182. številka. Trst, v četrtek dne 13. avgusta 1903. Tečaj XXVIII Edinost glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. V edinosti je moč 1 Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., ae računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi ae ne sprejemajo. Kokopiai ie ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema viprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredniitvo ln tiskarna : ulica Carintia štev. 12. a LjMski M aM fer flrnstra „lirija" v Gorici. (Dalje.) O tretji točki : Slovenska univerza v Ljubljani, je govoril eand. iur. Julijan P a v 1 i č e k : Kdcr ve in umeje, kaj pomenjajo za narod lastne visoke sole, se ne bo čudil, da tudi slovenski narod ni odnehal od svoje zahteve, ki ee je porodila že pred več tego 100 leti in ne odneha nikdar več do ugoditve. Naši sovražniki ne morejo navesti proti slovenski univerzi ni enega utemeljenega razloga, ampak imajo proti nam edino-ie svojo krutost, proti kateri bi se morali boriti z enakim orožjem. Mi Slovenci pa nismo še prijeli za to orožje, ker hočemo biti pravični, akoravno vemo, da za nas ni pravice. Od sedaj naprej pa zahtevajmo vedno burneje, kar nam gre, dokler nas ne bodo upoštevali, in to nas bodo, ker vedo, da se nimajo bati samo nas. Mi vsi smo prepričani, da je veda glavni pogoj napredku. Danes niti naj poslednji kmet ne zadržuje svojega otroka v stremljenju po izobrazbi in večinoma tudi ne bi imel nič proti temu, da mu gre sin na Dunaj mesto v semenišč?, da le ne bi bi- Dunaj tako daleč ii» tako nevaren revnemu dijaku vsied pomanjkanja. Da bi imeli v svoji Bredi univerzo, bi se število dijakov v štirih letih gotovo podvojilo. Ze danes p< si ljamo leto za letom do 150 abiturijentov na vseučilišče in ti se pripravljajo po nemško na svoj poklic, in ob razmerah, ki vladajo, mnog;m ni težko služiti vladajočemu z stemu lojalneje nego rojenemu Nemcu. V najvažne ši dobi, ko smo najagilnejši in najkrepkejš , se odtujujemo narodnim svojstvom, ker nismo v dotiki z narodom. Ako bi dobili svojo univerzo, imeli bi priliko, da bi zajemali iz nemahljivegn vira domača kulture in agilnost dijaštva bi vzklila v plodonosno delo. Dijaštvo bi učilo ljudstvo, je izobraževalo in vodilo. Dijaštvo bi bila vez, ki bi združevala vse sloje. Ako zahtevamo univerzo v Ljubljani, ne zahtevamo nič novega. Že pred 200 leti smo imeli v Ljubijani filozofiČna predavanja, ki pa so se kmalu odpravila. Začetkom 19. stoletju pa nam je slavni Napoleon ustanovil v Ljubljani celo univerzo, ki pa je morala ž njegovo vlado zopet pasti. Pa tudi avstrijska vlada nam je, ko so leta 1848. žarela tla pod nogami, ustanovila univerzi v L ubijani, katero pa je leta 1*49, ko nas ni več rab.la, nado- P O D L T S T p: K. 20 Na svetlem obrežju. Novela. Poljaki opisal H. Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. V. In nak/at, kakor nasprotje te noči, te brezkrajn' sti morja, teh zvezd, vse narave, njenega miru .n velikosti, ga je prevzel občutek velike prevare človeških odnošajev. Kakor ltž se ma je kazala njegova ljubezen do go-j>e Elzen, laž njeno razmerje do njega, do otrok, do drugih moških — do sveta, -až življenje na tem svetlem obrežju, ltž sedanjost in laž njegova lastna piihodnjost. »Obkoljuje me nahk mreži«, si je mislil »in jaz ne znam, kako se izmotati iz nje!« In v resnici je bilo tako. Zakaj ako je življenje Už, kaj mu je početi pri vsem tem? Vrnili *e k naravi ? Pričeti nekakšno na pol divje, na pol kmečffo življenje ? Raztrgati zveze z ljudmi in postati takoj reformator? Svirski se je začutil za to prestar in preveč skeptičen. Za to bi bilo potrebno nositi v sebi -tfnc6 Kre§ov:ča t»r začutiti zlo kakor spodbudo k brja in reformam, ne pa le zgolj nekak vtis, ki ga že jutrajšnji dan zamore telabiti. Namesto tega je prišlo Svirnkemu mesti a s pravniškimi predavanji v Gradcu, katerim je potem, po petih letih, polagoma zatisnila oči. Slovenska univerza za Časa Napoleona je krasno vspevala in ravno tako tudi pozneje. Zakaj bi danes ne inogla v spev a ti ? Sioveoski trpin je vrgel to zahtevo zopet z veo energijo na dnevni red, a naša vlada nam ne le noče dati nekdarje slovenske univerze nazaj, ampak hoče malodane na istem mestu, kjer je stala nekd«j slovenska, ustanoviti l&ško univerzo. 750 000 Lahov naj torej dobi svojo univerzo, 2,000.000 avstrijskih Jugoslovanov pa s to laško univerzo nož v srce; tla lažje poginemo. Za nas nima vlada druzega nego palico in davkarijo. Mi pa ne odnehamo ter zahtevamo pravice in enakopravnosti ! Kar premorejo Lahi, premoremo tudi mi. Izgovor, da nsš jezik ni za vedo, je skrajna nesramnost. Glede polno-glasja in jezikovnega bogatstva se ne more ž njim merit nikak neslovenski jezik. Seveda jezik, kakoršen zadostuje sedaj za nastavljanje nemških uradnikov med nami, tak jezik ni za vedo ! Tudi izgovor, da nimamo zaanstvenih predpogojev, je ničev. Kje so imeli te predpogoje Nemci pred liOO leti ob ustanovitvi univtrz v Pragi in na Dunaju ?! Isto je govorila slavna vlada o Cehih, predno jim je dala univerzo, a o tem se je korenito osmešila. Kajti češka univerza dandanes ne le da tekmuje z nemšsimi univerzami, ampak jih celo nadkriljuje. Postavili pa eo Cehi s to univerzo neomajljiv temelj svoji kulturi. I n tega ravno se vlada boji! Čim bi nam dovolili vseučilišče, bi imeli, predno bi bil j pokrito vseuČilidko poslopje, zbranega toiiko gradiva in knjig, da bi izhajali za prvi za četek. A potem ima novo vseučilišče prevzeti nadaljno nalogo in izpolnjevati, kar še manjka. Niti za učae moči ee nam ni bat:, kajti na- j rod, ki je dal Italijanom Tommasea, Nemcem Kopitarja, Vego, Miklošiča, Kocena, Moč-! nika itd. itd., bi imel tudi za-se dovolj učnih močij. Vse pogoje za univerzo imamo. In oe bi j jih tudi ne imeli, potreba je tako velika, da nam jo vlada more dati tudi brezpogojno. Naše društvo je vzelo vprašanje v roke z V8D vnemo in upa, da je bodo o tem podpi ra.i vb sloji, ki bo bltge volje, takrat, ko se bomo sklicevali na narodno voljo. Narodova volja mora ostati sveta tudi vladi in posamičnim tiranskim diplomatom. Od leta do leta bomo burneje zahtevali. Ako nam bo o tem narod atal ob strani verno in složno, zaupamo lahko v moč svojega naroda, in naj- nekaj drugega na m sel. Kdor ne čuti v sebi dovolj moči za preobrazbo sveta, on more vsaj zbežati za nekaj časa od njega in si oddahniti. Evo, jutri bi že mogel biti v Mar-zilju in za par dni pozneje nekje na polnem morju, za stotine milj od obrežja, od bole-havega življenja, od njegovih laži in prevar. Na ta način bilo bi vse ob enem razvezano, ali rajše prerezano kakor z n' žem. In hipoma se g* je polastila takšna volja izprovesti ta namen v dejanju, da je naročil brodarju kreniti nazaj k Niči. »Zverina, ki se čuti v mreži«, si je mislil, »si prizadeva pred vsem drugim izmotati se iz nje. To je njeno prvo pravo — to se prav za prav strinja z naravo, torej je tudi nravstveno. Moja mieža ni le zgolj gcspa Elzenova. Moja mreža je skupaj vzeto vse. Nasprotno Čutim izborno, da bi, zaroči vsi se žnjo, zaročil se z življenjem prevar. To bi izviralo cel<5 nemara ne po njeni krivdi, marveč po neobhodni potrebi — in od takih prizorov ee sme zbežati. In tu si je jel predstavljati druge prizore, ki bi jih imel pogledati na begu : obsežno vodno in pešSeno puščavo, nepoznane dežele i" ljudi, odkritosrčnost in istinitost njih prvotnega življenja ter končno raznoterost dogodkov in vso razliko dni bodočih in sedanjih. bližji ča3 nam mora dati nase deleže, kakor nam pritičejo. Pripoznati nam morajo vsi pravico do izobrazbe in za to zahtevamo zraven ljudskih šol in gimnazijev tudi : slov. univerzo v Ljubljani. Konečno je pravnik Anton Cigoj prel tal resolucije (že priobčene v »Edinosti«), ki so bile vsprejete enoglasno in z burnim odobravanjem. S tem shodom je naša akademicna mladina napravila prvi korak med ljudstvo. To pot pa bo ista nadaljevala vedno dosledneje in intenzivneje. Skušala bo, da napravi pot v najširša mase idejalum, po katerih mora stremeti zaveden narod, ki ima v sebi živ-Ijensko moč, da procvita in se razširja. In to doseže tudi naši mladina, ako bo hodila po potu, ki si jo je naČrtala, ino čemer ima zagotovljeno pomoč našega narodnega učiteljstval Draga jej bo pomoč vseh slojev; kajti skušala bo družiti vsaj tamf kjer moramo biti združeni! Znala bo pa tudi brez pomoči onih, ki jo premalo upoštevajo, najti svojim idejalom pot do ljudstva. Omeniti nam je še častno udeležbo našega žeastva. Štiri gospice so prodajale na shodu listke po 2 stotinki za »Slovensko podporno društvo« za visokošolce v Pragi ter so nabrale 80 kron. Ta način nabiranja je jako prikladen za take shode, ker v 2 stot. lahko vsak žrtvuje. — Po ehodu so zborovalci zapeli »Hej Slovani« ter so se potem mirno razšli. ML skn Cirila in oščii flrnžtiG s?. i Litiji. (Izv. poročilo.) (Zvršetek.) Govor gospe Karle Ponikvarjeve ee je glasil bitstveno tako le : Jaz ne bi nadlegovala slavne družbe, ako ne bi bili združeni danes ravno v Litiji, ki je osrčje družbe s/. Cirila in Metodija. Dovolite mi torej, da tudi jaz v imenu tržaških Slovencev izrečem posebno pohvalo vrlim Litijkam. Ta kraj je jasna' zvezda-vod-niea, ki vodi k napredku. Tukaj ee deluje neprestano; srca vseh so napolnjena nese bično ljubavijo, ki ničesar ne »ahteva za-se za vso to svojo požrtvovalnost. Naša tržaška poditižnica sledi, kolikor le možno, vašemu izgledu v vaern. Zdlibog, da ne delajo tako tudi vbg ostale podružnice, kajti skoro tretjina podružnic je nedelavnih, kakor je razvidno iz ^^^—^ »Meni je bilo tega že davno treba!« je dejal sam sebi. Na to mu je prišla v glavo miBel, da se bo, kadar zapusti zaročnico ter odide na primer v Pariz, prištevalo njegovo postopanje k »zli literaturi« ; kadar se pa umakne za ravnik, tjakaj, kjer poper raste, tedaj postane ta fakt radi velike oddaljenosti jako majhen in vsa reč napravi drugačen vtis, predstavi se originalnejši in radi tega v tem boljšem slogu. »In jaz«, si je mislil, »pojdem po vražje daleč !« Toda v tem se je pojavila v daljavi Niča v podobi traka avetiljk. Sredi tega traka se je poslopje z imenom »Jetća Promenade« bliščalo nalik orijaški svetilnici. Sorazmerno, kakor se je čolniček, porivan z močnim po-pihom vetra, bi.žal k postaji, Be je vsaka od teh lučij spreminjala v nekak ognjeni stolp, drgetajoč na posamičnih pobrežnih valovih. Pri pogledu na ta blesk se je Svirski zavel. »Mesto in življenje!« je pomislil. In takoj so se vse prejšnje njegove nakane jele razpihavati nalik zračnim prikaznim, katere rodi puščava in noč. To, kar je še pred trenotkom smatral za opravičeno, lahko in potrebno za izvršiti, se mu je kazalo sedaj kakor domišljija, kateri manjka istinita vsebina ter je deloma tudi nepoštena. Vestnika. Izlasti naš mora dirnoti nemilo, če ženske sp&; možkim je to lažje, ker oni lahko drugače koristijo narodni stvari. Ali ženska - kje naj išče lepše prilike za narodno delo, nego da se svojo delavnostjo v naši družbi otimlje našo deco pred potujčavanjem ? ! Će tudi ne bi družba sv. Cirila in Metodija ne storila nič druzega za nas, stori že mnogo s tem, da nam vzdržuje v Trstu pri sv. Jakobu šolo, kajti tam so bivali Slovenci od nekdaj, ali bili so nevedaa raja. — Zdaj pa imamo tam celo vojsko zavednih Slovencev obojega spola, ki nam jo je vzgojila družba sv. Cirila in Metodija. Zato zanimajmo se za družbo sosebno me žene ! Saj nismo le za domače opravilo ! Saj je tudi v nas svoboden božanstven duh, ki si želi včasih višega poleta. A če ima že svobodno dekle dolžnosti do naroda, koliko več jih ima mati, soproga! Le-te morajo se svojim izgledom buditi v vsej družini narodno zavest! Ta čut ne smatrajmo malenkostnim in kukor igračo, kajti le srečne se morejo šteti družine, ki so si v teh časih ohranile tak duševen zanos. Mi se čutimo srečne, da imamo tu v Litiji tako vzgledno rodbino, kakor.šnja je Svetčeva. — Kdor je prestopil prag te hiše, se more prepričati, kako se v tej rcdbini goji zavest, kako se skrbi za družbo sv. Cirila in Metodija ! Posnemajmo jo vsi in kmalu Bine narodu našemu zlata zarja svobode. Dobrot-Ijivo nebo naj nam še dolgo časa ohrani to vzgledno družino! še dolgo naj svitlo srdnce ogreva in razsvitlja njo in nje okolico ! Ve, vrle Lit'jke, bodite pa se dalje v ponos in diko družbi sv. Cirila in Metodija ! {Oduševljeno pritrjevanje in živio klici). Po banketu so .JLL^iukali skupščinarji z godbo v Šmartno. Tudi tam so bile vse hiše odičene slovenskimi zastavami. Skupščinarje bo vsprejeli župan, pevsko društvo, in mladina z mnogimi vaščani. Na pozdrave vseh teh se je zahvalil prvomestnik Zupan. Skupščinarji so si ogledali najprej župno cerkev. Potem so se zbrali na vrtu narodne gostilne, kjer je začela prisrčna domača zabava. Prvi je pozdravil skupščinarje v imenu Smartnega g. dekan Ž 1 o g a r in se je posebno spominjal Tržačanov, gkaterih je bilo 12 na veliki skupščini. Na ta pozdrav se je odzval v imenu tržaških Slovencev g. Ante Stemberger tako-le : Zahvaljujem se na lepem pozdravu g. dekana, a zahvaljujem se tudi dičnim vašča- »Z življenjem, naj si je ono kakoršno koli, je treba računati. Kdor je živel toliko let, kakor jaz pod njegovim pravom, ta se mora čutiti pred njim odgovoren. Ni velika reč povedati si : okoriščal sem se žnjim, dokler mi je bilo pri tem dobro — toda v trenutku, ko ee mi godi slabo, se vračam k naravi.« A na to je jel misliti točneje — ne več o splošnih teorijah, marveč o go?pej El-zenovi. »Kakšno pravico imam pustiti jo? Ako je bilo njeno življenje ponarejeno in lažnjivo, ako njena preteklost ni jasna, bilo mi je mogoče ne snubiti je, ker mi je bilo to znano. Sedaj bi imel pravico raztrgati zvezo žnjo eamo v tem Blučaju, ko bi odkril v njej kak greh, ki ga je tajila, ali ko bi s9 gledć mene v čem pregrešila. Toda ona mi ni zakrivila ničesar. Bila je do mene spoštljiva in odkritosrčna. V njej tudi tiči nekaj, kar me vleče k njej, ker drugače bi je ne bil snubil. Časih čutim, da jo ljubim; a ako se me časih polašča dvom — čemu ima ona trpeti radi tega? Moj beg bi bil, naj si bo že kakor hoče, krivica za njo in kdo ve, ako ne smrtni udarec ?« (Pride še.) nom, ki so svojo vaa Šmartno tako lepo odi- ■ 4. in 5. t. m. vršila razprava proti 3 češkim Ali do personalne unije mora žili slovenskim bratom v pcčaščenje. Lepo gospodom. Ker pa se je obtožba opirala le na priti vhipu, kose zrahlja jed-ie bivati med tako rodoljubnimi, probujenimi izjave nemških ovaduhov, so zahtevali obto- notnost vojske! brati. Mi ob Adriji imamo prestajati težkih ženci, da morajo nemški gospodje izpovedati | A vsakemu avstrijskemu potrijotu je v Adriji imamo prestajati bojev, a tudi naši bratje na severa, Štaj ere: in Korcšei, se morajo proti sovražnemu sosedu neprestano boriti. Naša domovina je lepa in bogata, zato nam sili že tisoč let v njo Nemec, Italijan, Madjar in Turek. Mi Primorci ob Adriji in naši bratje pod prisego. Ta zahteva pa je napravila dolžnost, da razmišlja o tem, da-li ne bi bilo čudovit učinek na nemške gospode : p r e fe 1 i - bolje da se takoj uresniči ta micali s o s v o j e p r e j s n j e i z p o v e d b e s e 1 1 o če n j a i n d a se ne bo nada-popolnoma in sodniku ni preostajalo lj e v a 1 o g o s p o d a r s k o j a č e n j e O-druzega, nego da je obtožence rešil vsake gjrske na stroške naše polovice, krivde. Tako se je za Nemce sramotno ne- j Take izjave od take strani ne morejo Štajerci, se krepko držimo. A tako se bomo hala ta grda kampanja. Najprej — dokler ni ostati brez učinka vsaj na trezneje madjarske držali tudi naprej. Slovensko bvo - nevarnosti — ovajajo radi zločinov, potem pa, ljudij, katerim se dozdeva, da kdor hoče bodo hočemo in za njo smo vzdignili bojno ko bi trebalo potrditi s prisego in vzeti na se eamoBtalen biti, mora znati tudi stati orožje ! veliko odgovornost, potem — preklicujejo. Mi Tržačani se ne udamo za nobeno Kako imenujejo tako pačetje vsi oni, ki niso ceno, pa smo si izbrali: rajši a m rt — izišli iz velikega >herrnvolkac ? T nego sužnost. Ob Adriji, bratje, imate Kriza na Ogerakem. Cesar se je dobre čuvarje — a tako je tudi na Štajar- že povrnil iz Išla na Dunaj prisiljen v to na lastnih nogah in sam skrbeti za svoje potrebe. Nova doba v Srbiji. O svojem prihodu v Beligrad je srbski prestolonaslednik Jurij, na pozdrav ministerskega predsednika, Zadnje, čase opažamo da se italijanska glasila posebno pečajo z vodstvom redarstva. Tudi to je potrebno; samo, da ne bi delali tako kakor delajo, samo da bi delali z dobrim namenom. Tudi mi smo že povedali marsikatero gorko na račun rečenega vodstva, jo povemo gotovo še, in se tudi sedaj deloma strinjamo z rečenimi napadi. Mi priznajemo, da je tržaško redarstvo, posebno pa eivilno, premaioštevilno za mesto s 185.000 duš prebivalstva. V Trstu bi trebali veČ in spretnih javnih organov. Bedasto pa se nam vidi očitanje »Gaz-zettina«, čes, da se poslužuje najumazanejših subjektov iz civilne družbe, ko zasleduje n. pr. kako tatinsko druhal. Menijo li »Gazzettinovi« neumneži, da naj bi se bolji elementi, bodi si iz inteligence skem! Ako pa pogledamo na Kranjsko, vi- po dogodkih na Ogrskem. Jutri pojuirioj.m Avakumovića, odgovoril sledeče: | ali širših mas, dajali na razpolago za take dimo tudi tukaj krepeK, zdrav, in - kakor bo pa bival bržkone že vGMna ogrskih »G »spod pred^da.k, zahvaljujem se vamj namene ? ! Kako naj, recimo poštenjak ob- vidim j tu — zave Jen narod! Zato prihajamo tleh, kjer bo vsprejemal ogrske državnike, od srca na pozdravu. Že v letih svojega de- radi k Vam, da se pri vas oipočijemo in Rešitev krize ne bo lahka, ker mož, ki bi tinstva, ko ssm začd govoriti v predragem Vi nas vsprejemate vselej z odprtim, bratskim imeli vsaj kolikor toliko nade, da razrootajo vešča redarstvo o nakanah ali o činih tatov ? Potem bi morali biti izvršinih vsi sloji našem srbskem jeziku, pripovedoval mi je v zvezi s tatovi in njihovim rokodelstvom \ objemom/Lepa je n*ša domovina. Vsak ko- zamotani položaj, je le malo, a kar jih je, oča, da je daleč od nas neka zemlja, katera Lepa kulturna in varstvena slika bi bila to ! rak naše zemlie ima svoio zgodovino, vsak *e bodo menda vsi (kakor je soditi po ma- mije domovina, katero moram ljubiti. j Taka insinuacija, kakor jo je napisal »Gazzet- rak naše zemlje ima svojo zgodovino, vsak pedenj je natopljen s krvjo in znojem naših slovenskih očetov. Z mečem v roki so si osvojili naši junaški dedje te divne kraje, tukaj eo postavili zibelko svojim otrokom in grobove za svoje trudne kosti. Nam pa so zapustili zapoved, da branimo do skrajnosti lepo svojo domovino in na njej zibelke svojih otrok svete grobove svojih očetov ! (kakor je soditi po djar-kih listih) otresali in se branili, ker se opravičeno boje, da bi se pod težo te velike V moji duši živel je vedno spomin na tinoc, je naravnost žaljiva za vso družbo. Le Srbijo, mislil sem na njene lepote, na nje na čast je družbi, ako je danes manj ljudij, ki bi bili pripravljeni opravljati posel vohunov, tatov je pa več in bolj prefriganih ! in odijozne naloge obrabili in napravili ne- gore in dobrave. Spremil sem vedno za tem, mogoče za bodoče. da bi videl domovino. Danes izpolnila se mi Sploh napravljajo vesti iz Budimpešte je moja najbolj vroča želja; prišel sem v nekak ut;s, kakor rta je vsaj en del Madjarov domovino. Jaz prinašam domovini in srb- začel nekoliko razmišljati. Vsaj tiste razbrz skemu narodu čisto, mladostno dušo in vroče in danesti ni opažati sedaj. Morda je vendar eree, ki ljubi domovino. Od srbskega naroda jelo malce svitati v tej in oni madjarski pričakujem, da me vsprejme kakor s na majke šega povoda, da bi branil redarstvene organe Zgodovina nas uči, da ne smemo verjeti glavi, da bi Madjari v hipu, ko bi se drzno Srbije, kakor prvega .n najsvetejšega p„da ker je imel od te strani že preveč nepotreb-im sosedom, posebno pa moramo stati na povspeli na višino svojih želja, začeli najbit- nika Njegovega Veličanstva kralja, kakor »ih sitnost, Ah institucija sama je m ostane praunuka Karadjordjevega. Navdihnjen srb- potrebna, dokler bo v človeški družbi ljudij, skim duhom in napojen srbskim mlekom, ki so nevarni sočloveku. Redarstvo ne more samo zasledovati vseh uzmovieev ; zato išee pomočnikov kjer jih je najti. Pisec teh vrstic nima gotovo najmanj- vsklikam radostno: Naj živi moj oče, kralj Peter; naj živi srbski narod!« Ustaja V Makedoniji. Ruski minister nss.m sosedom, posebno pa straži proti severu. Priliznjeni in hinavski so treje iti nizdolu ! Nemci, radi bi nas uspavali in v snu zada- GjspodarBka samostalnost, carinarske vili. Neš narod ne more nič doseči od du- meje med Avstrijo in Odrsko, personalna naj=ke vlade. Slušajmo torej glas zgodovine, unija s samostalno madjarsko vojsko, to so Pa tudi naša Sava nam kaže pot do boljše pač izborne parole za razvnemanje madjar- bodočnosti. Sava ne teče gori proti severu, ekega šovinizma, ali drugo je vprašanje, kakove za vnanje stvari, gr i Lanudortf, zmpak proti jugu. Sava teče doli na slo- bi bile posledice za Madjare same, čim bi vanski jug, tja med naše Hrvate, Srbe.... uresničili te aspiracije?! Ako imajo Madjari le še količkaj zmožnosti za trezno razmišljanje za svoje polože nje, kakor je resaicno, in ne kakor se blesti Oosojati pa je, če se od strani javnih organov dogajajo netaktnosti, nepravilnosti samooblastnosti, nepotrebne veksacije in ne- je udovi opravičeno kršenje osebne svobode. Sava nam pravi, da je tam naša moč, naša rešitev, naša svoboda! Vi ste me umeli. Ponavljam torej ovojo zahvalo na brat- skem vpprejemu in pozdravljam divne rodo- v razgretih madjarskih glavah, mora jih ljube tega okraja. Temu govoru je sledil buren aplavz in so pevci zapeli »Slovenec i Hrvat«. Na to se je oglasil za besedo g. državni poslanec dr. Ig. Žitnik, ki je omenjal, kako velike važnosti je za vso slovensko domovino družba sv. C.r.la in Metodija. In zato ne bi smelo biti nobenega Slovenca, ki ne bi bil člen te prekoristne družbe. V daljnjem razvitku govora se je govornik spominjal re solucije, predlagane na veliki skupščini, ka tera resolucija je zvala poslance na obstruk-cijo proti dunajski vladi. Povdarjal je z ogorčenjem, kako krivična je dunajska vlada osupniti, s kako mirnostjo so začeli na avstrijski strani razpravljati o eventuvalnosti gospodarskega lečenja in personalne unije. Kar je nekdaj v Avstrijcih provzročalo mrali-čev strah, to je danes predmetom mirno ra čunajočega ugibanja. In ti računi so menda bolj vznemirljivi za Madjare, nego pa za Avstrijce. umorjenega ruskega konzula R >stkovskega v Ni emo boteli le Pr,biti neumno p.sar- B.tjlju (Monastir) brzojavno izrekel sožalje jenje »Gazzettina«, ki bi menda hotel, da in jej naznanil, da se Rostkovskemu priredi naj se vsa družba spremeni v vojsko redar-slovesen pogreb na državne stroge. stven;h vohunov in ovajalcev. Priznavamo pa Odstavljeni vali v Bitolju bo izgnan v vnovič, da je na tržaškem redarstvu potrebna Tripolis (Afriko) marsikatera reforma in sprememba, izlasti — Dne 11. t. m. so u*taši razstielili g^de personalij, da se vsa diužba nekako modernizira! Izlasti pa naj bi vse varstvene. prešinila zavest, da njihova naloga je: varstvo m e-solunskem ščanetvu! Reforme naj se izvrše v tem zmislu, da se ne bo dogajalo toliko tatvin in veliki železniški most pri Gevg«diju, vsled česar je zaustavljen promet na železnični organe progi Sioplje Solun. Porta je v velikih skr- prva beh, da pride v kratkem tudi v vilajetu do prave ustaje. V Solun došlo je te dni 130 ranjenih škode na imetju, turških vojakov iz bitoljskega vilajeta, kar po v>ej Madjariji in za katero plamti v velikem ognju sleherno madjarsko srce, je na pr. madjarski poveljstveni armadni jezik. A danes moremo zabeležiti eauncijacijo iz hrvatskega v'ra — pa, nota bene, ne opozicijo- Na drugi strani pa naj meščanstvo uva- ki morajo ibogati in da je torej krivično, da, uehu-legagrada poročajo, da so pri O-itrovem Turki manno, ako so zasramovani in zaničevani obkolili 800 ustašav. radi tega, ker so storili, kar so jim velevali Ustaši da so hoteli Bitolj zažgati, kar se drugi. Jedna parol, ki danes gromovito razlega zaa5i> ^a se v tem vilajetu bijejo res že hudi žuje, da so mži organi siromaki, \f adiariii in z, kfit.m nI h m fi v vpH- bo)i "staši turškimi vojaki. Iz Be- ubogati in da je torej krivično, slovenskemu narodu posebno na šol-kem polju nalnega, ki napoveduje Madjarom, da ta za- in kako se ne more od nje nič doseči. Za hteva ni izvedljiva in da bi bile posledice svojo omj1k> je pripravljen vsaki čas stopiti v neiogledne, ako bi jo hoteli izvesti se silo. obstrukcijo, vrgši na stran vse ozre. O tem V O^eku izhajajoča »Drauc piše: »Tudi nas bodo tudi sklepali državni poslanci prei za- Hrvatov se izredno dotika vprašanje narodne četk( m jesenskega zasedanja. Ob splošnem vojske, ker madjarski jez:k v sedanji skupni odobravanju zbranih domačinov in gostov je voJski na Ogrskem, bi pomenjal toliko ko govornik pokazal tja proti jugu na Hrvate likor hrvatski za povedni jezik in Srbe in je zaklical vznesenim glasom, da v hrvatskih polkih. Vtemvpr e e ima Sotla zasuti in da imasšanJuaov8i H r v a t j e j e d i n i tem prestati veaka meja med z a d nj eg a 5 ! o v e k a«. Hrvati in Slovenci. (Frenetično pritrjevanje). Zibava je trajala dalje jim pa ni posrečilo. V bitkah pri Soaiijevu in Hruševem da znajo biti zgube na obeh straneh kakin 160 Slovenskim abiturijentom. Iz Spljeta nam pišejo : Od davna je že običaj, da se abituri- mož. Oba kraja se nahajata še vedno v ro- pQtem) k(j gQ ge otregH šolskega prahUf kah u-tašev. zbirajo na dogovor za nadaljnje skupno de-Iz Belegagrada poročajo nadalje, da se lovgrjJe y ož;votvorenje onih idejalov, ki jim bolgarskem ustašem pridružujejo tu li Srbi. a d o Tržaška vesu Ima prav in nima prav. Ntkdo nam piše : Včerajšnji »Indipendente« zahteva že napolnjujejo dušo že od prvih let, ko so spoznali dolžnosti, katere jim nalaga domovina. Zvesti tem tradicijam, a tudi iz druzih važnih razlogov, sklenili so dalmatinski Hrvatje tudi letos sklicati takov sestanek z obširnim pro- med sviran;em godbe in pevanjem pevskega zbora ; le prehitro so minevale ure in trebalo je misliti na odhod. Zbrali smo se še enkrat na kolodvoru Ali so čuli Midjari? Tako govore Hrvatje in z a njimi bi začeli govoriti tudi drugi. In o tem ni smeti pozabiti, da velika večina skupne vojske, nabrana v deželah krone odpadejo dosedanje — sleparije, ki so se do bv. Štefana, n i m a d j a r s k a. gajale na škodo bednega ljudstva. V nemadjarskih narodih bi zaplapolal V tem pogledu ima »Indipendente* po- v drugič in odločno, naj bo prodaja rib (na gramom in sicer v starodavni Spljet. Na tem debelo) na ribjem trgu javna ! ! sestanku pa želijo dalmatinski abiturijenti To isto smo tudi mi ža opetovano za-[videti tudi brate Srbe, da se ž njimi obja-htevali. Z javno prodajo, ako bo ta res javna,j mejo po vzgledu starejših bratov, in brate in cm i se potem razšli na vse strani sloven- p'amen, ako bi videli, da se jih hoče polnoma prav. ske domovine, pone^ši seboj najlepše spomine na letošnjo skupščino in na divni narod, ki biva v onem kraju. Politični pregled. narodno ubijati tudi spomočjo V drugi notici pa piše omenjeni list, da krvnega davka, ki ga morajo redarstveni organi ne vrše svoje dolžnosti ! plačevati!! Češ, čim so zasledili kakega malopoštenjaka Ce bi se hotelo rešiti ogrsko krizo v — bi morali istega zapreti takoj in ne po-smislu te zahteve Madjarov, razvila bi se na sredovati, kakor je to v navadi pri tržaškem Ogrskem še huja državna kriza, kateri zad- redarstvu Piscu teb vrstic je svoječasno neka oseba pokrala v presledkih blaga za več sto kron. Neki bivši redarstveni nadzornik je stvar n:a posledica bi utegnila biti polom za mad- V Trstu, 13. avgu%ta 1903. jarsko pleme. Da ima Ogrska kompaktno mad- Taki SO ti Nemci! Neme: na M>- jarsko prebivalstvo, potem bi bilo kaj dru- ravskem se kar Ee morejo pomiriti, ker so te zeffa. Ali usiljevanje madjarskega jezika voj- preiskal in mi svetoval, naj nepoštene osebe dni zgubili na občinskih volitvah gospodarstvo ski, ki ni madjarska, to bi moralo srd proti ne dam zapreti, češ: ako jo daste zapr*t:, v mestu Hranice, ki je }>o veliki večini Madjarom razgreti do vrenja. vam ne bo s tem nič pomagano — pač pa češko. Vendar so sami pričfkovali svojega po- Pa tudi o personalni uniji — pred ka- uničite mlado ekzistenco, katera se v slučaju, raza. Temu dokaz je dejstvo, da je prejšnji tero mislijo so se Avstrijci stresali v grozi da jej prizanesete. lahko izpametuje. In res, občinski zaetop hotel z vso naglico rešiti pro- — so začele danes razpravljati na naši strani dot čna oseba je od onega čaja — skozi in račun za to leto. Ccška večina pa seje uprla celo jako visoko stoječe osebe v smislu, da skozi poštena! 2e na vse zadnje moremo spoprijazniti tudi Naše mnenje je torej, da ima policija s tem. Tako je n. pr. bivši min;sterski pred- tudi posredi-valno nalogo, sednik knez Altred \Vindischgraetz v pogo-; Nekoliko O našem redarstvu. Pišejo voru z urednikom »Pilsener Tagblattac izja- nam: V Vrhovem trobilcu, ki sliši na ime vil mnenje, da ob sedanjih razmerah na Ogr- »Gazzettino«, je čitali taie oslarije, da jih je in je naložilo preganjanje po § 312 radi ža- skem ne bo avstrijskim poslancem možno vredno zabeležiti v dokaz, b č^m ee pečajo ljeiiia uradnih oseb. Vsled tega se je dne glasavati še enkrat za nagodbo z Ogrsko, slovenski odpadniki in po-sili lahoni! temu z obstrukeijo. In veste, kaj so storili na to nemški gospodje .'! Šti so in napravili kazensko ovadbo proti členom manjšine radi — zločina javnega na«ils:va. Državno pravdni-štvo pa je zaustavilo postopanje radi zločina Slovence, da se jim oddolžijo za ljubezen in bratstvo in da ss še čv-ršče združijo v skupno falango za skupni boj proti skupnemu sovražniku. Program kongresa je sledeči : 1. O organizaciji dijaštva. 2. Mladina nada domovine (t. j. : kaj in kako mora ona delati, da ne ta izrek izpolni. Ljudska prosveta. 4. Raznoterosti. Bratje in mesto, ki Vas zovejo, čas, ki Vas vodi, zahtevajo od Vas, bratje Siovenei, to malo žrtev, da za trenotek pozabite na strankarske boje, da pustite na strani vsako drugo delo in da vsi, kateri morete, pohitite v bratsko kolo, da tam svoje muke, svoje želje in nade spojite z mukami, željami in nadami svojih krvnih bratov, da vsi skupaj prisežemo, da bum > z vsemi silami delovali za blagor naše bedne domovine. Stanovanje bo brezplačno a hrana kolikor je mogoče najcenejša. Kongres se bo vršil dne 27., 28. in 29. t. m. tako, da bodo mogli Istrani in Slovenci odpotovati iz Trsta s parnikom dne 25. t. m-ob 8. uri zjutraj. Hrvatski Vam parira v in na svidenje v 7jvonimirovem mestu. Za pripravljalni odbor : Josip J e d 1 o v b k i, abiturijent. Obrekovalcem našesa naroda. Prejeli smo: Včeraj ste omenili, kako je neko tržaško umazano glasilo porabilo tudi samomor, dcg»divši se te dni na železniškem tiru blizu Romanj, da je prikazovalo naš narod v grdi luči in vzbujalo domnevanje, kakor da je našemu ljudstvu že v krvi tolo-vajstvo, da so med njim roparski napadi vsakdanji dogodki. Povdarjali ste pa včeraj tudi, da se že mnogo let ni dogodil v R omanjih in njih bližini noben roparski napad. To pa ne odgovarja popolnoma resnici. Pred par leti Be je nekje blizu R cmanj res dogodil neki roparski napad. Ali a vktorji tega napada niso bili naši slovenski ljudje, ampak neka s o-drga is mesta!! In to je ravno nečuveno, da se naš narod grdi in kleveta radi stvari, ki so jih zagrešili njegovi — sovražniki I Res ga nimajo ne srca, ne vesti, ne poštenja — ti klevet-niki naroda slovenskega ! Pohvala našemu peš-polku št. It?. V »Slovencu« čitamo: Godba i'7. pešpolka si je pridobila v kratkiii dneh, Kar se mudi v Ljubljani, iskrene simpatije ntš?ga prebivalstva. To je pokazal zopet včerajšnji promenadni koncert v Zvezdi, kjer je bilo vse polno občinstva, kar se o promenadnih koncertih 27. p=špoi&a ne more trditi. Lahko rečemo, da nismo čuli že dolgo let v L ubijani tako lepega, močnega, a vendar fin > ubranega sviranja ; posebno imenitno igra godba r pet ne točke. — Zvečer ob osmin je bil v Hafnerjevi pivovarni drugi koncert, na katerem je mnogoštevilno občinstvo marljivi godbi in njenemu spretnemu kapelniku gosjKJiiu Tepiv ju, burno izražalo svoje zad(-voijstvo in priznanje. Sploh pa moramo reči, da nas je nastop 97. pešpolka v Ljubljani prav prijetno presenetil in ol ena je želja, da bi nam ta prijazni polk dalje časa ostal v Ljubljani, nego le za kratek čas vojaških vai. Na znanje. Uradnija »Delavskega podpornega društva« ee prihodnjo aoboto odpre še le p tem, ko se odbor in udje povrnejo iz cerkve sv. Antona novega, kjer se bo v spomin obletnice blagoslovljenja društvene zastave darovala sv. maša. Pcdpisani vabi vse člene, ženske in mož^e, da pridejo najdalje do pol osmih pod društvene prostore iu da se udeleže slavnostnega obhoda v cerkev in nazaj, Vabljeni so tudi vsi prijatelji našega društva, da pridejo na to lepo zjutranjo, kakor tuii na po-poludansko slavni,s*. Kakor društveni urad, tako se tudi druš.veni ambulatsrij odpre še le po povratku iz cerkve. Društveni bolniki smejo iti v cerkev, oziroma priti v društvo okolo uri. Odbor. PS. Otrokom bo vstop na popoludansko veselico dovoljen le tedaj, ako pridejo v družbi starišev, oziroma sorodnikov. Poziv. Odbor pevskega društva »Kolo« vabi vte svcje čiene, da se udeleže obeh (zjutranje in popoludanske) slavnosti, ki ja priredi prihodnjo soboto el. »Delavsko podporno društvo«. Zbirališče za zjutranjo slav-nost ob pol osmih pod društveno dvorano. P i pol u dne ob navadni uri pevska vaja in po vaji odhod na veselico k sv. Jakobu. Za možko podružnico dražbe sv. Cirila i a Metodija v Trstu, se je nabralo na veselic , ki jo je priredilo konsumno društvo pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji, 21 K 45 st. V i -»ti kremi se je nabralo v veseli družbi 8 K 7s «t., fra?da!enska godba darovala 2 K; skupaj o2 K 23 st. Srčaa hvala! Bi8gajništvu. Pevsko društvo »Danica« na Konto velju priredi v nedeljo dne 6. septembra veliko vrtno veselico. Prosimo, da blagovolijo bližnja društva to uvaževati. Odbor. Zahvala. Gospodarsko društvo pri sv. M. M. zg. se najiskreneje zahvaljuje, vsem on;m ki so ee odzvali na njega vabilo na toli krasno vspelo veselico minole nedelje. Zahva a bodi izrečena : gospodu poslancu Antonu Sancinu, uglednim društvom »Veiesla«, »Slava« in čitaln;ci pri sv. Jakobu l nozborska volitev za skupino najvećih obda-čencev v Dubrovniku. Izvoljen je bil z vsemi 54 glasovi dr. Milko Ćingrija. X Katastrofa v Bovcu. Iz »Soče« po-snemljemo, da je nekega moža razljučea bik j zabcdel in usmrtil in eo morali orožniki bika ubiti. Cesar je podaril pogorelcem v Bovcu 10.000 K. Hudo je prizadeta tudi »Narodna čitalnica«, ki se je ravno pripravljala, da proslavi svojo 25-letnico. Zgorela je vsa društvena oprava, knj žnica in svdena zastava. Žito se obrača do aiavnih društev, lastništev knjig in leposlovnih listov ter do zasebnikov-rodoljubov t* prošnjo, naj jej blagovole poda riti knjig, da si opomore do nove knjižnice. Hvaležnost vseh členov naj bo v piačilo bla gim dobrotnikom, ki e« usmilijo društva, ki je tako nesrečno ravno ob svoji 251etn;ci ! x Bilek-Bilek. Iz Podgrada nam pišejo: Ves civilizovani svet je do mozga pretresla novica o grozovitem maršu voja kov v Hercegovini. Koliko mladih Človeških življenj moralo je tam poginiti samo radikru tosti poveljnjkov (katere pa gotovo zadene zaslužena kazeč). In to je baje zahtevala disciplina vojaška, kateri se mora vse žrtvo vati. Disciplina je potrebaa, to je gotovo. Ali naše uverjenje je, da disciplina ne izključuje obzirnosti in usmiljenja. Zapoved vojaška je d. pr. v tem tednu zahtevala, da morajo prebivalci sodnega okraja porgra skega, ki šteje nič manj nego 17.000 tisoč duš, trpeti škodo par tadnov. V tem okraju, obsegajo-čem cele 3 občine : Podgrad, Materija in Jelšane, je namreč delokrog občinskega zdravnika v Podgradu. Le-ta, v osebi g. dr. Tomaža Bliek-e, moral je pred par dnevi odriniti k vojaškim vajam. Tako se je pač glasil poziv! Nič ni pomagalo, da se je celo c. k. politična oblast pote Razne vesti, Vseslovanska razstava v Petrogradu »Dait\vuiK Warsza\vsKi« poroča o vseslovan-ski razstavi sledeče: Vseslovanska razstava, ee je imela vršiti 1. 1904. v Petrogradu, odnesena je do 1. 1906. in sicer radi tega, ker je R sija sklenila kolikor m )goče obilno in sijajno sodelovati na tej razstavi. Rusija ima v prvi vrsti pred okom kulturne cilje, trgovske osnove so še le na drugem mestu. Čehi pa želijo predvsem zboljšati svoje trgovinske zveze. 01 češke strani pisalo se je pristojnemu odlioru v Petrograd, da je in dustrija na Češkem ravno tako razvita, kakor v Nemč ji in di je za Čehe o i nbjvečeija interesa, da najdejo v Rusiji skladišča za svoje izdelke, tvuaija nima razloga dajati pre Inosti nemškim izdelkom. Čehi gredo že tako daleč, da sedaj nabirajo denar, da se bo moglo kmalu pričeti s pripravljalnim' deli za gradnjo kanala, ki bo spajal Vltavo in Donavo. Cehi nameravajo n-tmreč vso svojo izvozno trgovino pošiljati po tem kanalu do Črnega morja, a ne kakor do sedaj, preko Humburga. Do tedaj je v to svrho nabranih že en milijon kron, in izjavljajo, da se nabere v kratkem času še toliko, ako bo to potrebno. Tudi pruski in avstrijski Poljaki bodo sodelovali na vseslovaneki razstavi v Petrogradu, ako bo ista službena, kar tudi bo. Loterijske številke, izžrebana dae 12 avgusta : i raga 26 44 41 53 13 Lvov 45 31 55 73 21 Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorclj lista „E d 1 n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst« Išče se dobra kuharica za krčmo proti plači. Več se poizve pri urpavi »Edinosti«. Tovarna pohištva Aleksander Levi IVlinzi A. - = ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene. da sc ni bati nikake konknrence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Iinatrovan canllc brezplačno in franko. Svoji k svojim! ZALOGA £ * * X H n x % n ^ n m pohištva* dobro poznane tovarne mizarske zadruge v Gorici (Man) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej $nlon Cereigoj Trst, Via di Piazza v9cchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarila potistva prlmorste dežele. Solidnost zajamčena, kajti lea ae oauSI v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo tSO stopinj. — Najbolj udobne, use-derni sestav. Konkurenčna cene. SST Album pohištev brezplačen. » n -s t n M xxxxxxxxxxxxxxxx Velika zaloga Brzojavna poročila. Štrajk t Barceloni. in živega apna HEKTOR ZERNITZ ulica Torrente nasproti Volti di Chiozza. BARCCLONA 12. (B) Štraj kujoči zi- Gosp. Avgust Aratti je edini pooblaščenec g o v a 1 a za tof in priporočala prošnjo g. dr. Bilek i, da bi bil teh vaj povBem oproščen, ker je on edini zdravnik v vsem sodnem okraju podgrajskem. Naše skromno mnenje je, da v takih Blučajih bi tudi vojaška disciplina in zapoved mogli dopustiti nekoliko obzirnosti do prebivalstva enega sodnega okraja ! Sedaj mora volens nolens ves sodni okraj ostati brez zdravnika ! Je-li mogoče, da bi 17 tisoč duš cele 4 tedne I darji eo odklonili zadnje ponudbe delodajalcev, vsled čeear se je položaj poojstril. Katastrofa na parižki podzemski že-lezniei. PARIZ 13. (B) »Matinc poroča, da glede vzrokov katastrofi izhaja iz sodne preiskave, da so ti vzroki različnih vrst in da torej tudi odgovornost zadevije različne činitelje. Preiskovalni sodnik gleda torej na to, da vodi preiskavo v določenih smereh. Najprej treba določiti v koliko je zakrivilo za vsprejemanje naročil. Posojilno in konsomno društvo t Ricmanjiii vpisana zadruga z neomenjenim poroštvom. Vabilo na redno zborovanje katero se bo vr-ilo v nedeljo. st;. Rj-di velike važnosti 5 nčke dnevnega reda je žeieti poln« številno udeležbe. R cmanje, 13. avgusta 1903. Starešinstvo. Prodajalnica rokovic in kravat. A- HUBMAN T UST Corso stv. 19. TRST. Rokovice glace, p»ve vrste za «ospe, 2 gumba po.....gl'1 1* 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz šved-ke ali bele kože za prati, 3 gumbi po .... ^11 1.20 Rokovice iz kineske svile po . - gld —-BO Rokovice iz ponarejete Kože, 3 gumbi po........—-50 Rokovice tflacč za gospode (angltške vrste) po ... . g!d 1.30 do 1.40 Rokovice pristne angležne po . gld 1*80 Rokovice ZZ ča-tnike gld 1.10, podčastnike 70 nov?. Rokovice iz škotske niti od 40—50 novč Rokovice lukrjieaste.....gld —.50 Rokovice m tous. zudoja novost, od svile 60 novč. od niti 30 novč. Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien" prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB Rokov ce se poškušrjo ter sprejemajo naročbe po meri. 1/nAaio v dobrem stanu, z enim ali dvema IVutrlja konjema se tako; oroda. Naslov: Jakob Klein nI Molin piccolo nasproti restivra-ije. „AdLa citt i di Frankfur.". Trpvsli pomočnit. lika. službo v Trstu a;i ok >lici. SI žb > na topi lahko takoj ali s 1 septembrom t. L Ponudbe po .lati je poi šifro K. C po-»te re*t. Zagorje ob Savi Urar F. Pertot Poste 1, vogal uL Cariatia. Prodaja t-rebine ure od 3 gld. na prej, zlate ure od 8 gld. naprej. IzU>r sten skib ur, regoltt >i jev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. 30 malih stanovanj kukinjo »e takoj odda v ulici Industria in uL (iuardia v ti-ah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani 5t. 20 A, I. nad«tr. od 1—2 in t pop. Pisarna 9r. gregorina in dr. Slavika sprejme stenografa nastop I. septembra, • rafa iš<"e pisarna dr.a < >t. Rybar-a in dr.a J. Al »rama v Trstu. Nastop s 1. septembrom t. 1. D.r Matej Pretner odvetnik v Trstu sprejme stenografa. Vstop takoj ali čim prej mogoče. Plača po dogovoru. w Posojila, ne manjše od lO.OOO kron na hiše, zemljišče, dedšeine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma št v. 6. (Posredovalci izključeni). m L. Lnzerjev oliliž za turiste. Pripoznano najboljše zdravilo proti kurjim očesom, žuljem itd. Gla»-ua zaloga: Lekarna L. SCHWENK, DUNAJ- HEIDLING. Nfj8e LllSfiN^™ zahteva 1JLiUU1 K ] .o0> - Tobiva se v vseli lekarnah. - Jakob NAJVEČJI IZBOR VRČKOV ZA PIVO = se nahaja v dobro znani zalogi steklenin in porcelana , ul. Cavana 6 (nasproti škofijski palači) TRST Vzorec št. 4. Vzorec št. 2. Vzorec št. 5. Pošiljatve na deželo se izvrše z največjo točnostjo in natančnostjo. ______Lekarničarja A. Thierry-ja balzam iŠ^sD 1? Je ,1;,j*,0U*e dijetetidno domače zdravilo proti jirebaveim za-J&^C^ viram, p« s nju, slabost m, n /.av ci, iij.emanju, ublažuje kašelj ter AKb trgaDje, čieti sline in človeške potreb-. 12 m*lib ali G velikih ste- lAilein echtl \ 1CH OlEM-j klenio zabojem vred s'au^ Iv 4.— Lekarna pri angelju varuhu v Pregradi (Rogatec Sauerbrunn.) Pristno le pe ?ra\eD »t m tco varni e**n;» /narnko »nuna«. Priporoča se to zdravilo jemati vedno na potovanje. Na milj one dam rabi ..Feeolin". Vprašajte Vašetja zdravnika, ako je „Feeolin" najboljši kozmetik za kožo, lasi in zobe. Naj-grši obraz in najostudnejše roke zadobe takoi aristo-kratiČno finost in obliko z rabo „Feeolinair. ..Feeolin ' je angleško milo sestavljeno iz 4"2 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da se s porabo ..Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja, ru'Je-Čice na nosu itd. „Feeolin" je najboljše sredstvo za očišenje in vzdrževanje in olepšanje lasi, zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glava „Feeolin- je tudi naj naravne j Se in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olepšanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. ,Feolin" je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za za. čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. V^ne se takoj denar, ak » bi „Feeolin- ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K, (j komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje 'a Reki: Brača Pavaeić, mirodilniea. priznanje Ilirskim testeninam iz krogov veieposesfva. Gospodoma Žnideršič & Valenčič II. Bistrica. / Vašimi testeninami sem popolnoma zadovoljna. ker so res najizvrstnejse od vseli, kar sem jih poskusila. Tolsti vrh (St. Jernej) Dolenjsko, 12. januarja 1903, Marija Rudež, grajžčakinja. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dell'Industria št. 1. - Trst. Cementne plošSe u medene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od '20 in 25 cm po K 2.— Plošče v riaanjili |>o dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit pur čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema narocbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. W Mnogo taja! do 1<»0[) kr^n na mesen zmorejo častno zas užiti osebe vsakega rftanu. (tudi kot postranski ziisuž-sk). Natančneje pod ..Reell 107" na Annoncen - Abtfte lung des MERCUR. Siuttgart, F»ergstr. obrestuje: FILIJALKA BANKA UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vsprejema uplaeila na tekoči račun .ter se- Vrednostne papirje: po 23;4°/0 takoj „ 3 °/0 na »> mesecev n 3Va°/o na 1 leto Napoleone: po ž1/*0/«, »a <5 mesecev „ 21/sc;0 na 1 leto b) Za giro-conto daje 23 4°/6 do vsakega zneske izplačuje se do 40.000 K a che