JUTRA' P6IWTSFf»aE*WS~V 3MBVTM n Maratonu Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 100 Maribor, petek 3. maja 1929 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri RaSun pri poStnam ček. xav. v Ljubljani št. 11.409 Vitja masaJno, prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 465 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglaai po tarifu Oglaaa aprajama tudi ogtaanl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prašimo** atlet K. 4 Boji se nadaljujejo PONOVNI TEŽKI SPOPADI MED KOMUNISTI IN POLICIJO V - ZOPET 3 MRTVI IN NA STOTINE RANJENIH. - IZGREDI STOV V BERLINSKEM OBČINSKEM SVETU. BERLINU. KOMUNI- Zmaga Stalina glavnega tajnika ruske komunistične internacijonale in dejanskega diktatorja Rusije, na kongresu stranke nad vsemi njegovimi nasprotniki pomeni mnogo več, nego samo Za Stalina uspešni konec medsebojne osebne borbe. Pomeni predvsem odobritev onega kurza v političnem življenju Rusije, ki ga sovjetsko časopisje odkrito imenuje poostrenje razrednega boja in ki se kaže v progo-nih takozvane »male buržuazije«. Tekom zadnjega časa je opaziti v Rusiji stopnjevano in sistematsko naraščanje represalij moskovske vlade proti političnim nasprotnikom, med katerimi je Po Stalinovem mnenju najresnejši in najnevarnejši takozvani maloburžijski element. Znani nemški publicist P. Scha-fer, ki se je nedavno tega mudil v Rusiji, povdarja v enem svojih člankov iz Leningrada, da se je politična borba v Rusiji zaostrila predvsem »na malobur-žujski fronti«. Eden izmed najizrazitejših dokumentov pojačanega razrednega boja v Rusiji je naredba vlade o prisilni deložaciji vseh onih bivših hišnih posestnikov, ki so se bavili s privatno trgovino. Več tisoč lastnikov zasebnih trgovin in manj-ših industrijskih podjetij je na ta način ostalo brez prostorov. Tudi »pojačani finančni pritisk« na osebe, ki imajo privatne trgovine ali industrijsko - obrtne delavnice, s tem, da so finančni organi SSSR pričeli od teh ljudi izterjevati dav k® s takšno brezobzirnostjo, da so mno-s1 uničeni, kaže na poostrenje razrednega boja. Moskovska sovjetska »Rabočaja Galeta« piše glede vprašanja, ali »se mora razredni boj tudi še naprej poostravati«, da je to potrebno in da bo ta boj imel tudi še zanaprej politični značaj, ker je nova gospodarska politika Nep ustvarila v sovjetskem življenju novo buržuazijo kulakov in nepmanov in ker se ta bur-žuazija v gotovih prilikah povoljno razvija. Razvoj nove buržuazije pa ne nio-'■e konvenirati pristašem mednarodnega komunizma, ki imajo svoje posebne po-®j‘ede na problem političnega in gospodarskega življenja države. Zato je sorska vlada prisiljena, da vodi boj pro onemu, kar je sama ustvarila. Minola zima je bila vsa v znamenju »ofenzive proti nepmanom in kulakom«. ] ®veda pa tudi ta nova buržuazija ni Ji*® Pasivna proti vladnim represalijam. 'Rabočaja Gazeta« sama priznava, da elan! nove buržuazije na vladno ofen-*lvo Odgovorili z ubijanjem sovjetskih 'unketjonarjev, vaških dopisnikov, da so požigali kplektivna gospodarstva, da so agitirali "roti vladi v cerkvah itd. kulaki poskušajo onemogočiti zbiranje v j.in skušajo v sovjete spraviti svoje J“di. v nekoliko slučajih je vaška uržun7ija poskušala zrušiti diktaturo Pro«etarijata. Kulaki so namenoma des-^aniziraii tržišča in širili paniko. »Za-{*, Pravi »Rnhočaja Gazeta« — »je kom3 ofenz*vo proti nepmanom in kula-Čati ?e *e nadaljevati, ampak še poja-»tičnik ne b°mo Pritisnili kapitali-“i elementov na najodločnejši na- BERL1N, 3. maja. Včerajšnji dan je potekel kjlub strastnemu hujskanju glavnega organa komunistične stranke, »Die Rote Fahne«, razmeroma mirno. Po cestah in prometnejših trgih so se sicer pojavljali člani komunistične bojne organizacije »Rdeča fronta« v večjih in manjših skupinah, da bi motili promet in izzvali demonstracije, toda energičnemu in pra vočasnemu nastopu policije se je povsod posrečilo komuniste naglo razgnati. Zvečer pa se je položaj zopet oo-slabšal. .Komunisti so namreč sklicali za večerne ure velika protestna zborovanja proti postopanju berlinske varnostne policije. Ko so se pričeli člani »Rdeče fronte« zopet razvrščat) v osmerostope, da bi odkorakali v notranje mestne dele, je prišlo do spopada s policijo. V nekaj minutah so se razvili novi težki nemiri, posebno v predmestju Neukoeln. Policija je bila prvotno tu v premoči, vendar pa so dobivali komunisti vedno nova ojače-ni*. Ko pa so prispeli oklopni avtomobili varnostne policije, je bil otvorjen na komuniste ogenj iz strojnic, na katerega so odgovarjali komunisti z re-volverskimi salvami iz oken, raz stre he in iz podstrešij, z metanjem bomb, kamenja itd. Poizkus, da bi napravili barikade, se je izjalovil ob protina padu policije. Do polnoči so našteli 3 mrtve, 24 težko ranjenih in veliko število lahko ranjenih. Več sto komunistov je bilo aretiranih* Komunistične ranjence so člani komunističnega Rdečega križa takoj odpeljali, da niso prispeli policiji v roke. Policijski predsednik Zorrgiebel je glavni organ komunistične stranke, »Die Rote Fahne«, radi hujskanja k uporu proti državni oblasti, ustavil za tri tedne, obenem pa pozval berlinsko prebivalstvo, da naj tudi ono samo sodeluje pri vzdrževanju reda in miru in onemogoči komunistične demon stracije, češ da so bile inscenirane na ukaz komunistične internacijonale v Moskvi. Tudi zveza socialističnih strokovnih organizacij je izdala proglas, ki poziva delavstvo, naj ohrani mirno kri in ne naseda komunističnim eml-sarjem. Socijalistični proletarijat naj komunistične poizkuse zavrne z ono odločnostjo, kakor pred 10. leti, ko je bil zadušen upor Spartakovcev. Kar pa se tiče komunistične parole, da ie treba na postopanje berlinske policije odgovoriti z generalno stavko, pravi dalje manifest, pa naj nemški delavec v Berlinu dobro premisli, predno bi se odločil za to. Izgredi komunistov v berlinskem občinskem suetu BERLIN, 3. maja. Na včerajšnji seji občinskega sveta je stavila komunistična frakcija predlog, da naj izreče občinski svet berlinski policiji nezaupnico. Ker je bil predlog z vsemi glasovi — razen komunističnih — odklonjen, so dvignili komunisti tako silen hrup, da je bil višji župan prisiljen, da je sejo predča sno zaključil. 15 let teike Jele KLJUČAVNIČAR JOSIP ŠUNlC JE BIL RADI UMORA BEOGRAJSKEGA NOVINARJA RISTOVICA OBSOJEN DANES NA 15 LET TE2KE JECE. viča. Morilec Sunič je Ml radi zavratne ZAGREB, 3. maja. Danes je bila razglašena razsodba v procesu proti Josipu Šuniču, ki je lani ustrelil v Zagrebu novinarja Vladimirja Ristovtfa, urednika bivšega zloglasnega »Jedinstva«, ki je pozivalo na umor Radiča in Pribiče- ga umora obsojen na 15 let težke ječe Pred sodnim poslopjem se je zbrala o-gromna množica ljudstva, ki je nestrpno čakala na razglasitev razsodbe. Suetauna razstaua u Barceloni BEOGRAD, 3. maja. Davi je odpotovala večja skupina arhitektov, kiparjev i. publicistov v Barcelono, kjer sc vrSe priprave za svetovno razstavo. Naša država bo imela na razstavi svoj paviljon, v katerem bodo razstavljeni čipkarski izdelki domače produkcije. Pouočeni o fTlacečoniji BEOGRAD, 3. maja. Kakor poročajo iz Peči, so vsled trajnega dežev- ja reke prestopile bregove. Obla. šega življenja vsem onim, ki orjejo in Sredi Roža, tam, kjer je ja za Napole^ ona in našega Vodnika šla ob Veliki Suhi preko Drave in Zelučan do Vrbskega'jezera meja med Avstrijo in jugoslovansko Ilirijo, tam, kjer je stala zibelka onega »Maternika«, ki so ga v matrikah in tako za nas vse prekrstili v »Einspielerja«, ležijo okoli stare župne cerkve, s sadonosniki, travniki in njivami obdane, starodavne Svečane. Nikjer drugod na Koroškem nimamo krajevnih imen s to staro obliko ko baš v Rožu, zlasti v Spodnjem: Podgorjane, Borovljane, Glinjane, Lipljane, Dolane, Zadolane, Goričane. Slovenska prireditev, ki se je 21. aprila t. 1. vršila baš v Svečah, je nad vse razveseljiva in' prava vigredna in pomladanska vest iz dežele naše Gospe svete. Svojo, od roda do roda podedovano in zato nad vse ljubljeno domačo pesem, so smeli na javni prireditvi v gostilni pri »Adamu« zapeti pevski zbori iz Št. Jakoba, iz Sveč, iz Št. Janža, iz Podljubeja, iz Borovelj, iz Sel. iz Kotmarevasi, iz Bilčov-sa, iz Hodiš, iz Škofič in iz Logevasi. V skupnem zboru je nastopilo 150 pevcev; ko so zapeli »Mav črez izaro«, tedaj se je na obrazu in v očeh vsakega slehernega mnogobrojne množice, ki je bila dvorano napolnila do zadnjega kotička, mogel razbrati velikanski vpliv, velikanska, naravnost čudodelna moč, ki jo ima koroška narodna pesem na naše koroške rojake same. Narodna pesem koroških Slovencev jfe v resnici njihov edini, toda zlati zaklad, iz ktere-ga bodo vedno lahko črpali novih živ-ljenskih sil, pa tudi jeklen ščit, ki bodo z njim bolje in uspešnejše nego s kte-rimkoli drugim orožjem odbijali nepotrebne napade starih neprijateljev. Pomladansko solnce se začne za tirolskimi gorami nagibati k zatonu. Hladne večerne sapice se pod!jo od zapada proti vzhodu v smeri deroče Drave. Zadnji žarki zahajajočega solnca obsevajo zasnežene robove gorskih grebenov in kmalu nastane ono znamenito večerno žarenje gora na Stolu, na Zelenici, na Košuti, na Obirju in na Peci, ki ga nihče ne zna in ne more popisati. Tedaj zazvoni, ujemajoč se z mogočnim in vendar milim zvonenjem, ki se razlega iz zvonika Gospe svete, domači zvon; tedaj zadoni tudi stara, mlajšemu rodu, žal, komaj še znana pesem: »Sveti Šentjurij potrka na duri, ima eno hlačo zeleno in eno rumeno...« Sivi očaki, z bogatimi izkušnjami obla-godarjeni, modrujejo o burnih časih, ki so že šli mimo njih, o kratkotrajni, zlati svobodi, pa tudi o časih, ki čakajo, če že ne njih samih, pa gotovo njihove vnuke in njihovih vnukov vnuke. Pa postanejo veseli in dobre volje, ker so vsi prepričani, da bo napočil kdaj Veliki dan osvobojenja, oni. dan, ki ga sami dočakati niso mogli. Dr. Fr. M. Mariborski m dnemi dr d bil mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 3. maja. Zaprto. Sobota, 4. maja ob 20. uri »Romeo in Julija«. Ljudska predstava. Pri globoko znižanih cenah. Zadnjič. Nedelja, 5. maja ob 20. uri »Grof Luk-senburški«. Znižane cene. Kuponi. »Romeo in Julija« kot ljudska predstava v marib. gledališču. V soboto, 4. maja zvečer se vprizori divna Šekspir-jeva tragedija ljubezni kot ljudska predstava menda zadnjikrat v sezoni. Da si lahko ogledajo to izvrstno uspelo predstavo najširši sloji, veljajo zanje popularne ceno (sedeži po 15, 12, 10, 6, stojišča po 4 in 3 Din). »Proces Mary Dugan« na marib. odru. Ze tc dni ho premijcra tega novega efektnega dela, ki predstavlja porotno razpravo na odru in je imelo uprav senzacionalen uspeh na večini evropskih odrov. Režira g. j. Kovič, nastopi pa ves dramski ansambl, zbor in veliko število. Szvengledaliških ljudi, ki igrajo vlogo publike pri porotni obravnavi. Spominiajte te CMD Konkurzov v aprilu je bilo v vsej državi 104 napram 105 v istem mesecu ndnolega leta. Značilno je, da ogromna večina konkurzov (90) odpade na Srbijo in Črno goro, dočim jih je bilo v Sloveniji in Dalmaciji 5 (napram 12 v aprilu 1928), v Hrvatski in Slavoniji 3 (7), v Bosni in Hercegovini 0, v Vojvodini 6 (6), od začetka leta do konca aprila štejemo v državi 407 konkurzov, od teh 347 v Srbiji in Črni gori. Poznavalci razmer pravijo, da je veliko število konkurzov v Srbiji pripisati dejstvu, da je nova vlada tudi tam uvedla enaKe mere. glede predpisovanja in eksekucije davkov kakor v drugih pokra jitiall, kar dotlej ni bilo. Živinski sejem v Mariboru. Na živinski sejem, ki se je vršil dne 30. aprila v 'Mariboru, je bilo prignanih 16 konjev, 16 bikov, 83 volov, 346 krav in 11 telet, skupno 872 komadov, prodanih pa je bilo 277 komadov, od teh 12 v Avstrijo in 26 v Italijo. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 9—10 Din, poldebeli 8.50—9, plemenski 7.75—8, biki za klanje 7.50—9.50, klavne krave 8.50—9, plemenske 7.75— 8, za klobase 5.25 5.50, molzne 7—8, breje 7—8. mlada živina 7.50—10. teleta 11—12 Din. — »Jutrove naročnike« V. okraja obveščamo, da radi bolezni raznašalke, mariborska uprava ne bo utegnila dostavljati časopisa ob običajnem času, vslcd česar jih prosimo, da potrpijo nekaj dni.— Važno za člane Aero-kluba. Po inicijativi mariborskega Aerokluba je dovolilo jugoslovansko društvo za zračni promet vsem rednim in ustanovnim članom Aerokluba pri vožnjah z društvenimi avijoni 20% popusta. Z ozirom na to, da stane polet Zagreb - Beograd Din 600, znaša torej popust Din 120, ali tja in nazaj Din 240. Redni člani Aerokluba plačujejo Din 10 pristopnine in mesečno 2 Din. Nove člane sprejema klubova pisarna pri »Putniku«, Aleksandrova c. 35 ali pa klubov blagajnik v Ljubljanski kreditni banki. Dijaki beograjske trgovske akademije v Mariboru. Včeraj se je na potu v Nemčijo ustavilo v našem mestu 50 dijakov beograjske trgovske akademije pod vodstvom ravnatelja Mihajla Miladinoviča. Goste so na glavnem kolodvoru pozdravili profesorji in dijaki mariborske trgovske akademije, ki so jim priredili zvečer tudi družabni večer v Narodnem domu. Danes si ogledajo beograjski trgovski akademiki Falo, Ruše in tovarno »Zlatorog«, zvečer pa odpotujejo v Gradec in na Dunaj, kjer ostanejo 5 dni. V Nemčiji se ustavijo v Baden-Badnu in v Aschatu. kjer bo parastos za srbskimi vojaki, ki so umrli tamkaj med svetovno vojno. — * Obisk čeških kemikov. Pod vodstvom vseuč. profesorja inž. dr. Milbauerja je p.rišpelo včeraj v Maribor 21 kemikov češke univerze v Pragi, ki so jih pozdravili na ' kolodvoru j imenom Jugoslovansko - češkoslovaške lige gg. dr. Reisman in prof. Špendal, za oblastni komisarijat ravnatelj g. Gračner in za Svet slušateljev ljubljanske univerze g. Kovič. Gostje so si popoldne ogledali tovarno »Zlatorog« in 0-stalo industrijo v Melju, davi pa so se odpeljali na Falo. Popoldne napravijo obisk vinarski in sadjarski šoli, nakar se odpeljejo v Ljubljano. Na svojem na-učnem potovanju se bodo mudili v Jugoslaviji 3 tedne. Drava je zopet narasla. To pot je stopila nad normalo za približno 35 cm. Registriranje naraščanja dravskega toka je namreč zelo važno, ker je dravski tok na Dravskem polju proti Ptuju ostal nereguliran. Vsakokratno naraščanje Drave vzbuja upravičen strah vseh dravskopoljskih poljedelcev, ki imajo svoje njive v neposredni bližini dravske struge. Včerej je bilo po narastu Drave opažati padanje, a davi je zopet narastla za spoznanje. Vendar se za sedaj ni bati povodnji. — Toča je padala... Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi v majniku padala — toča. Včeraj popoldne, ko so se nad severnim nebom zbirali črno-žolti oblaki je nad Slovenskimi goricami parkrat prav okrutno zagrmelo. Koj na to je zavel hladen veter in nad Pesnico se je vsula gosta — kakor lešniki debela toča... oklestila je kajpak vinograde in prve cvete marelic, breskev, črešcni in sliv. Čuden majniški pozdrav je ta prva toča. 2e itak oškodovanim in okrnjenim vinogradom je mnogo naškodila.— Poziv javnosti. ProHtuberkulozna iiga v Mariboru, ki jo javnost žc doovlj dobro pozna po njenem človekoljubnem delovanju, je začela te dni pobirati članarino in nabirati nove člane- Z ozirom na malenkostno članarino, letnih 10 Din, je upati, da ne bo nikogar, ki ne bi hotel tudi s svoje strani pomagati Ligi, da uresniči svoje vzvišene cilje. — ^ Za gospodarsko izložbo v Osijeku, ki se bo vršila od 4. do 12. t. m., se dobijo legitimacije in znižane vozne karte v biljetarni »Putnika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. — Riziko dela. Pomožna delavka v znanem Frnnzo-vem paromlinu v Melju, 19letua Kerke Hedvika, jo prišla pri delu z levo roko v stroj. Revico so z zmečkano roko morali prepeljati v bolnico, — Vojaški koncert v parku se bo vršil 5. t. m. Program je sledeči: 1.) Kašparek: Slavnostna koračnica Ma-saryka. 2.) Zajc: uvertura Črnogorka. 3.) Meyerbeer: Ples pod bakljami. 4.) Lecncavallo: Fantazija iz opere Bajaz-zo. 5.) Dvorak: Slovanski ples št. 8. 6.) Leopold: koračnica Maraton. — Poštna hranilnica je uvedla mednarodni virmanski in izplačilni promet s Poljsko preko poštne hranilnice v Varšavi. Za ta nakazila veljajo isti pogoji kot za nakazila v ostale države. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica poštne hranilnice v Ljubljani. — Opasno pretepavanje rodi včasih usodepolne posledice. Včeraj se je neki delodajalec spravil nad svojo 50 letno služkinjo ter jo v navalu divje jeze ranil na levem očesu in na levi bočni strani. Poškodbe so bile tako hude, da je moral rešilni oddelek posredovati ter odpremiti zmikasteno služkinjo v bolnico. — V Brezju pri Mariboru bodo imeli v nedeljo, 5. majmka cerkveno slovesnost z blagoslovitvijo novega velikega zvona. Posvetitev bo izvršil pomožni škof g. dr. Iv. Tomažič. V Brezje, ki je priljubljena izletniška točka, bodo vodili tudi mestni avtobusi. Razgrajač. Sinoči so v Vetrinjski ulici aretirali Jožefa Z. iz Novega mesta, ki je že po-novnokrat razgrajal po mariborskih ulicah. Slehernega večera obiskuje razne lokale, kjer se producira kot umetnik v izrezovanju obrazov radodarnih gostov. Ves zaslužek pa seveda zapije in nato vinjen kali nočni mir. Policijsko je bil kaznovan z enim dnevom zapora, po prestani kazni pa ga bodo poslali v do movinsko občino. Tragikomična avtonezgoda. Iz Svečine nam poročajo: Neki gospod je povabil v svoj avto nekaj gospodov. Nesreča je hotela, da je avto s potniki zapeljal v precej globok jarek in se napol prevrgel. Vsi gospodje so imeli tako srečo, da niti prisotnemu zdravniku ni bilo treba posredovati. Poskus samomora v policijskih zaporih. Natakarja Karnika Viljema iz Gradca, 191etnega fanta, so aretirli radi nedovoljenega prestopa državne meje. Fant si je stvar tako gnal k srcu, da je vzel kos zaostrene pločevine ter si prerezal glavno žilo na desni roki. Mladega obupanca, so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico. Karnik je pristojen v Gradec, a rodom je iz Koprivnice. — Izginil je dne 30. aprila 25 letni zasebni uradnik Franc Novak iz Splavarske ulice in manjka za njim sleherna sled. Ker je bil zelo občutljivega značaja in zadnje čase tudi precej zamišljen in otožen, ni izključeno, da je storil kak nepremišljen korak. Kdor bi vedel o njem navesti kakršnekoli podatke, se naproša, da obvesti oblasti. Nepreviden avtomobilist. V minuli noči je z veliko brzino privozil po državnem mostu s svojim avtomobilom neki trgovec tako neprevidno, da je zadel ob tam stoječi voziček cestnih pometačev in ga razbil. Ker ni dajal predpisanih znamenj, je bila tudi ogrožena varnost cestnih pometačev, razen tega pa je na vozičku povzročil 750 Din škode. — PARK KAVARMA soboto in nedeljo popoldne KONCERT Pevsko društvo »Jadran« priredi v soboto, 4. t. m. družabni ^ečer v Narodnem domu, mala dvorana-. Uani in prijatelji, posebno na novo prlstopivšc gospodične pevke so vabijo, da se udeleže zabave Začetek ob 21. uri. Vstopni ne ni. Ob tej priliki se bo sklepalo o izletu v Celje, ki sc bo vršil meseca ju nija. — Odbor. — 1(XW I one J. . JESZfflBii C f \ i J. iij mk uiž^-aatagtžamam:— ia— Amerika proti poliubu KAKO SKUŠA AMERIKA UVESTI NEDOLŽNOST, KI JE VLADALA V RAJU PRED USODNIM JABOLKOM. Amerika, dežela vsega mogočega in nemogočega, je krenila k reševanju vprašanja, kako bi se preprečilo javno poljubovanje. Po uvedbi suhega režima, ki bi naj Ameriki pripomogel k splošnemu streznjenju dežele in njenega prebivalstva, so se nekatera ženska društva lotila propagande za odpravo tobačne režije in popolno prepoved kajenja. Toda tudi brez alkohola in brez tobaka je znal najti Ameri-kanec razvedrila, ki so ga oškodovala za užitke, za katere ga je prikrajšal zakon. Zatekel se je k poljubovanju. Toda, da bi Amerikancem zagreniii tudi poslednje veselje, se v najnovejšem času na vzpodbudr ženskih organizacij stremi za tem, da bi se že pred leti z zakonom uveljavljena orepo\ed javnega poljubovanja bolj spoštovala in prestopkarje kaznovalo. Prepoved je že stara, toda Amerikanci sc kljub temu niso branili poljubov, kajU doslednost in vestnost nravstvenih jr-ganov ni bila na višku m je rada spregledala -prestopke kršiteljev. V amcriŠ kih parkih je poljubovanje prav t 'ko Udomačeno kakor po pariških boivc-Vardih, kjer sploh ne poznajo predsodkov nedolžnega poljubovanja. Zlati časi mlade Amerike pa se temnijo. Na intervencijo zagrizenih puri-tank hoče vlada zajamčiti svojim zakonom popolno upoštevanje. Za ameriške razmere pa je predvsem značilno, kako skušajo tozadevnemu zaKor pomagati do veljave- Oblasti so najele več sto prikupljivih deklet, ki so se stavile kbt det/'1'” ' ''-,---vu!" ir na razpolago. Nalogo imajo da se izzivalno sprehajajo na javnih mestih in mamijo dovzetne moške. Ako jH1 moški nato on-ovore, se jim mo rajo čim bolj približati in jih izzvati da se spozabijo in jih "^ljubijo. Ko so dosegle to, se legitimirajo z detektivsko izkaznico in odvedejo kršitelj1 >a-kona na stražnico, kjer ga obsodijo na 50 dolarjev globe, ako se je prekršil prvič, sicer pa z zaporno kaznijo do 60 dni. (irešnike pa zasledujejo ženski detektivi tudi po kinematografih ir. stikajo za žrtvami po vseh mogočih lokalih, ki jih nato ob škodoželjnem zasmehovanju občinstva vodijo na stražnice. Vendar čast Amerikancem. Mnogo odličnih časopisov se norčuje iz smešnega načina uradovanja oblasti in sploh radi smešnega zabranjevanja po ljubovanja. V kontrolo postopanja ženskih detektivov so poslale nekatere redakcije spretne reporterje v razne javne nasade, kjer so opazovali za-ščitnice javne morale in ugotovHi, da se mnoge neženirano poljubljajo, čemu ne, saj imajo za to legitimacijo, ne da bi se na to poslužile pravic in prijavile svojega oboževalca. Seveda se zgodi to le v slučajih, kadar so prepričane, da jih nihče ni opazoval. V nekaterih slučajih je prišlo celo tako daleč, da sc je dekle, ki je lovilo v imenu zakona moške, kasneje viela v zakon z dobro razpoloženim poljubovalcem. V mnogih slučajih pa se pripeti, da se dajo ženski detektivi podkupiti denarjem. Vojno proti poljubu taki reporterji napačno pobijajo. Najvažnejši razlog za popustljivost oblasti pa bodo sčasoma postali tujci, ki se ne dajo prikrajšati za nairrimitivnejše už'tke, ki jih terja človeška narava. Kajti tako strogi ukrepi so povod, da se v masah vračajo v grešno Evropo, kjer jim ne branijo in ne grenijo sladkosti sicer trpkega življenja. Ogromen legat za bolnico Neznan darovatelj v Londonu je ponudil 100.000 gvinej (okoli 29 milijonov dinarjev) kot osnovno vsoto, ki pa naj bi PRVi NOGOMETNI FINALE V Spari se povečala še z nadaljnimi prostovoljnimi prispevki, in sicer v znak zahvale, ker je kralj Jurij po dolgotrajni težki bolezni okreval. V spremnem pismu se je darovatel samo podpisal kot Audax. Vsoto je namenil za bolnico kralja Edvarda v Londonu. Kralj je sprejel ta predlog. Lord Stamfordham mu je obenem sporočil, kako je narod za časa kraljeve bolezni bolj kakor kdaj prej Spoznal važnost moderne medicine to moderni način zdravljenja ter negovanja bolnikov. Medicinska znanost dolguje veliko hvaležnost za svoj razvoj v prvi vrsti velikim bolnišnicam, v katerih se ne samo morejo proučavati bolezni, ampak tudi način zdravljenja in negovanja bolnikov. Na podlagi drugega predloga darovatelja je sedaj izražena želja, da naj bi se vsota, nabrana s prostovoljnimi prispevki, uporabila za nabavo večjih količin radija za brfanske bolnišnice. BORU. ISSK Maribor : ASK Primorje. V nedeljo ob pol 17. bosta v Ljudskem vrtu nastopila v odločilnem srečanju najnevarnejša protivnika ASK 3rimorje in ISSK Maribor, ki se po-tegu-eta za prvenstvo Slovenije. Športna javnost, ki bo prvič imela v Mariboru priliko prisostvovati gigantskemu boju dveh izvrstnih moštev, u-pravičeno računa, da bo finale nudil prvovrsten nogomet in da bodo prizade-•\lanja obeh moštev poleg tehničnih kva-itet stopnjevala tudi požrtvovalnost pro tivnikov. Ljubljanska sodnika sekcija je vodstvo tekme poverila g. Vodišku. Ukazano očetoustuo Neki mož je pred 11 .leti zapustil svojo žena Petnajst mesecev pozneje je ona porodila zdravo moško dete. Oče je bil seveda nekdo drug in res so otroka pri krstu kot nezakonskega vpisali na materino ime. Priprosti človek iz naroda pa je pozabil tekom v zakonu predpisanih treh mesecev’’ izpodbijati svoje očetovstvo. In zato mora sedaj, po 11. etih, plačevati za otroka, ki ni njegov, imentacije. Država ga je namreč ime. novala za očeta, čeprav je sodišče vedelo, da ni njegov oče. Zgodilo pa se je to na Dunaju. Le mirno spavajte otroci, cajti vaš najboljši prijatelj je paragraf! Golgota stare matere 401etni Giacomo Anelli je tip lenobe, ki je živel na račun svoje 67 let stare matere, ki jo je v zahvalo potem še mučil. Še pred meseci je živela sama zase in si s težkim naporom prislužila toliko, da je mogla vsaj za silo živeti. Nato pa jo je sin pregovoril in se je preseli!* k njemu. Toda samo teden c1.!-; rtft živela v miru. nato pa je pričal sir. svoio ostudno igro. Sili! je namreč mater, naj mu za vsako ceno pri-bavl denarnih sredstev. V strahu pred sinom je starka pričela prodajati tudi zsdnje ostanke svojega pohištva, njen sin pa je vsak denar sproti zapravil. Ko p?i mu mati ni mogla več dajati denarja, jo je pričel neusmiljeno pretepa-vati. Unoga starka je pobegnila končno pred njim k dobrim sosedom. Te dni pa se je zopet podala v sinovo stanovanje. da odnose še nekatere svoje stv.Ti. Bila je preprčana, da sina ne bo doma. a se je zmotila. Čim je Gia-como opazil svojo mater, je navalil na njo in jo pričel pretepati. Končno jo je zaprl v omaro, da bi se tam zadušila. Toda starka ie imela v smrtnem boju Se toliko moči, da je pričela klicati na DOmoč. To pa je sina še bolj raztogoti-*?• Zagrabil je steklenico petroleja, po-W ž njim svojo nesrečno mater m jo hotel živo sežgati- K sreči so prihiteli tfied tem sosedje, ki so jo rešili iz krempljev zverinskega sina, njega pa Uročili orožnikom. tudi dolgo časa na suhem. Njihova posebnost je, da lahko tudi plezajo na drevesa, kar tudi prav rade delajo. Toda, dočim gre pri teh ribah za plju-čam podobno napravo, pa žive v Afriki in Avstraliji tudi ribe, ki dejanski dihajo s pljučami. Ker žive v rekah in močvirjih, ki se cesto popolnoma posuše, je njihov plavalni mehur ustvarjen tako, da funkcijonira zunaj vode kot pljuča. Te ribe dajejo od sebe čudne, hreščanju podobne glasove, nekatere zopet glasove, precej enake človeškemu mrmranju. V Ameriki pa živi celo riba, ki spušča, kadar ;o ujamejo, tako komične glasove, da jih Indijanci v svojih pesmih prav radi oponašajo. Pustolouca u čuhouniški obleki Ob nemško-švicarski meji so prijeli te dni dva Armenca, baje prodajalca pre prog, ki sta oblečena v duhovniško obleko, prepotovala vso Evropo in si z nabiranjem darov za dobrodelne namene prisvojila velike vsote denarja. V njunih jovčegih so našli številne duhovniške obleke in take predmete, ki so neobhodno potrebni pri verskih obredih. Kajti oba opova sta darovala tudi maše, Radar sta domnevala, da jim bo to prineslo ka, dobička. S seboj sta imela tudi številna priporočila škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so bila seveda ponarejena. Zanimivo je, da sta bila pusto ovca celo tako predrzna, da sta obiskovala tudi samostane, kjer ste *" tam napravila celo prav dober plen Ribe, ki utonejo Komu se ne zdi nesmiselno in bedasto, ako sliši o ribah, ki morejo utoniti. \ vzhodno-indijskih vodah pa vendar živi posebna vrsta rib, katerih dihalni or-Kanl so uprav čudovito ustvarjeni. Te rJbe dihajo namreč, s takozvano labi-rintiko j.m in se zato tudi imenujejo »abirintiiiie. Ako hoče taka riba vsrkati ^rak, morr. priti na površje vode. Di-flj|nie teh rij Je torej mogoče le tedaj, j 0 dobe dovolj zraka od zunaj. Ce pa 0 mogoče, TKJtem pri daljšem biva Cs?bna suoboča u fingliji V Angliji je spoštovanje osebne svobode in upoštevanje osebnega prepričanja tako veliko, da se tamkaj često dogajajo stvari, kakršne bi bile v drugih državah čisto nemogoče. Te dni se je odigral v Barnetu zopet slučaj, v katerem so oblasti ponovno dokazale, da se mora želja angleškega državljana spoštovati, naj bo kakršnakoli, samo da ni v nasprotju z zakoni in splošnimi interesi Tamkajšnje oblasti, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad šumami pri Hadleyu nedaleč od Bameta, so prejete prošnjo nekega Moorla, da bi smel pepel svoje nedavno umrle žene zakopati pod neko drevo v gozdu. Prošnji so seveda tako. ugodili, toda samo pod pogojem, da do tičnega drevesa r.e sme označiti niti z najmanjšim znakom, po katerem bi se moglo razlikovati od ostalih debel v gozdu. nju Ta v vqdl kratkomalo utonejo, a druga, zrak vdihavajoča kakor žival. j sesana dihalnih organov pa jim na ^ strani omogoča. da ostanejo lahko Duhoviti španski diplomat. Španski kralj Filip II. je poslal leta 1586. čisto mladega poslanika v Rim da' čestita papežu Sikstu V. k njegov izvolitvi za papeža. Papež, ki ga je ve lika mladost poslanika silno presenetila, je menil: »Vašemu gospodu gotovo manjka mož, ker mi je poslal mladen: ča brez brade?« — Mladi poslanik pa je odvrnil: »Ako bi mčj gospod verje da gre Vaši Svetosti res,za brado, po tem bi gotovo poslal k Vam kozla, ne pa plemiča!« In papež je obmolknil. MARI. NADALJEVANJE HAZENSKEGA PRVENSTVA. ISSK Maribor : SK Mura. V nedeljo potuje hazena ISSK Maribora v Mursko Soboto, kjer ima z SK Muro absolvirati važno prvenstveno tekmo. Trenutno je »Mura« najnevarnejši protivnik v ljubljanskem podsave-zu in. razpolaga s prvovrstno družino, ti je na domačih tleh stalno dosegla od-<5ne rezultate. Državni prvak je torej stavljen pred .težavno nalogo, kateri u-pamo da bo dorasel. Vendar moramo pi ipomniti, da se družini »Maribora« doslej še ni posrečilo v Murski Sobot! izvojevati kako zmago, dočim tudi »Mura*. iz Maribora še ni odšla s pozitivnim rezultatom. Tekmo bo sodil g. Savo Sandn, Otvoritvena dirka »Peruna« bo v nedeljo, dne 5. maja na progi Maribor - Fala - Maribor. Začetek ob 2. po* poldne. Cilj in start na Vodnikovem trgu. Dirkalo se bo v sledečih skupinah: 1. skupina; glavni dirkači, seniorji na 30 km; 2. skupina: juniorji na 20 km; 3< skupina: dame na 2 km; 4. skupina:motociklisti na 24 km. Dame, ki imajo veselja do kolesarskega športa, naj se prijavijo pri startu na Vodnikovem trgu. Slabo zgrajena cerkeu Stavbene nesreče v povojni dobi niso nobena redkost. Zlasti lansko !e-o so se dogodile v tem oziru naravnost strašne katastrofe, ki so zahteva-e ogromne človeške žrtve. Cela vrsta novozgrajenih večnadstropnih hiš se ;e podrla, ker so bile nesolidno zgrajene. Toda dosedaj še ni bilo slišati, da bi bila tudi kaka po vojni zgrajena cerkev v nevarnosti, da se poruši. V občini Puspodaklany pri Budimpešti so v letih 1922.—25. zgradili novo veliko katoliško cerkev, na kateri so se pred nekaj meseci pojavile močne razpoke, ki so se sedaj že tako razširile, da so morali odposlati iz Budimpešte posebno komisijo, ki je ugotovila, da grozi cerkvi W resnici propast. Cele dele stavbe bodo morali takoj poruši ti in zgraditi znova. Napoleon kot pesnik Za mnoge bo gotovo presenetljiva novost, da je poskušal Napoleon svojo srečo tudi kot pesnik. V kratkem izide v varšavski založbi Hijeronima Wilderja prva izdaja petnajstih dosedaj neobjavljenih in nepoznanih rokopisov Napoleona Bonaparta. Med njimi so stratctfčtti osnutki, večji politiCnl spis o B«wvriJP republiki in kratka ljubavna novela Cllsson in Evgenija«. Ta novela ie prVi * dosedaj znani Napoleonov peaoUŠcl po* skus. Delo izvira iz dobe 1793—1795 Ifl opisuje Napoleonovo nesrečno ljubeatsa do njegove svakinje, Evgenije Clary iz Vlarselja, hčerke odlične patricijske rodbine, ki se je pozneje poročila z marša-om Bernadotom, poznejšim švedskim kraljem. Dvoboji dovoljeni Grofija Atlantis v državi Nev .1 trse y je ena izmed maloštevilnih pokrajin na svetu, kjer v častnih zadevah nekaznovano lahko razsoja tudi dvoboj. Tako je vsaj razvidno iz neke razsodbe. s katero sta bila Wil!iam Rush ton in Charles Sievvart, ki sta sc rad neke dame dvobojevala s pištolami oproščena. Porotno sodišče se jc namreč postavilo na stališče, da je zakon ki kaznuje dvoboj, Že silno zastarel in za?n nikakor ne kaže, da bi se še. na prej ravnali po njem- Carinik. Carinski postaji je bil naznanjen vlak z večjim številom živčno bolnih, ki so bili na potu v letoviščno sosedno državo. Po! ure poprej pa se je pripeljal re« dni brzovlak. Carinski uradniki so v svrho revizije takoj vstopili. Eden lz" med njih je vprašal nekega potnika I. razreda: »Ali je treba kaj zacariniti, gospod?« — Gospod je prijazno prikimal: Gotovo, moj dragi! Tu — dvesto cigar, ki jih nikakor ne morem sam uporabiti, potem precej pravih čipk in še 10 kg čaja!« — Carinik je skočil iz vlaka in zakričal svojim tovarišem: »Vsi ven, prešel je vlak z norci!« Nemogoče. Mali Tonček je vedno vpraševal svojega učitelja o nemogočih zadevah. Ko je učitelj nekega dne omenil vesoljni potop, je Tonček vprašal: »Prosim gospod učitelj, kaj pa je delal Noe vseh 40 dni na barki?« — »Vražji fante«, si je mi* slil učitelj in hitro odgovoril: »Ribaril ie.« — -Ribaril?« •- se je začudil Tonček. — »S tistima črvičkoma, ki jih je im*!?« mmmvtvvrf vrvim —rana—i umi m ii msarrsm BKsaEaPTTTTTT V M n r ifio r n. cfrfe "1 1* f020. Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zg«d«vinskl rcman iz starih Benetk 69 Bianka se je ljubko naklonila, in izraz globoke Hvaležnosti je zasijal v njenih modrih očeh; njih srditi blesk se je omili 1 ter se raztopil v toplo luč. Roland je bil odprl vrata ter namignil orjaškemu slu d, naj se približa. Govoril mu je na uho, kakor da bi mu dajal povelja. Rekel pa mu je: »Skalabrino, dobro si oglej tega otroka.« »Vidim ga, gospodar.« »Dobro si vtisni njen obraz, tako da ga odneseš 5 seboj v neizbrisnem spominu.« »Spoznal bi jo izmed tisočev.« »Dobro«, je dejal Roland naposled, ko se mu je zazdelo, da je Skalabrino dovolj ogledal Biankin obraz, dobro; »glejte, da mi kmalu prinesete tiste reči...« Sluga se je po-klonil in odšel. Tudi Roland se je poklonil Bianki, ki je bila zdaj vsa srečna, ter je zaprl vrata. »Kako je?« je vzkliknila zunaj Imperija s tesnobnim glasom. »Nobene nevarnosti, milostljiva. Ako se hočete sami prepričati, boste videli, da je vaša hčerka popolnoma zdrava.« Imperija je planila v sobo svojega otroka. Nepravi tajnik Paolo — naš Roland — je stopil med tem k Aretinu, ki je prej z Imperijo čakal nanj, ter mu dejal potihoma: »Povabite svojega prijatelja Bemba k sebi na dom, na zabavo v ozkem krogu, tako da bomo skupaj samo vi, on in jaz.« In Paolo se je zatopil v premišljevanja, ki jih je jPietro Aretino spoštoval. »Čudna reč«, je mislil Roland, »je človeška usoda. Glej to žensko, izgubljenko, kurtizano, ki je njen pohlep po meni v eni sami uri zakrivil morda vso mojo nesrečo! Gotovo je ona kriva, da so me ovadili. Služila je brez dvema težnjam Foskarija, Bemba in Altie-rija, tej strašni trojici lupežev, ki so sklenili zavez- ništvo, da me potope v noč brezkončnega obupa. Dobro. Izvedel sem, da ima hčer, in da ljubi to hčer. To je orodje mojega maščevanja, sem dejal sam pri sebi. Z njim hoče uničiti materinsko dušo, ki je zablodila v telo kutizane. Toda, ko sem prišel, da proučim kazen, namenjeno nesrečnici, se je nenadoma naselilo v mojem srcu sočutje. Videl sem njeno hčer in spoznal v nji angela, vrednega usmiljenja in občudovanja vseh mož na svetu! Prišel sem, da jo uničim, odhajam pa z namenom, rešiti jo. Čemu to? Zakaj si nisem iztrgal svojega šibkega srca iz prsi, iz tistih, kjer sem naselil voljo, da se maščujem.« Imperija se je vrnila vsa žarečih lic, in je prijela Rolanda za roke. »Ah, mojster Paolo«, je vzkliknila, »vi ste v resnici velik zdravnik. Nikdar še nisem videla svoje hčerke tako zdrave in tako vesele življenja. Gospod Aretino, vaš tajnik je pravi zaklad.« »Saj sem vam rekel, milostljiva«, je odgovoril Peter. Ob dotiku Imperijinih rok je izpreletel Rolanda drhtljaj studa in sovraštva, ki ga je takoj premagal. »Torej ste pomirjeni?«, je dejal. »Kako ne bi bila?« »Pa če vam pravim, da je to navidezno zdravje varljivo? Če vam pravim, da je vaš otrok resnično bolan?« »Vi me navdajate s strahom!« je vzkliknila kur-tizana in prebledela. »Milostljiva, ali mi hočete dovoliti razgovor?« »Takoj, oh, takoj!« »Ne; ta veselični šum bi me motil. Jutri!...« »To bi bilo predolgo. Smrten nemir se me je polastil. Poslušajte, vrnite se o polnoči. Dotlej najdem sredstvo, da spravim svoje goste domov. Rotim vas, ne odrecite mi...« »O polnoči, naj bo!« Roland jo je pustil samo: Imperija pa je premišljevala: »Kje sem slišala ta glas, pred katerim trepečem? Zakaj obuja, pogled na tega človeka v meni tako strašne spomine?« V spremstvu Petra Aretina se je Imperija vrnila v_slavnostno dvorano, in z nenavadno spretnostjo, ki je bila njena neprekosljiva umetnost, je jela po malem pripravljati svoje goste na odhod, ki bi bil drugače sledil šele pozno ponoči. Okrog polnoči je bila palača, kakor je Imperija na-povedaja, prazna in molčeča, njene luči pogašene, in nje služinčad že vsa v svojih spalnicah. Ena sama ura je zadoščala domačinki, da je izpraznila svoj dom. Ko je bila sama, ie šla čakat k velikim vratom, da bi jih pravočasno odprla. Kmalu se je pojavil tisti, ki ga je nazivala mojstra Paola. Prijela ga je za roko ter ga potegnila v majhno, skrito sobico. Imperija je sedla ter z roko pokazala Aretinovemu tajniku — zdravniku drugi stol. Roland je ubogal. Sekunda, ki jo je preživel v tem hipu, je bila eden tistih trenutkov strašne tesnobe, ki so ga obhajali tuin-tam, odkar je bil ušel iz ječe. Spoznal je bil sobo, v kateri je sedel!... Bila je tista, kamor ga je vedla kurtizana tisti nesrečni večer, ko je. Prvikrat začutil nad svojim življenjem zlovešči dih bližnjih katastrof. Vzdrhtel je, in malo je manjkalo, da ni prebledel. Domišljija ga je prestavila za par let nazaj, in zopet je videl Imperijo tako, kakor tistikrat, razgreto, nesramno, razuzdano od strasti, ki jo je tirala v svoji oblasti, kakor odnaša vihar nevihte onemoglo listje dreves. Rolandovo dušo je popadla morilska želja. Zdaj je imel žensko, ki je izza nečiste kaprice strla njegovo življenje, tu pred seboj, v samoti te spavajoče palače. Ura kazni je bila napočila zanjo!... Rolandove roke so se stisnila v pesti, in že je vstajal, da bi planil nad njo... »Povejte mi, kaj mislite o moji hčeri«, je dejala Imperija z rahlim glasom. (Nadaljevanje sledi) i "■ — jMall egted, kUluttjov po*r*-dovalna In eatljalna namana ebCinttva: maka beasda 90 p, ■ajmanjil masak Di« 6-— Mali oglasi ŽanMva, doptaa«M]a In ogla* ai trgavakega ali reklamnaga znata ja; vaaka beaada 50 p, najmanj« tnaaak Din 10'— Velika zaloga kuhinjske posode, hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhi njo In meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo In valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento Iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo In salato. Vedrice, umivalnike In vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph8-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst-'Jedilne servise iz porcelana- Krožnike iz porcelana in kafnenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg Št. 5. 334 Sobo-In črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Najboljša vata prašek in pasta za snaženje srebrnine in posrebrenih predmetov dobite pri tvrdki M. Jlger-jev sin, urar, Gosposka ulica 15. 920 Meblirana soba, lepa in snažna, poseben vhod, električna luč, se odda tkaoj boljšemu gospodu ali oficirju. Stritarjeva 5 f. 1013 Sprejmem sostanovalca Vprašati Zidovska ul. 12 I. 1015 Prodani narodno enciklopedijo srbsko-hrvatsko slovensko v platnicah. Vprašati: M., Koroščeva ulica 7 I„ vrata 6. 1014 5—6000 Din mesečnega zaslužka nudim potom potovanja z drž. mono-polsko robo. Gospodje in dame s sigurnim nastopom se naj javijo z dokumenti Kopitarjeva ul. 14 II., desno, od 10.—12. in 2.—5. ure. 1011 Izgubil sem aktovko s prospekti nekega avtomobilskega zastopstva in raznimi dokumenti. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v upravi lista. 1010 Služkinja, starejša, ki je vajena vsacega dela, išče službe v Mariboru alf v bližini. Ponudbe pod »Služkinja« na upravo. 998 Na hrano In stanovanje sprejmem gospoda ali otroka. Zg. Radvanje št. 13, Breznik. 999 Stanovanje dve sobi, kuhinja in pritikline s trg. lokalom vred oddam v najem. Naslov v upravi. lOOO Damsko kolo skoraj novo prodam. I. Kogelnik, Državna cesta 24. 994 Lokal na ulico v Lekarniški ulici, takoj oddani. Vprašati v trgovini I. Preac, Glavni trg. 1001 MebUrano sobo z električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. Jože Vošnjakova ul. 19 I. desno. Vprašati od 13.—20. ure. 1009 Kuharica poštena in pridna, 28 let stara, išče mesta. Naslov pove uprava »Večerni-ka«. 10O7 Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline/ zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kiittner, Maribor, Vojašniški trg 3. 52 Hitro, poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor. Tattenbachova 14- 778 Gramofon dobro ohranjen, z 21 ploščami prodam. Naslov pove uprava. 996 Seno v balah poceni pri tvrdki Birkmayr, Meljski dvor. 933 Solnčno sobo oddam eni ali dvema osebama. Tržaška c. 20, vrata 10. 997 PRINCESKO ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRI UPRAVI. .JUTRA” IN „VECERNIKA“ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 ZVEZDANI«) V pondeljek in torek, dne 6. in 7. tm. ob 9. uri se bo vršila na glavnem ko lodvoru javna prodaja na železnici najdenih predme tov. 1008 POUŠIVO Kralj Debelih in preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito sati nizkih cenah pri KHROLPREIS Maribor Gosposka ulica 20. Ceniki zastonj Ceniki zastonj Prevzem gostilne! Dovoljujem si cen), občinstvu naznaniti, da prevzamem s 1. nujen. .Gostilno pri Škorcu* Maribor, Vodnikov trg 3 Točil bom prvovrstna pristna dalmatinska črna in bel« vina, V* kor tudi izborno opolo. Mrzla in topla jedila bodo cenjenim gostom vedno na razpolago. Specljailtete: dalmatinska šunka, dilra**; Ibe itd. Prizadeval sl bom cenjene goste najbolje p*streč' . »- Tomo Nini* sir, ribe _ _______________ ter se najtopleje priporočam sinko Debelinko Maja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstav’** izdajatelja in urednik: F r Stanko Det an Brozovič v Ma e 1 a v Mariboru. LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE V UPRAVI „VEČERNIKA“ MARIBOR. ALEKSANPROVACESTA13 riboru. Tiska Mariborska tiskarnn d. d., predstavnik