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina, ljudski pevci Folklornega društva Rožmarin Dolena, ljudski pevci FD Pobrežje, Haloški veseljaki iz TD Podlehnik, ljudski pevci DU Turnišče, Katica in Rafko Svenšek, pevke ljudskih pesmi KD Sela, ljudski pevci DU Tezno Maribor, ljudske pevke KD Rogatec, ljudski pevci DU
Videm pri Ptuju, Frančekovi pevci in godci iz Maribora. Domači pevci Vikica Ostro-ško, Marija Bauman, Ivanka Kojc, Slavko Kmetec in Franc Topolovec so prejeli zahvale in priznanja za dolgoletno delo in udejstvovanje v društvu ter izven njega. Podelila sta jih predsednica društva Jana Potočnik in župan mderik Bračič.
Vse skupine so prejele zahva-

»Prijatelji, zapojmo, naj pesem doni« je bil tudi letos naslov srečanja ljudskih pevcev in godcev v Doleni. Foto: arhiv društva
lo za sodelovanje. Aktiv žena prireditve pa velja FD Rož-Dolena pod vodstvo Slavice marin Dolena, občini Videm Domine je vse navzoče pogo- in družini Pajnkiher. stil z okusno domačo večerjo,
zahvala za uspešno izvedbo	Zdenka Golub
IW

LITERARNI KOTIČEK
Varejski kot - zapiski brez prevar ali zmot ...
Škrat
Enkrat je bil en škrat, barve oči povedat' ne smem, a v njih sem se videl kot takrat, ko zopet spregledal sem.
Pa kje ste našli to lepoto, od kod prihaja ta sijaj, nazaj zdaj jemljem zmoto, da več ne bo, kot je bilo tedaj.
Ne bi rad te dražil, a če občutiš to mehkobo, ne da bi se važil, pozabiš na zvestobo.
In če še živi ta škrat, naj pri miru miga, ne želi si ga blizu vrat, z njim te za okolico ne briga ...
Pesem
Najlepša beseda je pesem, naj bo pisana ali iz ust, povsod jo s sabo nesem, da svet ne postane pust.
Danes jo tebi pojem, prihaja neslišno iz srca, naj ostane v spominu tvojem, tam naj bo za vedno doma.
A če kdaj nje zvok zamre, to ne bo zaradi nje, le misel name se ti zatre, ker tvoj korak po svoje gre.
In zdaj še ena prav na glas, da veš, da k tebi prihajam, naj se za naju ustavi čas, resno mislim - ne nagajam!
Avtor: MJ
Člani KD Sela na občnem zboru
V soboto, 18. februarja, so se v selski kulturni dvorani na rednem občnem zboru sestali člani in članice KD Sela, pridružili pa so se jim tudi nekateri gostje, med njimi župan občine Videm Friderik Bračič, občinska svetnica Katja Svenšek, p. Jože Petek, predstavniki selskih društev ter FD Dolena in DPZD Lancova vas.
Delovno srečanje so začeli s krajšim kulturnim programom; na harmoniko je zaigral Gal Vidovič, pevke ljudskih pesmi KD Sela pa so naredile prijeten pevski uvod v srečanje. Predsednik Stanko Oro-vič je nato v poročilu strnil dogodke in delovanje društva v preteklem letu, pri tem pa posebej spomnil na vseslovensko srečanje Selanov, ki je lani potekalo prav v njihovi KS. Veliko časa in truda pa so v letu 2016 namenili tudi obnovi kulturne dvorane, ki je osrednji prostor za različne dogodke in druženja v kraju. »Najprej smo menjali okna, nato prepleskali notranjost dvorane, tudi celoten leseni del, in zamenjali še talne ploščice. Skupaj smo opravili okrog 310 prostovoljnih ur. Za pomoč se ob tej priložnosti posebej zahvaljujem Martinu Beraniču, predsednici KS Frančki Merkuš in občini Videm,« je svoje poročilo zaključil Orovič.
Aktivni pa sta bili v minulem letu tudi obe sekciji, ki delujeta pod okriljem KD Sela; iz poročila vodje pevk ljudskih pesmi Antonije Kaučevič je bilo slišati, da so imele lani 32 nastopov, Tilika Vidovič, vodja aktiva žena, pa je podala obširno poročilo o vseh aktivnostih selskih gospo-
Aktiv žena Sela je lani obeležil 20 let uspešnega delovanja, zato je KD prizadevnim članicam podelilo priznanje.
dinj.
Selski kulturniki so si tudi za letošnje leto zadali bogat program dela, obdržali bodo ustaljene aktivnosti in jim čez leto morda dodali še kakšno novo.
PODELILI PRIZNANJE IN ZAHVALO
Zupan Bračič in predsednik Orovič sta nato podelila priznanje ob 20-letnici uspešnega delovanja aktivu žena Sela, predsednici KS Sela Frančki Merkuš pa zahvalo za vsestransko pomoč pri obnovi dvorane. Z drobno pozornostjo in čestitko pa sta segla v roko še novi članici Ivici Sitar.
Letošnji občni zbor so izkoristili še za nekatere spremembe v vodstvu društva; med drugim je s 1. 1. 2017 z blagajniške funkcije odstopila Rozika Murko, nova blagajničarka pa je postala Milena Sitar.
Besedilo in foto: P. Krajnc
Delovno predsedstvo letošnjega občnega zbora KD Sela
W
Videmske sovice na ptujski povorki
vrtcev
V Vrtcu pri OŠ Videm smo se ponovno odzvali povabilu Vrtca Ptuj in se udeležili 7. tradicionalne otroške pustne povorke. Ta je potekala v ponedeljek, 27. februarja, na čudovit, pomladno obarvan dan.
Videmski malčki so se povorke vrtcev udeležili oblečeni v sovice, ki so jih vzgojiteljice skupaj z otroki pripravile v vrtcu. Otroci iz številnih vrtcev so se našemljeni sprehodili po ulicah najstarejšega slovenskega mesta, spremljali pa so jih tudi številni obiskovalci prireditve. Zaključek povorke je bil v karnevalski dvorani, kjer so nadaljevali s pustnim rajanjem.
Čeprav utrujeni, so se otroci veseli in polni novih doživetij na pustni ponedeljek popoldan udeležili še videmskega fašenka in tudi v domačem okolju zelo navdušili gledalce.
ŠM
Foto: arhiv vrtca
Vrtec Pri OŠ Vid<
iem pri p
Sreča je v nas
Vrtiljak se je zavrtel ... skozi dramatizacijo, ljudsko pesem in ples smo lahko začutili, da kultura v nas živi, da so naši učenci in otroci vrtca kulturni trubadurji.
Prireditev smo začeli, kot pritiče proslavi ob državnem prazniku, z Zdravljico, ki so jo zapeli pevci otroškega in mladinskega zbora OŠ Videm - Leskovec pod vodstvom zborovodja Dejana Štuhca, sicer zborovodja mladinskega pevskega zbora Videm - Leskovec. Zbor se nam je kasneje predstavil s pesmima Ne čakaj na maj in San se šetao. Pozdravila in v duhu praznika nas je nagovorila vodja šole Marjana Srdinšek. Prisluhnili smo dramatizaciji Ali Prešeren še živi?, ki je avtorsko delo učiteljice Ksenje Širovnik, sicer mentorice gledališke skupine. S pesmijo Klobučki sreče s° nam večer popestrili pevci iz vrtca Mavrica z zborovodkinjo Žano Vraz. S paleto Pesmi se nam je predstavil
otroški zbor Videm - Leskovec z zborovodkinjo Matejo Krajnc. Maja Ferk, tudi finalistka projekta Otroci pojejo, in Jernej Maroh sta se v duetu predstavila s hudomušno Prešernovo Od železne ceste. Zenska vokalna skupina KD Leskovec pod vodstvom Srečka Zavca pa nam je zapela pesmi z ljubezensko in domovinsko tematiko. Učiteljica Marija Šosterič se je tokrat izkazala kot mentorica plesalcev, in sicer so za vzdušje v dvorani poskrbeli s folklorno točko. Na harmoniki jih je spremljal učitelj Davorin Horvat. Program so povezovali Amadeja Potočnik, Vasja Širec, Karin Pernek in An e j Štrucl. Kot je že v navadi, vemo, kdo poskrbi za sceno na šolskih prireditvah — učenci pod mentor-
stvom učitelja Marka Kunč-nika. Na klavirju pa nas je tokrat spremljala Eva Štraus. Ravnatelj mag. Robert Murko je v svojem nagovoru izpostavil tudi to misel: »Vsaka prebrana misel, stavek, poved, kaj šele knjiga klasičnega leposlovja učence obogati za besede, stavke, povedi, stavčne vzorce, jih opremi s kakovostnim slogom pisanja. Učencem želi-
mo dati literarno popotnico, da se bodo v življenju znašli, da bodo znali komunicirati, se pogovarjati, imeli ideje in zamisli, na katere bomo vsi ponosni. Nekoč bodo to naši sogovorniki v gospodarstvu, javni upravi, politiki. Dajmo jim temelje, na katerih bodo lahko gradili in si ustvarili bogato, polno in ustvarjalno življenje.«
Mateja Krajnc
Iskrice v otroških očeh
V športni dvorani šole Videm smo 21. decembra pripravili dobrodelni novoletni koncert. Igrivo in norčavo so nas v svet praznovanja popeljali palčki s svojim plesom. Tako smo se prepustili praznični čarovniji, ki so nam jo pripravili učenci vseh treh šol in videmskega vrtca. Na odru se je iskrilo iz otroških oči.
Goste smo skozi ples, besedila, melodije in harmonije nagovarjali, da bi iskrice dobrote, ljubezni in veselja zažarele tudi v njih. S palčki je nadaljeval tudi otroški pevski zbor Videm - Leskovec pod vodstvom zborovodkinje Mateje Krajnc, v nadaljevanju so se jim pridružili tudi člani otroškega pevskega zbora Sela pod vodstvom zborovodkinje Maje Belčič Kralj. O prijateljstvu je prepeval zborček vrtca Sonček z zborovodkinjama Vido Rižner in Urško Tikvič, ob klavirski spremljavi Nine Osenjak. Učitelj Dejan Štuhec pa je z mladinskim zborom poskrbel, da smo se lahko prepustili Beli snežinki; premierno smo slišali šolski ansambel. Kot solist se je predstavil Nik Krajnc in tudi on s svojim petjem navdušil občinstvo. Scena je bila narejena pod mentorstvom učitelja Marka Kunčnika, za
glasbene vložke je poskrbel učitelj Davorin Horvat, za prijetno svetlobo pa Miran Ostroško. Glasbene podlage so bile delo učitelja Dejana Štuhca. Idejno zasnovo programa sta pripravili Mateja Krajnc in Mojca Kamenšek, slednja je bila tudi mentorica plesnega krožka.
Ravnatelj je v svojem nagovoru razmišljal o otrocih in o tem, kako so ti dandanes obkroženi z množico informacij, mnogimi dejavnostmi, aktivnostmi, zato je še toliko bolj pomembno, da jim ob tem času v letu lahko približamo tisto, kar šteje pri razvijanju samozavesti in razvijanju v odgovorne in zrele osebe — toplo domače ognjišče, čas, ki ga preživimo z njimi, in da jim prisluhnemo. Tako jim lahko vrnemo del otroštva, ki je bogatilo nas.
MK
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Osmi februar je praznik, ko se ne spomnimo le našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ampak obeležimo kulturo in umetnost na splošno. Na prireditvi, ki je potekala 7-februarja v telovadnici šole, so nastopajoči pokazali ljubezen do slovenske besede.
Začeli smo s himno, ki jo je zapel mladinski pevski zbor. Učenci sedmega razreda so se poigrali z besedo »kultura« in se spraševali, ali je to mogoče kult, uta, ruta ali celo kura. Samozavestno so se na odru predstavili še učenci vseh drugih razredov. Spremljali smo petje, ples, krajše dramatizacije in recitacije, s katerimi so nas učenci spomnili, da je književnost lahko tudi zabavna, hudomušna, sproščujoča. Po zaključni točki, ko nam je zapel še otroški pevski zbor, nas je najprej nagovoril ravnatelj šole mag. Robert Murko in tudi sam poudaril pomen kulture in kulturnega obnašanja, nato pa je spregovoril še župan občine Videm Friderik Bračič.
Odločili smo se, da bomo čas preživeli ob kul uri. To nam je tudi uspelo. Učenci so ponovno videli, da sta kultura in literatura lahko tudi kul.
ŠM
Dišalo je po cimetu, piškotih, po praznikih
To je bil le del prazničnega vzdušja na podružnični šoli Leskovec, kjer so učenci gospodinjskega krožka skozi ves december uživali ob pripravi prazničnih piškotov, se z njimi sladkali, jih nekaj spravili v steklen kozarec in jih ponosno odnesli svojim najbližjim.
Iz naše knjižnice
»Če želite, da bi bili vaši otroci pametni, jim berite pravljice.« (A. Einstein)
V knjižnici je pred poukom in po pouku vedno pestro. Učenci velikokrat čakajo na avtobus ali na nadaljevanje pouka, medtem pa si skušajo najti kakšno zanimivo zaposlitev. Radi posegajo po raznovrstnih knjigah. Največ učencev brska po Guinnessovih knjigah rekordov in po knjigah, ki z besedo in sliko osvetljujejo problematiko odraščanja. Učenci se znajo pozabavati tudi ob družabnih igrah, deklice pa uživajo v kvačkanju.
Drugošolci so z zanimanjem prisluhnili Nini in zgodbici o lačni lisici.
V decembru in januarju smo v šolski knjižnici izvedli več pravljičnih uric, povezanih z božičnim, novoletnim in nasploh zimskim časom. Kot pravljičarke so nastopile devetošolke, ki So mlajšim učencem na zanimiv način približale razne zgodbice- Učenci so se izkazali kot zelo pozorni poslušalci, zgodbe so si zelo dobro zapomnili. Pogosto smo presenečeni nad njihovo razgledanostjo in pri tem imajo poleg šole velike zasluge številne knjige, ki so jih prebrali tudi skupaj s svojimi starši. Vsak starš si želi, da bi njegov otrok bil kar se da bister in razgledan, da bi se lažje znašel v današnjem napornem tempu življenja. Znanstvenik Albert Einstein je zapisal: »Če želite, da bi bili vaši otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še Pametnejši, jim berite še več pravljic.« »No, tako slavnemu znan-stveniku pa je dobro prisluhniti!« je dodala knjižničarka Vesna Voglar Pulko.
Ogledni kulturni dan
K
rvonec januarja in v začetku februarja smo se učenci in uči-telji OŠ Videm podali v gledališče. Učenci 1. VIO so odšli v Slovensko narodno gledališče Maribor, kjer so uživali ob Zanimivi predstavi Janko in Metka.
Učenci 2. VIO so obiskali Mestno gledališče Ptuj in si ogledali
predstavo Oj, čudežni zaboj. Predstava je poleg zabavne note imela tudi vzgojno sporočilo o pomenu prijateljstva za vsakega od nas. Po predstavi so se podali še v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, kjer so uživali ob pripovedovanju pravljičarke Liljane Klemenčič.
Nekaj dni kasneje so se v ptujsko gledališče podali še učenci 3. VIO in si ogledali predstavo Veliki pok, v kateri so na zabaven način prek najznamenitejših znanstvenikov spoznali, da je znanost tista, ki nam omogoča napredek in nam olajša ter popestri vsakdanje življenje. Pred tem pa so si osmošolci ogledali še razstave v mestnih galerijah in obiskali CID. Deve-tošolci so se izobraževali v Zgodovinskem arhivu Ptuj, kjer so izvedeli, kaj vse lahko tam najdemo. Med drugim so videli tudi redovalnico iz videmske šole, in sicer iz 19. stoletja. Sed-mošolci pa so v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, kjer so izvedeli kar nekaj zanimivosti, v dar pa v okviru projekta prejeli knjigo Vinka Moderndorfer-ja Kit na plaži.
Na oglednem kulturnem dnevu smo spoznali veliko zanimivega in uživali v gledaliških predstavah, ki nam bodo ostale še dolgo v spominu.
Vesna Voglar Pulko
Otroci pojejo...
V soboto, 18. februarja, je v športni dvorani OS Ljudski vrt potekala finalna prireditev projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Po šolskem izboru smo za naši predstavnici Ruby Frelih iz 4. e in Majo Ferk iz 8. b navijali na polfinalnem izboru v Kidričevem. Maji se je uspelo uvrstiti v super finale in tako smo jo v soboto spodbujali na Ptuju. Ob glasnih navijačih je Maja osvojila oder in publiko pa tudi žirantko — slovensko pop pevko, flavtistko in avtorico glasbe ter besedil, Tinkaro Kovač. Drugi članici žirije sta bili Dada Kladenik in Urška Čop Šmajgert, gostitelja večera pa Dalibor Bede-nik in Matjaž Kitak. Čeprav se Maja ni uvrstila med prve tri, smo na šoli Videm nanjo ponosni. Zavedamo se, da je z nastopom na odru final-
nega izbora dokazala veliko mero odgovornosti, zrelosti, predvsem pa ljubezni do glasbe in petja, srčnosti in poguma. Prepričljiva interpretacija je bila le del celostne podobe, ki jo je Maja prikazala ob pesmi Nine Pušlar - Vse, kar rečeš mi.
Mateja Krajnc
Osmošolka Maja Ferk je nastopila v super finalu.
Trening z Dejanom Zavcem
Pri projektu Zdrav življenjski slog smo spoznali novo športno panogo - boks. Predstavil nam jo je kar nekdanji svetovni prvak Dejan Zavec. Naučili smo se nekaj osnovnih tehničnih elementov in ugotovili, da je boks zelo zahteven šport, saj zahteva predvsem veliko vzdržljivosti. Učenci so lahko svojo vzdržljivost in moč preizkusili kar v dvoboju z Dejanom Zavcem.
Beno Repič
Zimska šola v naravi - vtisi učencev
Učenci šestih in sedmih razredov, ki na Rogli preživljamo zimsko šolo smučanja, sporočamo, da se imamo lepo. Ko smo prišli, nismo videli snega, a smo pozneje videli, da ga je na progah čisto dovolj. Na smučišču smo razdeljeni v štiri skupine. Učimo se zaviranja, zavijanja, tudi s padci, a se hitro poberemo. Občasno je boleče, a vseeno prijetno. Tudi prva vožnja
z vlečnico je bila zanimiva, a jo danes že obvladamo. V smučanju hitro napredujemo in preizkušamo nove proge.
Zelo dobro jemo, obroki so obilni, pijemo veliko okusnega čaja. Nikoli nam ni dolgčas, saj nam učitelji z različnimi dejavnostmi popestrijo dan. V sobah nam je lepo, uživamo, se smejemo. Dogajanje občasno poživita harmonikarja. Nekateri smo prvič začutili, kako je biti smučar, danes pa že ponosno lahko rečemo, da znamo. Veseli smo, da smo dobili to priložnost.
ŠM
Prireditev ob zaključku veselega decembra
Ob slovenski himni, prijetni glasbi in multimedijski predstavitvi lepot naše domovine smo svečano obeležili praznik samostojnosti in enotnosti. Z Nebesnim gledališčem, po prirejenem besedilu Borisa A. Novaka, so nas učenci 3. in 4. razreda popeljali v praznični čas.
Vrhunec prireditve je bil prihod Božička, ki ga je s pomočjo učencev priklical Š kratek. Vse učence sta poučila o darilih, ki se jih ne da kupiti, a jih lahko podarimo drug drugemu. Božiček pa ni pozabil na vrečo presenečenja. Učenci so se mu zahvalili z veselimi pesmicami.
Pred decembrskimi prazniki smo tudi na Selih pripravili proslavo. Najprej smo trenutke posvetili naši prelepi domovini-nato pa še božičnim in novoletnim praznikom.
ŠM
Koledniki dobro prinašali tudi po videmski župniji
Na predvečer praznika Svetih treh kraljev, ki mu pravimo tudi mali božič, se od hiše do hiše podajo koledniki, pevci z zvezdo. Tudi župnija sv. Vida ni bila izjema. Pevska skupina s p. Janezom Ferležem se je podala na pot po župniji in obiskala veliko družin.
Besedilo in foto: Zdenka Golub
ski slovesnosti na anino in od takrat niso izpustili skoraj nobene maše. Pevovodja in organist selskega cerkvenega zbora je Aleksander Potočnik.
Številni pevski zbori po naših župnijah so tudi sicer del bogatega kulturnega izročila ter na čudovit način združujejo vero in kulturo in nas nagovarjajo, da živimo in rastemo iz svojih korenin. V glasbi in lepi pesmi so namreč že od nekdaj sanje o svetlobi, svobodi, veri, ljubezni, dobroti ... Pesem druži množice in je najčistejši obraz duše.
Besedilo in foto: ZG
Pevski zbor sv. Družine na Selih
Pred štirimi leti so na pobudo P- Jožeta Petka in veliko željo Zupljanov ustanovili mešani Cerkveni zbor v podružnični Cerkvi sv. Družine na Selih. Zbor redno sodeluje pri bogo-sluzju, udeležuje se dekanij-
skih revij cerkvenih pevskih zborov, sodeluje pa tudi v kulturnem življenju KS in domače občine.
Zbor je prvič zapel pri polnočnici, nato pa na žegnanj-
•Nešom' cerkveni pevski zbor sv. Družine na Selih
m		HJ				E*E
m		i		5	1	
Voščilu p. Jožetu Petku za 60 let
Patru Jožetu za 60 let
Z nami naš pater Jože živi, pri maši dragulje bele deli.
Za nas se razdaja vsepovsod, s črnim klobukom je pravi gospod.
Pesem prišli smo patru zapet, ker on praznuje šestdeset let.
Zdravja nakloni mu dobri Bog, kdor tega nima, res je ubog.
Zahvalo iskreno dolžni smo mu, brez njega tu zbora sploh ne bi bilo.
Naj z nami prepeva, se veseli, poguma nam daje, skrbi odpodi!
(po pesmi Tiho kot rosa besedilo priredila Marinka Muzek)
Posebno čestitko in darilo so slavljencu namenili tudi selski ministranti.
Pri sv. Družini je bila nede-	sv. maše praznično obarva-
lja, 12. februarja, ob koncu	na. Selski dušni pastir p. Jože
Petek je namreč 7. februarja obhajal okrogel življenjski jubilej, 60. rojstni dan.
Selško oltarno občestvo mu je ob tej priložnosti iz vsega srca iskreno čestitalo in se mu hkrati zahvalilo za njegovo poslanstvo, ki ga z velikim veseljem opravlja med njimi, za njegovo trdno
voljo, skromnost pa tudi za dobro voljo in življenjski optimizem, ki ga spremljata na skorajda vsakem koraku. Čestitko so p. Jožetu namenili tudi selski ministranti, ki ga zelo spoštujejo in cenijo, za presenečenje pa je poskrbel še mešani cerkveni pevski zbor sv. Družine pod vodstvom Sandija Potočnika, ki je
slavljencu ob tej priložnosti poklonil še glasbeno voščilo — zapeli so mu prav posebno pesem.
Pater Jože, naj vas Bog ohranja zdravega in pri močeh še mnoga, mnoga leta!
Besedilo in foto: P. Krajnc
Na družinsko nedeljo praznično pri sv. Družini
Pri sv. Družini na Selih so v soboto, 31. decembra 2016, slovesno obhajali praznik Sv.
družine, zavetnice te podružnične cerkve. Mašo je vodil provincial slovenske minorit-
ske province p. Milan Kos, slovesnosti pa sta se udeležila tudi videmski župan Fride-
Slovesno sv. mašo je daroval provincial p. Milan Kos ob somaševanju p. Janeza Ferleža.
Čeprav je na Selih množično bolj obiskano tradicionalno julijsko aninsko žegnanje, je tudi praznik Sv. družine lepa priložnost, da ga slovesno obeležimo. Provincial p. Milan Kos je v pridigi spomnil na betlehemsko družino in na to, da je Sv. družina vsem dana za zgled; vsaka družina naj bi si prizadevala in šla po poti svetosti Jožefa, Marije in Jezusa. Tako bodo naše družine živele v ljubezni, razumevanju, miru in medse-
rik Bračič in občinska svetnica Katja Svenšek.
bojnem odpuščanju. Praznično sv. mašo je obogatil MeCPZ sv. Družine pod vodstvom Sandija Potočnika, na koru se jim je tokrat pridružil tudi p. Jože Petek, ob koncu pa je zazvenela še skupna Zahvalno pesem, saj so letošnjo družinsko nedeljo obhajali prav na zadnji dan v letu. Praznovanje se je nato ob domačih dobrotah nadaljevalo na prostem pred cerkvijo.
Besedilo in foto: P. Krajnc
Izvirne jaslice Vajdovih iz Lancove vasi
Med lanskimi božično-novoletnimi prazniki smo obiskali družino Marice Vajda (z dekliškim priimkom Merkuš) v Lancovi vasi, ki se vsako leto znova potrudi in postavi zares lepe družinske jaslice. V dolžino merijo kar šest metrov, prav vsaki figurici »odredijo« svoje mesto in poskrbijo za vsak najmanjši detajl, vse to pa prispeva k celotnemu videzu jaslic.
Na vprašanje, kdo jo je navdušil za jasličarstvo, Marica odgovori, da se je vse začelo konec osnovne šole, ko je kot mladinka pomagala postavljati jaslice v cerkvi na Selih. »Seveda pa smo tudi doma vsako leto postavili jaslice, v začetku smo imeli manjše, kar na mizi, in tako kot je rastlo moje navdušenje, so
se kasneje širile tudi jaslice, z mize na tla, nato od enega kota do drugega in tako naprej,« se spominja svojih začetkov. Veselje do jaslic se je v vseh teh letih le še množilo, zdaj pa jaslice postavlja skupaj s svojo družino. Priprave se začnejo konec oktobra, v začetku novembra: »Predno zapade sneg,
Družina Vajda že vrsto let postavlja zelo lepe družinske jaslice.
$e vsa družina odpravi na Pohorje; pravi čas si je namreč treba priskrbeti mah.« Jaslice začnejo postavljati že nekaj dni pred božičem, marsikaj je namreč treba postoriti, tako imajo na voljo dovolj časa in je do svetega večera vse nared. Pri postavitvi pod budnim očesom mame sodeluje vsa družina, saj z veseljem pomagata tudi hči Lucija in sin David. Najprej pripravijo sam prostor, zaščitijo tla s kartonom in postavijo palete. Potem začnejo postavljati
vse elemente: mah, skale, drevesne štore, pastirske ognje, vodnjake, hlev za Sv. družino, hlev za pastirje, mostičke, uredijo potke, postavijo same figure in namestijo zaključno ograjo.
Njihove jaslice pa so posebne tudi zato, ker so hlevčki ročno delo, izdelal jih je namreč mož Franc, prav tako je njegovo delo tudi lična zaključna ograja okrog jaslic. Vsako leto dodajo tudi kak nov element, lani je to bil mlin s tekočo vodo. Od jaslic se vsako leto »poslo-
vijo« zadnji vikend v januarju, Marica pa nato med letom pridno zbira ideje, kako polepšati in popestriti naslednjo postavitev. »Imam voljo do tega, imam veselje, vsi me pri tem podpirajo,« za konec še pove Marica. Mi pa si le želimo, da bi še dolgo ostalo tako, da bomo lahko še vrsto let občudovali njene ideje, ustvarjalnost in domiselnost, ki jih vsako leto znova spretno uporabi pri postavitvi jaslic.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
naše gospodinje svetujejo
Mastne in ocvrte jedi za pustni čas
V ospredju letošnje prve številke našega občinskega glasila je pustni čas, fašenk, kot mu rečemo pri nas. Na pustno tematiko se tako navezuje tudi uašprvi prispevek v novi rubriki Naše gospodinje svetujejo. Tokrat smo za nasvet oz. recept povprašali Katico Krajnc iz Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas.
Vsaka gospodinja se rada pohvali, če imajo njeni krofi lepe in čim večje »kranclje« oz. »porte«.	Foto: Petra Krajnc
^Značilne pustne jedi so že od nekdaj povezane z mastno in ocvrto hrano Pa tudi s svinjino. Ne rečemo zaman, da je pust masten okrog ust. Po pustu namreč sledi pepelnica, s katero se zače-nja 40-dnevni post. Tako je že od nekdaj Veljalo, da je treba v času pusta dobro
Jesti in si "nabrati zalogo" za čas odrejanja. Izobilje vsega pa je povezano tudi s tem, da so morali naši predniki nekoč sprazniti svoje shrambe, saj bi se jim dfana do velike noči prav gotovo pokvarila.
Naše gospodinje v času fašenka najpogosteje pripravljajo krofe, flancate (krhke in kvašene) in druge ocvrte sladke jedi, kot so npr. miške, pustne rožice, ptički idr. Najznačilnejša pustna sladica pa so tudi pri nas krofi. Vsaka gospodinja ima svoj preverjeni recept, pomembno pa je, da se dela loti z veseljem in potrpežljivost ter vedenjem, da vaja dela mojstra. Vsem tistim gospodinjam, ki jim peka krofov predstavlja prevelik izziv, pa tokrat ponujam recept za krhke flancate. Njihova priprava je bistveno preprostejša, dlje časa ostanejo sveži - v zaprti posodi do 14 dni - prav tako pa gredo odlično v slast.«
RECEPT ZA KRHKE FLANCATE
Sestavine:
500 g moke (pol namenske, pol ostre)
60 g masla 8 rumenjakov 40 g sladkorja 1,2 dl kisle smetane
1	žlička limoninega soka 4 žlice belega vina
2	žlici ruma dva ščepca soli olje za cvrtje
sladkor v prahu za posip
Priprava:
Moko presejemo, vanjo vmešamo na koščke narezano maslo, kislo smetano, rumenjake, sladkor, belo vino, limonin sok, rum in sol. Zamesimo gladko testo,
ga nato oblikujemo v hlebček, zavijemo v prozorno folijo in pustimo eno uro počivati v hladilniku.
Testo potem razvaljamo na pribl. 2 mm debeline. Narežemo pravokotnike, kvadrate ali trikotnike. V vsak lik posebej zarežemo še 1—2 zarezi, ki naj bosta 2-3 cm narazen. Vsak lik poljubno prepletemo in flancate po obeh straneh rumeno ocvremo v vročem olju. Ocvrte flancate nato dobro odcedimo in še tople potresemo s sladkorjem v prahu.
Značilna pustna jed so tudi krhki flancati.
LJUDSKI PREGOVORI O PUSTU
Če ima o pustu sonce moč, mrzla bo velika noč.
Če pustni dan deži, fižol bogato obrodi.
Da bo debela repa in korenje, mora biti na pustni večer norenje.
Kdor se na pust do sitega ne naje, bo vse leto gladoval.
Če so na pustni torek krofi slabo pečeni, repa jeseni ne bo debela.
Danes je ta mal' pust, se kuha čeljust.
Pripravila: PK
__ Stran 28 __________________________________
Koline v TD Klopotec Leskovec
Koline veljajo že od nekdaj za domači praznik, na kate-rem se zberejo družina, sorodniki in prijatelji. Najprimernejši čas za to opravilo je od začetka novembra do konca februarja.
Pogled v preteklost nam razkrije, da so največkrat v hiši vzredili po eno svinjo, vsak kos mesa pa je bil na mizi ob točno določenem času. Meso na mizi je bilo bolj izjema kot pravilo.,
Danes so koline družabni dogodek, ki ga tudi mi v društvu negujemo in ohranjamo. Januarja smo se zbrali
na domačiji Marije in Jakoba Habjaniča v Sovičah in izvedli koline na star način. Vzdušje med člani je bilo prešerno od jutra do poznega večera, tako kot se spodobi za tak dogodek. Moški del ekipe je poskrbel za mesarski del, ženske pa za gospodinjska opravila in pripravo večerje. Vse pripravljene dobrote (rdeče meso, zaseka, ocvirki, mast, kašnate klobase in krvavice) bomo s pridom uporabili na društvenih dogodkih, ki potekajo čez vse leto. Po opravljenem delu smo se odpravili v društvene prostore, kjer so nam članice
postregle z zasluženo večerjo. Ob dobri jedači, pijači in ob ubranem petju smo naše koline zaključili pozno v noči.
Za na konec pa še želja: želi-
mo si, da bi nam tudi v prihodnjem letu uspelo v društvu prigospodariti toliko, da se bo tradicija kolin nadaljevala.
Maksimiljan Polanec
Občni zbor TD Klopotec Leskovec v Halozah
V soboto, 4. februarja, smo se člani TD Klopotec Leskovec v Halozah zbrali na letnem občnem zboru v prostorih društva. Prisotne je pozdravil predsednik Maksimiljan Polanec. Iz podanih poročil dela društva je bilo razvidno, da smo načrt dela v letu 2016 realizirali stoodstotno.
Članom je bil predstavljen tudi pester, raznolik in bogat program dela za leto 2017, ki so ga člani tudi potrdili. Ustaljenemu programu dela smo dodali še predavanje o zeliščih, kletarjenju in rav-
nanju z defibrilatorjem. Konec maja se bo društvo promoviralo na Kmetijsko--obrtniškem sejmu (KOS) v Lenartu, kjer nam bo pod okriljem Štajerske turistične zveze omogočeno, da se naše društvo predstavi širši javnosti SV Slovenije. Spodbudno je tudi dejstvo, da smo v svoje vrste sprejeli več novih članov in članic ter dobili novo tajnico društva. Iskreno pa si želimo, da bi se nam pridružilo še več novih, mladih članov, saj glede na program dela potrebujemo nove moči.
Pohvalne besede o delovanju društva so izrekli tudi povabljeni gostje, med njimi župan Friderik Bračič, vsi pa so nam za v prihodnje zaželeli veliko uspehov pri delu. Za prešerno vzdušje na zboru so poskrbele pevke Leskovčanke, za polne želodčke pa pridne članice društva Frančka, Vernika, Micka in Valerija. Pripravile so dobrote z že tradicionalnega dogodka »kmečke koline po starem načinu«, ki ga društvo organizira v januarju.
Maksimiljan Polanec
Selški gasilci na 68. občnem zboru
Članice in člani PGD Sela so za redni letni obračun dela izbrali soboto, 4. februarja. Uvod v srečanje so naredile pevke ljudskih pesmi KD Sela. Po pozdravnem nagovoru vseh prisotnih, med njimi tudi številnih gostov — predsednika in poveljnika GZ Videm mag. Janeza
Merca in Romana Cafute, podžupana občine Videm Marjana Selinška, občinske svetnice Katje Svenšek, predstavnika KS Sela in KS Dolena, PP Podlehnik, OŠ Sela, društev iz KS Sela ter mnogih stanovskih kolegov iz prijateljskih PGD - so sledila poročila o minulem delu
120-članske gasilske organizacije na Selih.
Iz poročil predsednika Jureta Pignarja, poveljnika Alojza Auerja in mentorja mladine Aleša Sitarja je bilo razbrati, da se bo tudi leto 2016 zapisalo v društveno kroniko kot leto, v katerem so zabeležili
številne dogodke, skrbeli za svoj požarni rajon, se posvečali izobraževanju in strokovnemu usposabljanju, preventivi in ozaveščanju ljudi, dali velik poudarek delu z mladino, se udeleževali gasilskih vaj in tekmovanj ter skozi vse te dejavnosti krepili tudi medsebojne vezi. Nič druga-
če pa ne bo v letu 2017, je bilo razbrati glede načrtov za letošnje leto.
PODELILI
PRIZNANJA
NAJZASLUŽNEJŠIM
ČLANOM
Predsednik in poveljnik GZ Videm mag. J. Merc in R. Cafuta sta nato podelila priznanja in značke vsem tistim, ki so se v preteklem letu še posebej izkazali na področju gasilskega dela in izobraževanja: Nejc Potočnik in
Poročilo o delu in uspehih selskih gasilcev v preteklem letu je podal predsednik Jure Pignar.
Benjamin Sitar sta prejela priznanje GZ Videm 3. stopnje, Jure Pignar priznanje GZ 1. stopnje in čin nižji gasilski častnik 1. stopnje, Anej Lozin-šek, Martin Murko, Benjamin Sitar in Nejc Potočnik — vsi za
10 let dela, Marjan Simenko za 20 let, Igor Ivančič za 40 let in Jožef Kolednik za 60 let dela v gasilski organizaciji.
Besedilo in foto: PK
Letošnji prejemniki priznanj v družbi podeljevalcev (skrajno levo) - predsednika in poveljnika GZ Videm mag. Janeza Merca in Romana Cafute
Občinska nogometna liga Videm 2016/17
Že od davnega leta 1999poteka v zimskem času v telovadnici OŠ Videm pod pokroviteljstvom občine Videm liga malega nogometa. Občina namreč poravna stroške najema telovadnice in poskrbi za nagrade za ekipe. Tekmovanje je v začetku potekalo samo med člani, v sezoni 2008/09 pa so se jim pridružili še veterani. V zimskem času, ko igrišča velikega nogometa samevajo, je to dobra popestritev. Letošnja liga se je začela v soboto, 3. decembra 2016, zaključek pa je bil v soboto, 18. februarja. Na pobudo večine društev in klubov se je že v sezoni 2011/12 prešlo iz v preteklosti določenega nedeljskega dopoldanskega termina na sobotnega Popoldanskega. Ekipe so novi termin kar dobro sprejele.
ČLANI
Za tekmovanje se je prijavilo devet ekip. Igralo se je enokro-žno, torej vsaka ekipa z vsako po enkrat. Po odigranih 9. krogih je slavila ekipa KMN Majolka, ki je v letošnjem tekmovanju premagala vse tekmece in brez poraza zasluženo osvojila 1. tnesto.
Končna lestvica med člani
4.	ŠD SELAN	8	4	1	3	13
5.	NK TRŽEČ R21	8	4	0	4	12
6.	ŠD LANCOVA VAS	8	3	0	5	8
7.	ŠD POBREŽJE	8	2	0	5	5
8.	NK VIDEM - mladina	8	1	0	6	2
9.	EHM TEAM	8	0	0	8	-1
VETERANI
Za tekmovanje se je prijavilo sedem ekip. Predstavniki ekip so se na žrebu dogovorili, da veterani igrajo dvokrožno. V prvem delu so se ekipe pomerile vsaka z vsako, medtem ko so se v drugem delu najboljše štiri ekipe potegovale za zmagovalca, druge tri pa za mesta od 5 do 7.
Tako kot pri članih je bil zmagovalec znan pred koncem tekmovanja, saj je 1. mesto pripadlo veteranom ŠD Selan, ki so z enim porazom osvojili 1. mesto.
Po odigranem zadnjem krogu je lestvica naslednja:
SKUPINA A (veterani)
Poz.	Ekipa	Tekem	Z	N	P	Točk
1.	ŠD SELAN	9	8	0	1	24
2.	KMN MAJOLKA	9	7	0	2	21
3.	JP TEAM	9	4	1	4	12
4.	ŠD LANCOVA VAS	9	2	1	6	7
Poz.	Ekipa	Tekem	Z	N	P	Točk
1.	KMN MAJOLKA	8	8	0	0	24
2.	ŠD ZG. PRISTAVA	8	7	0	1	21
3.	ŠD AS	8	5	1	2	16
____ Stran 30
SKUPINA B (veterani)
Poz.	Ekipa	Tekem	Z	N	P	Točk
1.	ŠD ZG. PRISTAVA	8	4	1	3	13
2.	ŠD POBREŽJE	8	1	2	5	5
3.	JOE FERNANDES	8	1	1	6	4
Po odigranih zadnjih tekmah v posamezni kategoriji v soboto, 18. februarja, sta pokale in žogi podelila župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik odbora za negospodarske dejavnosti v
občini Videm Brane Kolednik. Zraven številnih igralcev pa ne smem prezreti gledalcev, ki so na tekmah v kar velikem številu bodrili svoje igralce.
Brane Kolednik
1. mesto so osvojili veterani ŠD Selan - Gostilna Kozel.
Foto: BK
Videmski nadobudneži nadvse aktivni tudi pozimi
Nogometne zelenice pozimi ponavadi počivajo, toda to ne pomeni, da nogometno dogajanje povsem zamre. Videmski nogometni nadobudneži do 9. in 11. leta so bili namreč tudi pozimi izjemno dejavni, saj so se poleg številnih treningov in igranja prijateljskih tekem podali tudi na RIN (Rad igram nogomet), vseslovensko nogometno akcijo naraščajnikov.
Prva faza turnirja je bila odigrana v Markovcih, druga pa v Cirkulanah. Rezultati mladih nogometašev niso v ospredju. Prav tako pa so bili mladi igralci NŠ Videm aktivni na turnirju v Gorišnici, kjer je selekcija do 9. leta starosti pod vodstvom Milana Šelige osvojila 4. mesto izmed 10 moštev, selekcija U-l 1, ki jo vodi Miran Selak, pa je bila med enakim številom ekip prav tako četrta. Sicer pa mladi igralci NŠ Videm počasi končujejo treninge v telovadnici, v ospredje namreč prihajajo zunanja igrišča in vadba na naravnih površinah.
TP
Selekcija NŠ Videm U-9 s svojimi nogometnimi prijatelji na turnirju RIN v Cirkulanah	Foto: Izidor Hrga
Zimsko veselje na domačem bregu
Letošnjo zimo si bomo prav gotovo zapomnili po nizkih temperaturah — te so vztrajale, kot že dolgo ne — nasula pa je tudi dovolj snega in s tem poskrbela za veliko veselje, predvsem pri najmlajših. Mnogi vaščani Zg. Pristave, Lancove vasi, Tržca in Jurov-cev so za zimske dejavnosti na snegu izkoristili kar bližnji hrib Trenek, ki je nekoč slovel kot pravo smučišče. Po hribu navzdol je letos letelo na lesenih saneh, različ-
nih lopatkah za sankanje in bobih, marsikdo je s seboj prinesel »domač sankaški pripomoček« - vrečo, napolnjeno s senom, najhitreje pa so progo prevozili in se pod vznožjem hriba znašli tisti, ki so uporabili kar »kopalne pripomočke« — napihljive blazine in tube. Skratka, hrib Trenek se je izkazal za odlično brezplačno zabavo na snegu-
Besedilo in foto: PK
■B
9
Zimski utrinek s Treneka, kije v letošnji »snežni sezoni« poskrbel za oblico veselja.
Stran 31
planinski kotiček
Novičke iz PD Naveza
Začelo se je novo planinsko leto in z njim številne priložnosti za obisk gora. Dolga zima je za nami in prvi topli sončni žarki nas že vabijo v naravo. V PD Naveza smo pripravili zanimiv načrt pohodov in prav vsak bo lahko našel kaj zase.
Prvo soboto v januarju smo se že tradicionalno podali na Boč. Pohod smo začeli v Zgornjih Poljčanah in se čez Balunjačo povzpeli na Vrh. Sestopili smo čez Babo, še prej pa smo se ogreli in okrepčali v koči. Čeprav je bil dan zelo hladen, termometer je kazal -15 °C, je bil
pohod zelo prijeten uvod v letošnjo sezono.
Februarja smo prehodili Videmsko planinsko pot. Začeli smo v Vidmu in se čez Dravinjski Vrh, Ljubstavo in Strmec podali do Trdobojcev. Tam nas je čakala odlična topla malica, ki so jo pripravile naše izvrstne planinske
PD Haloze vabi	20. maj:
19. marec:	kolesarjenje po občini
na Limbarsko goro po nagelj	27. maj:
25. marec:	HPP
Krapina - Strahinjščica (HR) 17. april:	PD Naveza vabi
Oplotnica-Črno jezero	8. april:
29. april:	Mariborska koča-Ruška koča
Lepenatka — Veliki Rogatec	6. in 7. maj:
__L maj: soteska Mixnitz	Paklenica (HR)
Na Boču
Foto: Suzana Komperšak
kuharice. Kot je za Haložane značilno, so nas tudi med potjo marsikje pogostili z raznimi dobrotami in odlično domačo haloško kapljico. Hvala vsem za pogostitev!
Za nami je tudi že redni letni zbor članov, na katerem so člani upravnega odbora in komisij predstavili poročila
o delu za lansko leto in načrt dela za letošnje leto. Po uradnem delu je sledilo druženje do poznih večernih ur. Vabimo vas na naslednja pohoda v aprilu in maju. Več o pohodih najdete na naši spletni strani www.pd-naveza.si. Vabljeni!
Marko Vinko
Dogodki v PD Haloze
Letos praznujemo 20-letnico društva. Uspešno delovanje bojno proslavili z izdajo zboj-nika m slovesnostjo v juniju v času Zidovih dni.
Z letu 2016 je PD Haloze od 25 razpisanih pohodov izpeljalo kar 21 društvenih pohodov. Leto je bilo zelo uspešno, saj nam je uspelo pridobiti tudi uradno priznanje za L*ot med vinogradi, najbolj Zaslužen je bil načelnik mar-bacistov Janči Šimenko. Za to pot so že izdelani kartončki in vpisne knjige, štampiljko so v izdelavi. Leto 2016 snto zaključili s tradicionalnim pohodom na Štefanovo, ki je vedno dobro obiskan. ^Laš pohod smo zaključili s Podelitvijo priznanj za naj-
boljšo udeležbo na pohodih, najbolj zaslužen je bil Slavko Hameršak, ki se je udeležil 15 društvenih pohodov. Hvala našim Najdenčkom, ki nam znova in znova obogatijo naše pohode s petjem in glasbo.
Na nežino, 21. januarja, smo se znova podali na Goro Oljko, čez Vimperk in nato smo pot nadaljevali na Polzelo, kjer smo zaključili naš pohod. 22. januarja, ko goduje naš zavetnik sv. Vincencij, se je nekaj naših vztrajnih pohodnikov poda-
Utrinek s pohoda med vinogradi...
lo na tradicionalni pohod v Medžimurje v sosednjo Hrvaško. Na Prešernov dan se je 28 pohodnikov podalo na 15 km dolgo Pot med vinogradi, iz Podlehnika v Sedlašek čez Kamen do Zg. Gruškovja mimo Babilona do gostišča Maučič. Vese-
li smo bili družbe mladih, 7-letnega Tilna ter Monike in Klare Skvorc. Naš program je na svetovnem spletu in strani Facebook, kjer vas sproti obveščamo o tekočih dogajanjih v društvu.
Besedilo in foto: MF
Pridobitev kegljačev v Pobrežju
Občinski svet naše občine je z rebalansom proračuna za preteklo leto namenil krajevnim skupnostim za sekcije kegljačev, ki delujejo v okviru Društva upokojencev Videm, enake zneske za postavitev kegljišč visečega kegljanja.
Pobreški kegljači so se dela lotili takoj, ko so bila na voljo sredstva. Ker bi za gradnjo z izvajalcem imeli premalo sredstev, so se dela lotili sami. V spglasju s krajevno skupnostjo in športnim
društvom so se odločili, da prostor za kegljišče zgradijo v podaljšku objekta športnega društva. Dela so se začela v oktobru, čeprav so bili že hladni dnevi. A to zagnanih mož ni oviralo, po 40 letih dela so namreč že vsega vajeni in vešči marsikaterega opravila, saj so vsi gradili lastne domove. Čeprav se je bilo treba kar nekajkrat pogreti v prostorih športnega društva, so vztrajali dan za dnem. Za vsakodnevni topli obrok sredi dneva pa so po
Pohod po Srakačevi
Že trinajst let se tradicionalno 8. februarja podamo na pohod po Srakačevi poti in na ta način obeležimo kulturni praznik. Tako je bilo tudi letos, ko smo se v prijetnem sredinem dopoldnevu zbrali pred Drvarnico v Vidmu.
Lepo število udeležencev se nas je zbralo in posebej pohvalno je, da je bilo med njimi tudi nekaj otrok. Pot
nas je vodila po malce prilagojeni poti, saj nam je dan poprej zagodlo vreme in bi bili preveč mokri in blatni. Za povrnitev moči smo si za konec privoščili še odlično gerpo in sproščeno druženje.
Marko Vinko, sekcija za kulturne poti KD Franceta Prešerna Videm
Za povrnitev moči so si pohodniki ob koncu privoščili še pogostitev.	Foto: Manja Vinko
Foto: arhiv ŠM
Športniki so pomagali pri pokrivanju.
Trenutni videz objekta v podaljšku
dogovoru poskrbele soproge, ki so tudi kegljačice.
Delo je bilo udarniško, brez plačila za delovne ure, za prevoze, uporabo strojev itd. Podobno je bilo pri gradnji doma krajanov, sem se spomnil, le da je bilo takrat več fizičnega dela, ker še ni bilo takih strojev, kot jih poznamo danes. Gradnja ne bi mogla teči, če ne bi med kegljači imeli lesarskega strokovnjaka Janeza Sodeča, ki so mu vsi zaupali merjenje, žaganje - vse tisto, kar zahteva natančnost. Drugi so delali po njegovih navodilih. Janez si je dragocene izkušnje in znanja nabiral vso delovno dobo in mu delo ter organizacija nista tuja.
Verjeli ali ne, objekt je bil zaprt in uporaben za vaje kegljanja v sredini januarja, v slabih treh mesecih. Seveda še ni vse dokončano, je pa že uporabno. Na delovišču je bilo videti tudi predsednika krajevne skupnosti in podžupana, pri pokrivanju strehe pa so se pridružili tudi člani Športnega društva Pobrežje. Ne smemo pa pozabiti tudi na prispevke sponzorjev, ki so ponudili pomoč in material, saj je bil prispevek občine nezadosten za nabavo vsega potrebnega materiala. Kdaj bo uradno odprtje, še ne moremo reči, verjetno pa bo združeno s še kako pridobitvijo kraja.
Naši jubilanti, stari 90 let
Konec minulega leta sta okrogli življenjski jubilej praznovali Štefanija Muzek iz Tržca in Štefanija Jerenko iz Barislovcev, v februarju pa smo obiskali tudi Marijo Sluga iz Pobrežja.
90 LET ŠTEFANIJE MUZEK
Štefanijo Muzek iz Pobrežja, ki je 19. decembra lani praznovala 90. rojstni dan, smo obiskali župan Friderik Bračič in Bernarda Galun v imenu občine Videm in Župnijske karitas, p. Tarzicij Kolenko ter predstavnika DU Videm Franc in Nežka Hliš, ki sta jubilantkina dobra prijatelja.
90 LET MATILDE MIHELAČ
Matilda Mihelač se je rodila 24. januarja 1927 v Jurovcih. Ob njenem okroglem jubileju smo jo obiskali župan Friderik Bračič, Bernarda Galun in p. Tarzicij Kolenko. Pridružila sta se nam tudi Franc Hliš in Slavko Kmetec iz DU Videm.
Gospa Matilda je vedno skrbela za družino in kmetijo, saj je bil mož zaposlen. V zakonu se jima je rodil sin Jani, ki sedaj na jesen življenja zanjo lepo skrbi. V prijetnem pogovoru in druženju smo se dolgo zadržali ter slavljenki zaželeli trdnega zdravja in lepega počutja.
BG
Foto: Franci Hliš
90 LET ŠTEFANIJE JERENKO
V lanskem decembru je okrogli jubilej praznovala tudi jubi-lantka Štefanija Jerenko iz Barislovcev 2. Rodila se je 21. decembra leta 1926 na Selih, v družini Pal. bla željo domačih smo jo obiskali župan Friderik Bračič, Bernarda Galun, p. Jože Petek ter sodelavki Župnijske karitas Rozika Murko in Vida Pignar. Na praznični dan sta jo obiskali tudi predstavnici DU Sela Tončka Kaučevič in Frančka Beranič.
Jnbilantka je v mladosti živela na srednje veliki kmetiji s šti-r'tni sestrami in bratom. Poročila se je z Jožetom Jerenkom, ki pa je 90 let praznoval že januarja 2016, skupaj pa sta lani Praznovala tudi 65 let zakona. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, danes pa imata sedem vnukov in deset pravnukov.
Jubilantka je vedno pridno delala na kmetiji in skrbno skrbela za svojo družino. Mož je bil v službi in je še popoldan marsikomu pomagal, zdaj pa uživata s svojimi otroki in njihovimi družinami. Dolgo smo se zadržali v prijetni družbi ter jubi-lantki zaželeli trdnega zdravja in lepega počutja.
90 LET MARIJE SLUGA
V	Pobrežju je 5. februarja 90. rojstni dan praznovala Marija Sluga. Rodila se je leta 1927, leta 1960 pa se je z Mestnega Vrha preselili v Pobrežje.
V	zakonu je rodila pet otrok, štirje še živijo. Na jesen življenja živi s hčerko Dragico in vnukinjo Polono, ki zanjo lepo skrbita. Vesela pa je tudi obiska svojih enajstih vnukov, dvanajstih pravnukov in treh prapravnukov.
Ob častitljivem jubileju smo slavljenko obiskali župan Friderik Bračič, Bernarda Galun, p. Tarzicij Kolenko,
Marija Kolenko, slavljenkina sošolka in Tonček Horvat iz Pobrežja kot predstavnik Župnijske karitas.
V	prijetnem vzdušju smo se z jubilantko dolgo zadržali, zaželeli smo ji trdega zdravja in dobre volje.
BG
Štefka Muzek praznovala 90. rojstni dan
Slavljenka Štefka Muzek v družbi župana Friderika Bračiča, p. Tarzicija Kolenka, Bernarde Galun in Francija Hliša
Sredi lanskega decembra smo župan občine Videni Friderik Bračič, p. Tarzicij Kolenko, predstavnika ZK sv. Vida Nada Galun in DU Videm Franci Hliš obiskali eno najstarejših krajank, Ste-
Ob častitljivem jubileju smo obiskali tudi slavljenko Marijo Sluga.
Foto: Polona Huzjan

fko Muzek. Izročili smo ji skromna darila in ji zaželeli zdravja. Slavljenka nas je doma pričakala za obloženo mizo, pridružili sta se še hčerka Danica in soseda Nežka. Nazdravili smo ji in veselo pokramljali ter ji zaželeli, da se čez deset let spet snidemo. Slavljenka Štefka se je rodila v Pobrežju v številni in ugledni družini Fridauerjevih. V družini je bilo 11 otrok, vsi, razen Štefke, so se že poslovili. Po končani osnovni šoli je Štefka kljub dobremu izkazu ostala doma na kmetiji. Leta 1949 se je poročila in preselila na dom svojega izvoljenca Andreja Muzeka v Tržeč. Rodili so se jima hčerki in sin. Živela je skromno in umirjeno življenje, vendar to ni trajalo dolgo. Mož Andrej je namreč 17. aprila 1964 izgubil bitko z nekajletno boleznijo. Za Štefko so se začeli težki časi. Na manjši kmetiji je ostala sama s petimi člani družine, ki ji pri delu niso mogli veliko pomagati (trije šoloobvezni otroci, tast in tašča). S pridnimi rokami je Štefka zmogla premagati vse težave, obdelovati zemljo in zagotoviti hrano za družino in živino. Štefka danes živi sama in zdravje ji omogoča, da obdelujejo vrt in skrbi, da je v stanovanju vse urejeno. Če pa potrebuje pomoč, pa ji domači z^veseljem pomagajo, predvsem hčerka Danica in vnuk Gorazd. Bog daj več takih, kot je naša soseda Štefka.
Besedilo in foto: Franci Hliš
ZA VEČ ZDRAVJA
Utrujenost
Utrujenost je stanje izčrpanosti in zmanjšane sposobnosti za telesno in umsko delo. Občasno jo občuti vsak človek in nikakor ni vedno znak bolezni. Pogosto je posledica stresa, pomanjkanja počitka, slabih življenjskih navad in enoličnega, obremenjujočega dela. Kronična utrujenost pa zahteva obravnavo zdravnika. Vzroki utrujenosti so lahko: motnje v delovanju ščitnice, slabokrvnost, depresija, nosečnost, okrevanje po nalezljivih boleznih.
V tem času nas pogosto muči pomladanska utrujenost. Gre za občutek pomanjkanja energije in volje do dela, utrujenost, razdražljivost, pojavijo se lahko nespečnost in glavoboli. Pomladanska utrujenost se pojavi brez vzroka, pogosto sega v zimski čas, ko smo manj telesno aktivni, ko jemo manj svežega sadja in zelenjave, ko našo imunost oslabijo razne virusne
in bakterijske infekcije.
Kratkotrajna utrujenost je normalen pojav po telesni ali duševni obremenitvi, ko organizem potrebuje svoj počitek. Naše telo po vsakem naporu potrebuje dejavnost, ki mu vrne moči. To ni nujno spanje, lahko je opravilo, ki nam da nov zagon in v njem uživamo.
Pri bolnikih s stalno utrujenostjo največkrat odkrijemo vzrok, ki je telesna bolezen ali duševna motnja. Za natančno opredelitev vzroka je pomembna dobra komunikacija med zdravnikom in bolnikom. Najpogosteje gre za bolezni ščitnice, sladkorno bolezen, kronične jetrne in pljučne bolezni, slabokrvnost, depresijo, mišična in revmatološka obolenja. Velikokrat od svojega telesa preprosto zahtevamo preveč in mu ne dovolimo, da si »napolni baterije«.
Kaj storiti, da se izognemo utrujenosti
Poskrbeti moramo za redno telesno aktivnost, gibanje na svežem zraku, ki izboljša razpoloženje in telesno odpornost. Pomembna je prehrana. Organizem moramo čim manj obremenjevati z odvečnimi maščobami, uživati pa moramo veliko svežega sadja in zelenjave ter dovolj tekočine. Na razpolago imamo tudi določene pripravke, ki so nam v pomoč. Kapsule Q10 priporočamo tistim, ki se počutijo izčrpane, oslabele in stalno utrujene. Jemljemo jih lahko že preventivno. Ob hudih naporih lahko posežemo po pripravkih z medom in cvetnim prahom. Imamo pa tudi veliko multivitaminskih pripravkov, s katerimi bomo napolnili izčrpane zaloge posameznih vitaminov in povečali odpornost in psihofizične aktivnosti organizma. Svojemu telesu lahko pomagamo tudi z uživanjem rastlinskih pripravkov. Ginseng krepi imunski sistem, izboljšuje telesno vzdržljivost, krepi zbranost, zmanjšuje občutek oslabelosti, napetosti in brezvoljnosti.
Poznamo tudi sindrom kronične utrujenosti. To je bolezen, ki se pojavi pri odraslih, starih od 20 do 40 let. Pogosteje se pojavi pri ženskah. Značilne so motnje v koncentraciji, izčrpavajoča utrujenost. Sindrom kronične utrujenosti se pojavi nenadoma pri zdravi in aktivni osebi. O kronični utrujenosti govorimo, če utrujenost traja več kot šest mesecev in ni posledica telesne bolezni, duševne motnje ali hudih telesnih naporov. Gre za stanje, ki človeka onesposobi za vsakodnevne dejavnosti: delo doma in v službi, druženje, razne aktivnosti. Zelo pomembno je preprečevanje kronične utrujenosti, saj to stanje močno vpliva na kakovost našega življenja. Poznati moramo svoje telo in biti kritični do svojih zmogljivosti. Znaki kronične utrujenosti so: huda utrujenost, ki je ne počitek ne spanje ne ublažita in onemogoča osnovne življenjske dejavnosti, bolečine v žrelu, bolečine v mišicah, bolečine v sklepih, glavoboli, motnje spomina in koncentracije.
Utrujenost opozarja, da se v organizmu nekaj dogaja, da se moramo odpočiti in si vzeti čas tudi zase.
Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Delovno srečanje DU Videm
Društvo upokojencev Videm je v petek,
24. februarja, izvedlo 63. zbor članov, na katerem se je zbralo veliko članov in vablje7iih gostov. Med njimi je bil župan občine Videm Friderik Bračič, srečanja pa so se udeležili tudi predstavniki društev upokojencev, ki delujejo v bližnji okolici.
Uvodnemu delu so sledila poročila o delovanju društva v preteklem letu; podali so jih tajnik, blagajnik, predsednica nadzornega odbora in drugi vodji sekcij. Potrjen je bil obsežen načrt aktivnosti za leto 2017, izvedene so bile nadomestne volitve in dvema članicama sta bili izročeni zahvali za delo v društvu. V znak pozornosti so bili pode- poskrbljeno za pogostitev in dobro se imejte do našega naslednjega druženja. ljeni še nageljni novim članom društva zabavo.
upokojencev. Po uradnem delu je bilo Spoštovani upokojenke in upokojenci, lepo	Besedilo in foto: Franci Hliš
Prijetno druženje po uradnem delu
Poslovila seje naša najstarejša občanka
Slab mesec dni pred svojim 109. rojstnim dnem je umrla naj-starejša občanka občine Videm in tudi najstarejša Slovenka Julijana Turk - Julka iz Velike Varnice. Dobri dve desetletji je živela v Mariboru pri hčerki Slavici Grabrovec, pri visoki starosti pa je bila žal zanjo usodna pljučnica.
Sla praznovanju 107. rojstnega dne; slavljenka v družbi videmske delegacije, župana Friderika Bračiča, Marjana Selinška in Bernarde Galun
Julka, kot so ji pravili mnogi’ se je rodila 13. februarju 1908 v Veliki Varnici in tam živela velik del svojega
življenja. Bila je gospodinja na kmetiji, delala je v haloških vinogradih, izučila se je za šiviljo in bila je mojstri-
ca za poročne obleke, tako so povedali tisti, ki so Julko dobro poznali. Preživela je tri vojne, a tudi kljub težkim časom se ni predala. Ostala je trdna in pokončan Halo-žanka, vajena vsega hudega, a korajža, kot nam je dajala na enem od svojih obiskov, jo je zmeraj gor držala. Njen recept za dolgo življenje je bil preprost: »Trdo delo in dobro srce!« Tega se je Julka držala vse svoje življenje in ga je zapolnila s pesmijo in preprostostjo. Imela je tri otroke, devet vnukov, 15 pravnukov in štiri prapravnuke, obiska svojih najmlajših potomcev pa se je zmeraj zelo razveselila.
Za njen 107. rojstni dan jo je med praznovanjem obiskala tudi delegacija občine Videm z županom Friderikom Bračičem, ko ji je župan zaželel še dosti lepih let med svojimi
/ \a/
V mislih bo Julijana Turk -Julka ostala z nami...
in občani občine Videm. Ob letošnjem januarskem slovesu od najstarejše občanke pa je župan Bračič družini in prijateljem izrekel globoko sožalje in izrazil spoštovanje do gospe Julke, ob tem pa dejal, da bosta za dobroto njenih rok ostala beseda hvala in v srcu večen spomin nanjo.
Besedilo in foto: TM
Apel za pravilno uporabo FFS
Čebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom medom si je že v prazgodovini tešil lakoto in celo reševal življenje. Med svojim razvojem je človek spoznal še druge številne koristnosti čebele, od njenih pridelkov do opraševanja sadnega drevja in kulturnih rastlin.
Čebela in njeni proizvodi igrajo tako že tisočletja pomembno vlogo v prehrani, medicini, še posebno pa v ekologiji. Le vlogi čebele kot opraševal c a se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani kakor tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi.
Ko čebele obiskujejo cvetove, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi sredstvi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin. Čeprav so pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe FFS predpisani v Zakonu o
fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1) (Uradni list RS, št. 83/12), še vedno prihaja do pomorov čebel.
Da ne bi bili več priča zastrupitvam čebel, čebelarji vse uporabnike FFS prosimo, da le-ta uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost naj posvetijo naslednjim ukrepom:
— pred načrtovano uporabo FFS natančno preberite priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodljivi vsi insekticidi in imajo to tudi napisano na
Čebelnjak
Foto: TM
etiketi. Posebno bodite pozorni na znak čebele v rdečem okvirju;
—	priporočena sredstva uporabljajte v najnižjih priporočenih odmerkih;
—	uporabljajte pripravke, manj nevarne za čebele;
—	pred škropljenjem pokosite podrast v sadovnjaku ali vinogradu;
—	škropite v večernih urah
ali ponoči, ko se čebele že v panjih.
Da bo na travnikih še naprej veliko raznovrstnih rož in zvokov brenčečih čebel ter da bodo cvetoča sadna drevesa oprašena, slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da so pri njihovi uporabi skrajno previdni.
Vlado Auguštin Čebelarska zveza Slovenije
Ali ste vedeli...
... da je ekološki turizem po opredelitvi Svetovne turistične organizacije posebna vrsta trajnostnega turizma s temi značilnostmi?
Zajema vse oblike turizma, izhajajoče iz narave, pri čemer sta glavno zanimanje turistov opazovanje in spoštovanje narave ter tradicionalnih kultur, ki zaznamuje neko naravno območje. Vključuje izobraževanje ter razlaganje narave in kulturne dediščine.
Ima zanemarljive škodljive učinke na naravno in druž-beno-kulturno okolje. Pomaga vzdrževati naravna območja, ki so »ekoturistič-
ne zanimivosti«, z ustvarjanjem gospodarskih koristi za lokalne skupnosti, organizacije in upravljavce naravnih območij, ki skrbijo za njihovo ohranitev; z omogočanjem alternativnega zaposlovanja in priložnosti za ustvarjanje prihodka lokalnim skupnostim; z rastjo zavesti za ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot pri lokalnih prebivalcih in pri turistih.
Partnerski ponudniki storitev na ciljnih turističnih krajih so običajno majhna podjetja v lokalni lasti.
IB