5. štev. V Ljubljani, dne 3. marca 1900.x X. leto. Izhaja 1. in 3. sobo to vsakeg-a meseoa ter stane za vse leto 1 K 60 v. za pol leta 1 K. — Za oznanlla plaCuje se ođ đvostopne petit-vrste 16 v* Ce se enkrat tiska; 24 v, če se đvakrat, in 30 y. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiukarnt4" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu .,Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Slovenski poslanci. ni. Kak narod le zamore uspešno naprej, Če so vsi udje istega na delu za razvoj gospodarstva ter za razvoj duševnih strok človeškega dela. V teh časih po reforma-ciji je bil postal naš plemič - grajščak tuj kmetu in slovenskemu rojaku-meščanu; zapravljal je svoje premoženje v velikih tujih mestih, gnjetil se okolo cesarskega dvora, ali služil v uradniskih mestih, na katerih se ni dosti brigal za delo, ali za povzdigo meščanskega gospodarstva, ka-tero je čas tirjal; meščan pa s svojo nem-ščino ni prišel dalje, kakor ne s svojim rokodelstvom, obrtom. Pozdravljal je ta meščan ponizno grajščaka in uradnika z »euer Gnaden«, mu stregel in le tu in tam je še bil kateri tako pameten, da je kak dober kos za mali denar ujel iz graj-skega ali farovškega hleva, če je bilo treba »euer Gnaden« ali »euer Hochwurden« i denarja. Pa dosti takih meščanov ne naj-demo na Slovenskem. Glavne profite iz zapravljivosti teh mož so vlekli italijanski in nemški meščani izvan naših dežel in si s tem upomogli do velikega bogastva. Še ko so naši plemići v časih žcleznic svoje hoste za male denarje prodali, ni bil deležen teh velikih profitev domač Človek, ampak po večjem tujec. Meščan ni bil bogat. V nemških protestantovskih de-Želah morajo plemenitaši še sredi 18. sto-letja kmete iz svojih pestij spustiti, bogati in duševno dobro razviti meščan jim tam podira podlage njihovoga gospodarstva in gospodstva; pri nas to ni šio, naš meščan ni bil spreten delavec, ni prišel do bogastva, in katoliška cerkev je stala vmes; ona je varovala plemenitaške »pravice« in ona je držala moščana z nemško, latinsko solo v noumnosti ter tako storila, da si ni upal čez ograjo njenega in grajskega bogastva pogledati, če bi bil prišel tedaj ftaš moščan po večjom iz slovenskoga knieta, bi bili nastali tuđi v naših meščanih '©volucijonarni ljudje, ki bi tukaj v slovenskom jugu nokaj krosov za oslobođenje Migali, ki bi vrgli svoj svit tuđi v še ^užnejšo llrvaško in to žo prej, kakor je ^apočilo leto 1848. Sole to leto 1848. oslo-bodijo v Avstriji nemški delavci, kmeti in ^ijaki višjih šol ter madjarski narod v «rvavi revoluciji tuđi Slovenca tlake in ^eSetine. Pa pri nas na Slovenskem je lud' v teh časih leta 1848. vso mirno. V nekaterih štajerskih Blovenskih mestih in *Blh se snujejo neko »narodne garde«, e Pa ne spravijo svoje korajže dalje, ko 0 kako corkvone parade, ali pijančevanja ^n«j most, kamor bo svoje »velikanske« ^*rŠe dolali. Jedini grajščak grof Auers-"*rB iz Šribarjevega grada pri KrŠkem, nemški pesnik, dela na varnem mestu v korist te lepe revolucije leta 1848. — Tu in tam je kak Slovenec meščan ali dijak trakove revolucije nosil, ali pred kroglje Windischgriitzu menda nobeden Slovenec ni prišel stati. Pač pa je ud na Slovenskem stoječe plemenitaške rodovine, knez Windischgratz, streljati pustil na ljudstvo, na bojevnike za oproščenje tuđi sloven-skega kmeta. Slovenski duhovniki so se zahvalili za to s tem, da so pred kakimi 6 leti za kmetskega zastopnika za državni zbor na Notranjskem postavili žlahtnika tega generala "VVindischgratza, in slovenski kmet ga je tuđi volil. Slovenski kmet, ki je v reformacijski dobi bil strah grajščin in farovžev, je zdaj najrevnejši hlapec fa-rovžev. Tako se maščuje usoda, če kak narod pohlevna ovca postane. Katoliški duhovniki so seveda tuđi v teh časih osloboditve kmeta od tlake in robote stali na strani grajščakov ter se z vsemi štirimi branili oprostitve kmeta. Šio je zraven za marsikateri dober kos, ki so ga dobivali iz kmetske tlake in robote. Vsaj dese tek je bil »žmahna rihta«. Pa vedeli so naši duhovniki tako dobro, kakor nemški in hrvaški, da, če se grajšča-kova brada trga, se tuđi zraven v lase du-hovenstva grabi. t Delavca mest, fabrik pri nas tedaj še ni bilo dosti. To malo rokodelstvo ga ni dosti imelo, in mojstri so se bavili z osnovo slavnih, gori navedenih »national-gard«. i V nje so uvrstili tuđi mestne delavce. Ta delavec je drugod v Cislajtaniji v večjih avstrijskih mestih bil odločilen bojevnik revolucije leta 1848. Krvavel je za slobodo, prišel pa iz tega boja s praznimi rokami, svojo kri je prelival le za kmeta. Ali ustopal je z dušo in telesom zanj madjarski kmet. Madjaru so tega nikdar I ne srne pozabiti. AH bo kedaj kmet to veliko dobroto s čem plačal delavcu ali temu pomagat v njegovih bojih, ki jih zdaj ta delavec bije za zboljsanje svojega stanja? Upamo, da bo; saj gre tuđi danos kmetu skoraj tako, kakor delavcu, ki svoje strehe nima, ki iz rok v usta živi. In toga proti prejšnjim časom precej revnega življenja, iz toga slovenskega gospodarstva je izhnjalo zdajšnje slovensko gospodarstvo in slovenstvo. Razumeli borno tako lahko našo zdajšnjo bedo in revo. Gospodarstvo kakega. naroda se ne da v par desetletjih zboljšati, dela stoletij je troba. »Kamen do kamena palača«. Sto-letni razvoji kakega naroda so krivi kakega zla in krivi, da ljudje kake poznejše dobe no morejo čudežev delati, če je prejšnja zgodovina kakega naroda bila mrtva, nekoristna narodnemu razvoju.. Politični pregled. Državni zbor se je sešel 22. febru-varja. Nova vlada se mu je predstavila z daljšo izjavo, v kateri je obetala vsako-vrstnih gospodarskih naprav, mej njimi zgradbo druge železnice v Trst, katera pojde skozi Bohinj. V političnem oziru je vlada obljubila, da bo nepristranska, in da bo spoštovala ravnopravnost vseh na-rodov, da pa hoče najprej urediti narod-nostno vprašanje na Ceškem in na Mo-ravskem, s čimur pa Slovenci ne moramo biti zadovoljni. Prav burne debate so bile radi zakona o rekrutih in radi pred-logov glede premogarskega štrajka. V četrtek se je začela razprava o vladni izjavi. Cim bo rekrutni zakon rešen, poj-dejo poslanci zopet na počitnice. Deželni zbori, mej njimi tuđi kranjski, se skličejo okrog 22. marca. Vojna v južni Afriki. Burom se je-začelo slabo goditi. Angleži pod vodstvom, maršala Robertsa so obkolili bursko ar-mado generala Cronjea in jo po hudih bojih prisilili, da se je vdala. Vjeli so kacih 4000 mož. Tuđi na drugem koncu bojišča. so Angleži končno dosegli velik uspeh. Stirikrat so Buri pognali Angleže s krva-vimi glavami nazaj, peti poskus Angležev> osvoboditi že več mesecev oblegano trd-njavo Ladvsmith pa se je končno posreČil. Buri so bili premagani in trdnjava Lady-smith je oproščena. S tem pa vojne še ne bo konec. Buri so sicor preprosti kmetje-ali srčni in požrtvovalni tako, kakor naj-večji junaki vseh časov. Njihovi voditelji izjavljajo, da ne bode vojne konec, dokler se ne uniči vsa burska vojska. Buri se zdaj zbirajo ob reki Vaal in tam se bo bila odločilna bitka. Dopisi. Od Sv. Gregorija ali slemensko-urhovske strani, 27. februarja. Ker politika dandancs igra žc v zadnji hribovski koči tako imenitno vlogo, ni se torej čuditi, da so se vršile naše zadnje občinske volitve-ob tako ogromni udeležbi in strastni agitaciji. Nasprotna nam stranka, koji nače-luje — kot po navadi po deželi — mož. obritega obraza, obrit v crno haljo z, dobro prišito, prostorno za biro pripravljeno »malho« in kateremu je pobočnik »fajmoštrov dinstman«, prekljasti možicj eden izmej trideseterih — ne srebernikov — temveč udeležnikov duhovnih vaj — spravila je slednjega davkoplačevalca na volišče, izvzemši »Kruljačevo Uršo«, ki do-sodaj šo nima volilne pravice. Cei teden poprej letala sta dva duhovita »svetovaloa« še bolj duhovitega župana »Frenceta« po slemenskih hribih, vabeč zveste ovčice v svoj hlev z vsakovrstnimi lažmi in grož-njami. V tej preveliki vnemi in navduše-nosti ter nadi na dobro obloženo mizo in dobro dolenjsko kapljico pozabila sta ta dva bratca opozoriti župana »Frenceta«, da bi bil nabil na občinsko tablo oznanilo glede volilnih imenikov in volitve same. Ta pozabljivost naših zvedenih in učenih občinskih svetovalcev »extra status« ma-ščevala se je nad tema »kolofoktarjema« s tem, da se je vložila zoper volitve hudo-mušnih nezavisnih Podslemencev pritožba na pristojno deželno oblast potom občin-skega urada, kjer je pa ta pritožba oble-žala in se tam leži od 29. januvarja 1900. Mi ne vemo prav, je li bila pritožba tako slabo napravljena, da jo morajo »Frence« s svojinu svetovalci extra status popravljati, ali pa je tako dobra, da si jo hočejo pridržati kot obrazec za enake pritožbe. Ako ste v kacem dvomu, župan »Frence«, obrnite se v tem oziru na dva brinovška veleuma — a bolje veleneumna — zelo izkušena politična »gimpelna«, ki sta Vam na dan volitve tako imenitno pomagala s svojimi sveti, kateri morajo držati kot »zmočen lim«. Pogostite ju tuđi to pot iz hvaležnosti tako izborno. kot ob volitvi, kot sta se tuđi ta dva ska-zala Vam nasproti toli hvaležna, da sta preskrbela Vašo kokošjad za cei teden z jako delikatno pičo. Na budalosti dopisnika »Slov. Naroda« št. 21 — koji dopisnik je uredništvo mistificiral, — se nam ne zdi vrcdno od-govarjati. Omenimo le toliko,- da taka stranka nikoli ni hinavska, ki nastopa očitno, samozavestno in neodvisno. Pač pa moramo mi reci to o vaši slemcnskour-hovski, ki jo vsa pod kuratelo in jerob-stvom črnosuknježev, mežnarjev in »cek-moštrov«, to je, ker so sami kimovci, ki druzega no vedo kot le: »sej sa gaspud rakle«. Bila je masa, a nerazsodnih ljudij, ki nimajo nikacega lastnega prepričanja. Koga sramotiti je kaj lahko, a sramotiti take može, kot jih je zadnji dopisnik, je pa že absurdno. Dotični možjo pač mislijo, da jih oslovski glas ne doseže. Ko bi imeli Slemenci lo jednega samega ta-čega moža, kot je št. 12, bili bi pač ponosni nanj, ker su ne da vplivati od ni-kogar, najmanj pa šc od črnosuknježa. Naši možjo imajo svojo voljo in pamet v svoji oblasti, ne pa pod varuštvom kacoga »Frenceta«, čeprav isti stanujo v farovžu. Ulogo »dummc Augusta« prepustimo pa mi prav drago voljo obritemu »Fron-cetu« v crni halji, vemo žo iz dejstev, da je pri preobračanji kozolccv on pač ncdo-sežen clown. Produciral so je »Frence« ali »g. Fronc« že po vseh slemenskih in poljanskih bregovih, a najvoČkrat s pre-sneto smolo, tako da jo prišel velikokrat neprostovoljno v dotiko s tlami, kjer si je za cei teden ali se dljo tetoviral svoj ru-dečecvetoči noa neprostovoljno z mačera-*dastiini lisami, in siccr takimi, kakor jih je na dan volitve opazoval na nogavicah laškega pisarčka, in ki so so mu rnenda tako zelo usmilile, da je še isto noč igral s svojim nosom ulogo črnega krta. Jo al naj? Jo že! Klerikalni gospodjo bodo seveda zelo nejevoljni, da smo jim tako-le posvetili in gotovo bodo zopet na dolgo in na široko V svojih listih pačili resnico, toda presle-pili ne bodo nikogar. Domaće in razne novice. Županska zveza. Črnosuknježi se zdaj silno pohajo okrog županov, češ, da naj nikar ne pristopijo k županski zvezi. Tako predrzni so, da županom kar groze, če ne bodo ubogali, kakor da župani nišo samostojni možje, ampak kaki farovški | hlapci, s katerimi farji lahko pometajo, kakor hočejo. Mi pa mislimo, da se župani zavedajo svoje neodvisnosti, in da se ne bodo dali strahovati kakor otroci v soli. Tišti župani, ki so možje, bodo županski zvezi že pristopili, tišti, ki so fa-rovške šljeve, naj pa le ostanejo doma za pečjo. Kranjska kmetijska družba. Nedavno tega je »Slovenec« širokoustno trdil, »da kmetje kar trumoma zapuščajo kme-tijsko družbo«. Na to je dobil škofov list v »Kmetovalcu« odgovor, ki si ga bo za-pomnil. »Kmetovalec piše: »Vsled uprizor-jene gonje proti družbi smo bili pripravljeni, da izgubimo najmanj tretjino udov, to je 1500 do 2000. In kako se je v resnici zgodilo? Vseh skupaj, ki so iz-recno prijavili izstop ali šo dosedaj nišo plaćali udnine (med katerimi bode pa še večina plačala), jih ni 200, torej število, ki je po po Ino ma redno, ker toliko jih povprečno vsako leto izstopi. Novih udov pa je sprejel glavni odbor za 1. 1900 v sejah 7. decembra 1. 1., 4. januvarja t. 1. in 8. februvarja t. 1. ravno 349. Dotično poročilo je bilo torej laž nj ivo kakor vse, s cimer se hujska proti družbi, inje le narobe res, kaj ti novi udje trumoma pristopajo. Prve štovilke »Kmetovalca«, katere smo več tiskali kakor lansko leto, nam je zmanjkalo in smo morali preskrbeti nov natis. Kdor ne ve-ruje, naj vpraša v tiskarni, glođe izsto-pivših udov so pa vsakemu na razpolago zapisniki v družbeni pisarni, in kar se tičo novih udov, jih pa lahko vsakdo v »Kmetovalcu prešteje.« — »Slovence« jo jo torej zopet onkrat pošteno skupil. Kinetijski družiti knuijski je polje-delsko ministrstvo dovolilo 8000 kron pod-pore za prospeh mlekarstva in 1000 K za prospeh pridelovanja lanu. »/gubljeni Bog«. V podlistku »Slo-venskega Naroda« jo pred kratkim izšla znamenita povest, v kateri je a porabo po-vsem resničnih dogodkov popisano življenje v klerikalnih konsumnih društvih in zlasti počenjanjo duhovskih svedreov. Ta povest, za katoro so Ijudjo kar trgajo, tako, da so jo v nekaterih dnovih razprodalo 1000 iz-vodov, jo zdaj izšla v drugi izdaji. Knjižica stane s poštnino vred 25 vinarjev. Naj bi si jo vsakdo naroČil kdor moro, da priđe knjižica mcj najširjo krogo. Nov odvetnik. Gospod dr. Karol Triller, od potresa som odvetnik v Tol-minu, je prišel zopet med nas v Ljubljano in otvoril s 1. marcem svojo pišamo v Strukljovi hiši na vogalu v Dalmatinovih in Kolodvorskih ulic. »Žarki in snežtnk?« jo naslov zbirki Ktbin Kristanovih pesmij. Doslej so izšli žo trijo zvezki teh pesmij. Iz njih se spozna, da je Ktbin Kristan jako nadarjon in duhovit pesnik. Priporočamo to njegovo delo prav toplo. Ze zapet eden. Ko jo kaplan Martin Škorjanoc prod par loti zapustil ljubljanski lemonat, bil je še ponizna, skromna in tiha duša. Sedaj, ko kaplanujo v Zagorju, se je pa žo prelevil v prav srboritoga petelina. Prišel je ta služabnik božji v sicer mirno Zagorje kot apostel sovraštva in prepira. — Zategadelj se ga tuđi že vse ogiblje. Sedaj je osredotočil svoje žalostno delovanje na zabavljanje in psovanje na leci. — Tako sramotilno pro-poved imel je 28, januvarja t. 1. Tedaj hotel se je znesti nad onimi voditelji so-cialnodemokratične stranke v Zagorju, kateri so se dne 21. januvarja t. 1. povodom mirovnih razprav v Celju kot zaupniki delavcev zadovoljili, z zboljšanjem plače za 5%) in da bodo delavcem za sedaj odsvetovali štrajk. V nedeljo, dne 28. januvarja t. 1. je kaplan Škerjanec z lece govoril: »Delavcem se je obetalo: od sle-parjev 1 gld. 50 kr. morajo dati, če ne bode štrajk. Ko pa so prišli iz Celja, pri-nesli so komaj 5 %- To je sleparija, in tišti, ki so šli v Celje, so sleparji, imen ne bodem imenoval; pa še enkrat ponovim, da so sleparji.« Radi tega obreko-vanja imel se je kaplan Škerjanec dne 21. m. m. zagovarjati pri c. kr. okrajnem sodišču v Litiji. Hotel se je sprva popol-noma potuhniti, pa ni nič pomagalo. Jedna priča jo na posebno vprašanje za-stopnika tožiteljev, g. dr. Tekavčiča, še pristavila, da je gospod kaplan preteklo nedeljo skušal raz prižnico vplivati na priče, ki so bile k sodišču vabljene. Ker se je poskus, dobiti priče, izjalovil, in ker so zaslišane priče obtožbo v celem ob-segu potrdile, obsodil je sodnik kaplana Škerjanca zaradi obrokovanja na leci po § 488. kaz. zak. na globo dvesto kron, oziroma dvanajst dnij zapora in v povračilo pravdnih stroškov. In tako jo zopet sodnijsko pribito, da so je leca oskrunjevala s časti kraj o. — Ne prvi, — a žal, — tuđi no zadnji slučaj! Zavod sv. Nikolajti v Trstu je v teku poldrugega leta sprejel pod streho 507 slovenskih deklet, a podporo nima toliko, kolikor bi je zaslužil. Moj dekleti, ki iščejo zavetišča v tom zavodu, je največ Kranjic, in zato bi bilo pač umestno, da so vsaj občino spominjajo zavoda. Doslej so so ga spomnile Ljubljana, Vrbnika, ldrija, Novo mosto, Loški potok, Cerknica, Crnomelj, Rovto in Litija, potom litijska posojilnica in rodoljubkinjo v Kranju. Kako delujejo klerikalci pri konsumnih dtiHtvili za svoj tuošnjiček. Kmo-tijsko društvo ali prav za prav vipavski nobodigatreba konsum pričelo bode v kratkom s svojim delovanjem, vsaj tako jo sklepati iz tega, kor jo konsumni odbor dovolil žo nokdanjomu mlinarju A. Uršiču po 1 krono nagrade od vsacoga hektolitra, kur ga bodo član i konsuma potom »Kme-tijskega društva« prodali. Vipavski kme-tovalci! Žo ta mastno doloeena provizija vam mora odpreti oči. Že sedaj računajo klerikalci, Uršič o tutti quanti na mastn© zaslužite pri vipavskem na novo osnovanom, nebodigatroba konsumu. Izvrsten kupitavalec je vrli trnovski kaplan Kutlolf. Od kar jo ustanovil »prepo-trobni« konsum, kateremu jo posvotil vse svoje izredno duševne sposobnosti, so ra-zumo na kupčijo boljo, kakor prvi naži trgovci. Souvani in Maverji so pravi pritli-kavci proti njemu. Spocialitota lludoll'ova pa je kupčovanjo z inoko. Tu bi se Knefc in Majdič pri njem kaj naučila. Za izgled naj navedemo samo jeden slučaj. Jtudol* jo kot putentovan antisemit kupi] pri ne* kem ogrskom zidu 2 vagona moke. Ko je prišel prvi vagon, ga jo Kudolf hitro pr°' ^ in začel poslano mu moko razprođa-|a«. Nebeskih radosti ni nikdar tako živo ln /aavđušeno slavil, kakor izbornost te Ke- Toda ljudje se te moke vendar nišo m°«ti privaditi, kajti bila je grenka in je jiakrat nišo hoteli več kupovati. Zdaj je udolf, dasi je bil že tretjino moko raz-Prodal, storil imenitni sklep: postavi! je ^nek blaga židovski firmi na razpola-o nje. Zanašal se je popolnoma, da se mu .a naanever posreči. Toda žid ni razumel *ale in je Rudolfa tožil. Seveda je Rudolf PaČal in mislil, da je zdaj vse v redu, če-U(*i mu je ostala grenka moka. Toda v ^u se ni bilo vse. Nečega dne je nam-dobil pismo, s katerim mu je firma aznanila, da mu ne da druzega vagona Oke, ki ga je bil naročil, na katerega pa ,' Rič reflektira!, pač pa da zahteva naj plača diferenco med ceno, ki je bila e) tem nastala na budimpeštanskem trgu. Adolfu se je ta zahteva zdela tako ne-arnna, da se odgovoril ni, dokler ni bila Proti njemu vložena tožba pri borznem flišču v Pešti. Ves obupen je begal od nanca do znanca in vpraševal za svet, a Sl so mu rekli: plaćaj diferenco pa se za Nokata pošlji nekaj. Rudolf je ubogal in *Oslal diferenco menda v znesku 272 gld. >ln že 20 gld. za advokata. Toda se to ni i gostovalo. Advokat je zahteval še 17 gld. , tuđi te je Rudolf vplačal. Vsega skupaj ■j® moral torej plaćati 300 gld. za moko, b ere ®e videl ni in katere nikdar ne dobi. a &aj kdo reče, da to ni izvrsten kupčeve Žalostno pri tem je le to, da bodo aPfcljani svedrci morali trpeti to škodo- Popravek. V zadnjem »Rodoljubu« "V ftapačno tiskano, da so se na Koroškem žigovi od 60 (zdaj na 132), na Kranj- **em 1. 18G7. 45 mil. zdaj 125 — porano- Ali ampak prav je: na Koroškem leta *86?- 60 mil., leta 1892. 66 mil., na ^njskem 1. 1867. 45 mil., 1. 1892. ... ^ilijonov. MesLo dolgov je bila na- lSnjena vrednost zemljišč. Po tem lahko akdo sam dotični članek popravi. Yf Druga želozniška zveza s Trstom. Prvi seji poslanske zbornice je vlada Složila nacrt postave o zgradbi druge ^znico v Trst. Ta železnica bo tekla Celovca čez Beljak v Jesenko in na , e(>, od tod v Hohinj in skozi velik tunel k i v- l^uciji, od koder pojde čez Gorico j Općino v Trst. Ta proga se zgradi 6ta 1904. . Uiiu-li. V Ribnici na Štajerskem je ^ r* Slletni kmetovalec Janez Ozvald, bojnik se jo sam naučil ruski in je 1g*-°^° rus"tm povesti prav spretno pre- j " r»a slovenski jezik. — V Trstu je I Uinrl znani rodoljub Ivan Šabec. ^ Str«ljan,je proti toči. Kmetijska , £ba Do n;l -;oijo deželnega odbora na- aVl»al jala za svojo člane tuđi najnovejše *>*' ave za streljanje proti toči, katere ■i?iv S0 se na ^o°rnJcm Štajerskom rst«o obnosio. 'U ^ streli. »Planinski Vestnik« piše: let Vanji ki so 8C vršila Bkozi osem ^ n* štajerskom in Koroškem, povze- *^?k: 8trola Je ubila 142 'Judi in 655 d°' jQ J živalii vžgala pa 604krat. Večkrat ^at udarila v isti predmet po dva- ^Pođ V n°rki lirast hVvm l>odčotrtlia na tloj0 P° planinah. Najrajše trešči v to-r*st, vrbo, jesen, javor in hrast; v bukev, oreh, lipo, posebno pa v strožnjake le redkokdaj. Topola in hrast sta najbolj izpostavljena streli, V hruško trešči mnogo rajše nego v jablano. Vedriti pod košatim hrastom ali pod topolo je ob hudi uri najbolj nevarno, sploh se je pa ob hudi ne-vihti ogibati košatih dreves. Poštno zvezo trikrat na teden so dobili meseca februvarja iz Sele vaši: Sv. Lenart, Ostr. Vrh, Spodnja in Zgornja Ljuša, Rovti, Bukovica, Praprotno, Bukov-ščica, Dolenja Vas, Zgornja in Spodnja Go-lina, Jamnik, Poziru, Zabrekve, Podblica, Nemile. Nekatere vaši pa iz Železnikov: Martinji Vrh, češnjica, Dražgoše, Kališe, Rudno. Državna podpora. Za vodovod v Šmartnem in Razdrtem pri Ljubljani je vlada dovolila 1921 kron drž, podpore. Slovensku šola na Muti, ki jo je osnovala družba sv. Cirila in Metoda, se otvori o Veliki noči. Za premovanje konj je določilo letos poljedelsko ministrstvo 3000 kron. lzseljevanje v Ameriku se je zlasti v zadnjem času močno pomnožilo. Posebno odhajajo fantje, ki še nišo služili pri vojakih, toda policija jih skoro vse vjame. Kaj ko bi duhovniki ljudstvo malo poučili? Prostovoljno se je vrnila pred nekaj dnevi kočurja hči Marijana Kržišnik s Trate pri Loki, katero so pogrešali že od sredi januvarja. Poskušen umor. V cementni tovarni v Mojstrani službujoči kemik Šerc je šel te dni pozno ponoči sam iz gostilne do-mov. Blizu tovarne ustrelil je nanj delavec Janez Kovač, a ga ni zadel. Kovač, katerega je bil Šerc naznanil radi neke tat-vine, je ta zavratni umor storil iz mašče-valnosti. Cigana Helda, ki je lani na Krki umoril posestnika Novljana, so v soboto v Novem mestu obesili. Nova jama. V Selci pri Dobrničah v trebanjskem sodnem okraju so razkrili jako lepo podzemsko jamo. Poiniloščenje. Peterim kaznjenkam v Begunjah je cesar odpustil zadnji del prisojene jim kazni. 350 krou ukradel je doslej neznan uzmovič posestniku Martinu Mehletu iz Zagradca. Mehle je imel denar v postelji spravljen. Poskušen samomor. V Ljubljani je trgovski vajenec Jožef Gašpari iz Rakeka, ki se je učil pri trgovcu Jebačinu, bil za-sačen pri tatvini. Fant je ušel iz trgovino v bližnjo hišo in iz to skoČil s tretjega nadstropja na cesto, kjcr je obležal težko ranjen. Prepeljali so ga v dež. bolnico. Luccheni i/uova — niorilec. Morilec avstrijske cesarice Luccheni, poskusil je umoriti kaznilničnega ravnatelja v Genevi. Minolo nedeljo sta ušla dva kaznjenca, ki sta bila zaprta v sosednji čelici Luc-chenija. Kaznjenca pa so ujeli na fran-coski meji. Luccheni je postal surov, ker je ravnatelj odredil, da se mora poslej še strožjo paziti na kaznjence, in na zahtevo so ga peljali k ravnatelju, katerega je Luccheni vprašal, ali je res, da bode do-bival odsloj samo po eno knjigo na teden. Ravnatelj je Luccheniju vprašanje potrdil in na to so ga odvedli zopet v ječo. Tri ure pozneje je Luccheni iznova zahteval, naj ga pripeljejo k ravnatelju. To se je zgodilo, Luccheni je osorno zahteval već knjig. Ravnatelj pa ga je zavrnil. Tedaj je začel Lucchoni proklinjati tor zakričal: »Še kesali se bodete, da moje prošnje niste izpolnili!« V tistem hipu je hotel Luccheni udariti z neko oštro stvarjo ravnatelja, ki se je obrnil. Ravnatelj s© je še v poslednjem trenotku izognil udarcu ter zgrabil morilca za roke. Potem je pri-hitel stražnik ter ga razorožil. Luccheni je obrusil neki ključ ter napravil iz njega bodalce. Ravnatelj ni bil nič ranjen. Odslej bode Luccheni v podzemeljski temnici in samo vsake tri dni ga bodo pripeljali na svetio. Za hrano pa bo dobival vsaki dan le krožnik juhe. Mlad niitrilee obsojen na smrt 201etni Hugon Wettinger iz Paulusbrunna na Severnem češkem je stal te dni pred porotniki v Hebu, ker je umoril 221etno ljubico Marijo Schreiber. Imel je z njo že tri leta razmerje, a dekle se ga je hotelo na to polagoma oprostiti. To je Wettin-gerja tako bolelo, da je počakal ljubico, ko je prišla v družbi tovarišic iz tvornice. Zadržal jo je in nakrat ustrelil večkrat nanjo, da je bila takoj mrtva. Potem se je še sam ustrelil v levo sence, da si je izstrelii oko ter se z nožem petnajstkrat zabodel. Vendar pa je okreval. Porotniki so ga obsodili sedaj radi zavratnega umora na smrt na vešalih. Mladi morilec je bil sila obupan. Organizirana druhal beraška. V Cerni pri Vinkovcih so prijeli te dni organizirano beraško druhal. Pri njenem poglavarju, Miju Jarčaninu, je našla pre-iskava mnogo živil, raznovrstne obleke in 400 K v gotovini. Ražen tega se jpeča Jarčanin z oderuštvom, kajti v vaši Cerni ima pri Ijudeh 800 K, seveda z najvišjimi obresti. Druhal je beračila v zadružništvu ter si dobiček razdelila. Strašna smrt. Iz Klenka na Savi javljajo: Tomo Ilić, kmet, povrnivši se iz gozda, je hotel naliti petrolejko, ki pa je bila že polna. Pri tem je rabil drugo petrolejko. Ko se je petrolej polil, se je nakrat svetilka razletela in Ilić je bil hi-poma ves v ognju. V strahu je bežal na dvorišče, in zopet nazaj v sobo po Čve-tero otrok, da jih resi iz plamena, ki je objel že vse pohištvo. Rešivši otroke, jo umri v strašnih bolečinah. Nevarne knjige. V nekem uradu ruske vlade v Peterburgu so zaporedoma zboleli uradniki. Dotlej docela zdravi možje so začeli kašljati in pokazali so se pri njih vsi znaki šireče se tuberkuloze. Vsi so se okužili z uradnimi knjigami, na katerih je kar mrgolelo bacilov. Pre-iskava je dognala, da je imel neki jetičen uradnik navado preobraćati liste tako, da je vsakega posebej oslinil. S tem je inficira! tuđi svoje tovariše. Oskrunitev mrt veća vs1lva IBK& ^»o^y«o J-«. ~^» 1 Advokat dr. Karl Triller usoja ee naznanjaii, da jo otvori! z ilitcm 1. ninrca fOOO svojo pisarno zopet v Ljubljani, Dalmatinove ulice št. 9 (vogal Kolodvorskih ulic) v Štrukljevi hiši. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar Laatnina in tisek mNarodne Tiakarne" v Ljublj^*'