O C E N E , ZAPISKI , P O R O Č I L A , G R A D I V O M A R T I N O V I Č E V P R E Š E R E N Mart inovičeva obsežna razprava o Prešernu spada med razmeroma redka dela, ki p o s k u š a j o priti do enovite in strogo osredin jene podobe pesnikovega miselnega in izraznega sveta ali, kot pravi sam, do »koherentne totalitete« Prešernovega p e s n j e n j a . Glavni zorni kot, ki si ga j e izbral za opazovan je mnogovrstnih po javov znotra j Prešernove poezi je , j e naravnan fi lozofično in sloni na prepr ičan ju , da sta bi la »zavest o absurdu in občut je odtujenost i« v resnici » temel jni de- terminanti« Prešernove viz i je sveta. Ker pa ustro j Prešernove poezi je Marti- novič d o j e m a kot izrazito dinamičen in konf l ikten ustroj , pos tav l j a »absurdu« in »odtujenost i« nasproti »harmoni jo« kot drugi, prav tako nenelioma delu joči protipol Prešernovega m i š l j e n j a in p e s n j e n j a . Skra tka , interakc i ja med obema b i v a n j s k i m a naspro t j ema j e v središču Mart inoviceve posodobl jene, eksisten- cialne interpretacije Prešernovega pesniškega dela, ujetega v formulo »absurd in harmoni ja« , zapisano tudi v podnaslovu razprave . Postopku v načelu ni oporekati , svo jega d a l j n e g a predhodnika ima v Stri- t a r j evem ese ju iz leta 1866 in b l ižn jega k las ika v Avgustu Zigonu, neposred- nega soseda pa v delu nove j šega prešernos lov ja , vendar ta način g l edan ja na Prešerna še ni bil izčrpan in Martinovič se ni zmotil, ko se j e odločil zanj . U t e m e l j u j e ga tudi gradivo samo. Prešernov ž iv l j en j sk i nazor, kot se kaže iz pesni škega dela, v resnici zaobsega s k r a j n e b i v a n j s k e po loža je in napeta kon- f l iktna pa tudi u re j eva lna r a z m e r j a med njimi. Te miselne in d o ž i v l j a j s k e lege j e s lovstvena veda dos le j opazovala z različnimi opazovalnimi zmogl j i - vostmi in s še bo l j različnimi terminologi jami, vendar ne čisto radikalno. Razuml j ivo je , da j e obdob je povo jne eksis tencialne f i lozof i je in n jenega prodora v l iterarno vedo 1er publicist iko močno izostrilo prav tu zorni kot in zmoglo v Prešernu razločneje spoznati pa tudi z novimi pojmi označiti ravno b i v a n j s k e plasti pesnikovih besedil . Od vseh dosedunjih poskusov v te j smeri j e Mart inovičeva eks i s tencia lna ak tua l i zac i j a Prešerna brez dvomu nuj- bol j celovita, izrazita in tudi s k r a j n a . Vendur je Juru j Martinovič literarni zgodovinar in se pri tem vzpostavl ja- nju novodobnej še komunikuci je s Prešernom k l j u b nekater im tvegan jem ne gre avanture po zgledu improvizirune in tekoče l i terarne publicist ike. Pre- šernu ne amput ira , spoš tu je tudi druge in »neeksistencialne« resničnosti n je- gove literuture. Tudi ne zapos tav l j a družbeno zavzete miselnosti, posreči se mu celo n e k a j novih, odlično formuliranih mest o hkratni razvitosti pesniko- vega narodno prebudnegu in sub jekt ivno eks i s tencia lnega miš l jen ju , kar j e n jegovi poezi j i pozneje omogočalo svo jevrs ten prodor v nurodovo bit in n jeno živost tuko na politični kot intelektualno eksistencialni ravnini vse do naših J ura j Martinovič, Apsurd i harmonija. Jedno videnje Prešernovog pjemič- kog djela. Svjetlost. Sara jevo 1973, 387 strani. dni. Poleg tega se Martinovie zaveda relat ivne moči metode, za katero se j e odločil. Imenuje j o » subjekt ivno« in j o v podnaslovu sam o m e j u j e na » jedno v iden je Prešernovog p je sn ičkog d je la« . K l j u b mnogim premis lekom in pomi- s lekom pa s s impatično dos lednost jo v z t r a j a pri svo jem interpretac i j skem raz- v i j a n j u temel jne ide je do konca, ki ni blizu. Zdi se, da metoda v družbi s skepso zmore s k o r a j več kot v družbi s s lepo vero. Martinoviéev eksisten- cialni pristop k s tvarem k l j u b svoj i razmeroma močni koherentnosti le o s t a j a v g lavnem odprt v več smeri , od zgodovinsko sociološke do s t ruktura lne , in j e vse p r e j kot slej), zadrt ali na karkol i jezen. Ne samo C a n k a r , tudi Pre- šeren se j e po dolgem času šel nekoliko odpočit v Sa ra j evo . Mart inoviceve ugotovitve, ki j ih ni malo in se na splošno drž i jo preudarne mere ali p rev idnega naknadnega o m e j e v a n j a s k r a j n i h misli, bi se dalo do- polnjevat i ali p o p r a v l j a t i predvsem na dvoj ih mestih: tam, k j e r n jegovo in- terpre t i ran je pres topa pomene s ame j ez ikovne resničnosti pesnikovih besedil ne glede na zgodovinski kontekst stvari , in pa tam, k j e r n jegovo interpreti- r an je preočitno r a z š i r j a pomene Prešernovih besedil g lede na zgodovinski kontekst stvari , ki do neke mere le z a m e j u j e možnosti sodobnih pomenskih interpretac i j oziroma pre interpretac i j . S eveda oba navedena kr i t e r i j a spadata v območje eksaktnost i — eden bo l j f i lološke, drugi bo l j zgodovinarske — in sta g lede na to, da imamo opravit i z umetniškim, se pravi potencialno več- pomenskim in ne s pragmat ično enoznačnim jez ikom, tudi s a m a po sebi rela- tivna, čeprav po s v o j e utemel jena . Za pr imer : že sami po jmi »absurd« , »al iena- c i j a « ali »revolta« p r ina ša jo , vzeti iz s l o v a r j a nove j še eks is tencia lne f i lozof i je in publicist ike, vsebino, ki j e Prešernovim bivanjskim položajem in izpovedim gotovo podobna; ni pa lahko reči, da j e identična, tako da bi bilo treba o raz- da l j i ali bližini med vsebinami v sakokra t paz l j ivo razmisliti . Antični eksisten- cial izem ni isto kot romantični eksistencial izem in romantični se ne pokr iva docela z eksistenicializmom našega stolet ja . Seveda se da historičnemu določa- nju oziroma o m e j e v a n j u po jmov »absurd« ali »revolta« ob interpret i ran ju umetniških besedil u g o v a r j a t i tudi s pametnimi razlogi, češ da j e resničnost umetniškega de la dinamična, da ima ta resničnost tudi svo jo lastno zgodovino in da to resničnost vsak čas in bra lec konst i tuira na novo in po svo j e ; torej , da Prešernove stihe o tem, k a k o so vsa č lovekova u p a j o č a p r i z a d e v a n j a v resnici enaka počet ju Dana id — p o l n j e n j u sodov brez dna — lahko d o j a m e m o v razsežnostih modernega absurda in da Prešernovo p o j m o v a n j e smrti v So- netih nesreče lahko doživimo skozi Camusov problem samomora . 'V prid Pre- šernovih besedil je , da bralcu ali interpretu omogoča jo tudi tako bran je . Tudi zgodovinar mora poznati in upoštevati nove ravnine pomenov, ki j ih umetnini odpira novi čas. Vendar pa mora poznati tudi prvotno, zgodovinsko določeno in zame jeno ravnino pomenov, kol ikor j e z razpoložl j ivim gradivom določ- l j iva. Od tod se sploh z a č e n j a j o meri tve pesnikovega dela. Ob Mart inovičevem interpret i ran ju bi se v g lavnem dalo reči, da aktual i- stično in historično o p o m e n j a n j e besedil uspešno povezu je , včasih pa nekoliko neuravnovešeno zaniha med n j ima ali pa, v s a j ponekod, historično pomensko cenzuro teksta i zgubl ja in se p r e d a j a b ran ju na eni sami, hudo aktual iz irani ravnini. Krit ične pr ipombe bom omej i l predvsem na neka tera taka v idne j ša mesta, ki bi se brez škode za temel jni koncept de la dala popravit i . Po javom bora sledil po poglav j ih , ki j ih j e šest in so interpretat ivno skoncentr irana okoli nas lednj ih tem: prvo ob Slovesu od mladosti, drugo ob Sonetih nesreče, tretje ob satiri in programatiki, četrto ob Sonetnem vencu, peto ob Krstu pri Savici in šesto ob zadnji fazi Prešernovega pesnjenja; seveda vsako od navede- nih poglavi j navezuje tudi na dodatno, mejno gradivo. V Slovesu od mladosti Martinovič odkr iva začetke Prešernove not ran je eksis tencialne drame, prvi poskus » reg i s t rac i je in p r e s e g a n j a konf l iktne si- tuaci je« , prvo pesnikovo razpetost med absurdom in i s k a n j e m izgubl jene har- monije . Tloris Prešernovih b ivan j sk ih pozici j j e razč lenjen podrobno in po- s tav l jen tudi v svo j zgodovinski prostor in čas. Vendar pri u p o r a b l j a n j u k l jučnih označevalnih pojmov, kot so »absurd v s a k e č lovekove akc i je« , »ab- surdnost č lovekovega o b s t a j a n j a « , »v iz i ja odtu jenega č loveka« in podobnem p r i h a j a do pomenskih preskokov na ravnino sodobnega eks i s tencia l izma in n jegovih b ivan j sk ih razsežnosti , l ies je , da se v prvi Prešernovi generalni živ- l jenski izpovedi odp i ra jo za tisti čas s k r a j n e b i v a n j s k e lege, nekakšni rudi- menti pozne j šega s lovenskega pesn i škega eksistencial izma. Res j c tudi, da razum oziroma spoznanje, ki je bilo v 18. stoletju še pojem čiste vrednosti, dož iv l j a v S lovesu od mladosti nezaupnico in se sp remin j a v s trup č lovekove sreče. Toda hkrat i j e res, da Prešeren meri svet zmateria l iz irane in nečlo- veške družbene resničnosti z vrednotami modrost«, »pravičnost« in podobnim, ki so vrednote k las ičnega humanizma in tudi s tarega , dobrega razsvet l jen- stva. S i s tema teh vrednot n ik je r ne odpiše in sam scela p r i s t a j a nanj , odkr iva le n jegovo neuresničl j ivost . Tore j j e n jegovo spoznan je absurda , odtujenosti in s iz i fovstva vendar le p rece j drugačno kot tisto, ki ga poznamo iz sodobnega eks i s tencia l izma ali iz Camusa , ki ga avtor razprave rad n a v a j a . Slovo od mladosti z vsemi navedenimi ka tegor i j ami v red spada na prelom razsvet l jen- stva in romantike, lahko bi tudi rekli v obdob je kr iznega pre loma mlade meščanske miselnosti ob zgodovinski uve l j av i tv i meščanstva, ki j e s svo jo prakso priš lo v popolno navzkr iž j e s svo j im nekdan j im humanist ičnim siste- mom vrednot. Mart inovičeva r a z p r a v l j a n j a se na mnogih mestih docela pri- b l iža jo tej zgodovinski določitvi po javov , m a n j k a samo zanes l j i va r a z d a l j a in prec izne je izdelan most k po jmom novodobnega eksistencial izma. Na tančne j š a genetična raz i skava tematske zgradbe besedi la bi prav tako pokazala , da j c pesnitev vezana še na stari retorični topos, če ga prever imo z merili Cur- t iusove topike, kur tudi n e k a j pove o m e j a h Prešernovega eksistencial izma. Sonetje nesreče p r e d s t a v l j a j o vsebinsko območje , ki d a j e eksistencialni interpretac i j i razmeroma n a j v e č možnosti. Martinovič j ih j e pr izadevno iz- koristil . V ciklu odkr iva s k r a j n o zaostr i tev in vrh Prešernovega b i v a n j s k e g a konf l ikta . Ob 5. sonetu Ž iv l j en je ječu, čus v nj i r abe l j hudi pr i spe celo do formulac i je , ki pravi , da se »celotna prob lemat ika strne na psihološki problem samomora , in to samomora, mot iviranega z nesmiselnost jo eksistence in alie- naci jo , tako da se p o j a v l j u kot Camusov ,edini resni f i lozofski problem'«. Tu in še k j e se pokaže, da j e teor i j a ab surda ob Sonetih nesreče Marti- noviča potisnila nekol iko daleč in v položa je , ko j e začel Prešernovo besedi lo brati že čisto zuna j historičnih determinant, včasih celo zuna j resnične jezi- kovne danosti . T a k o na primer ob znuni prispodobi o podrtem in v trohnenje obso jenem hrastu nenadoma odkr iva »ubsurd v svetu narave« , celo ubsurd kot »edini vel juvni princip« ž iv l j en ju sploh. Tu seveda pogrešamo merilu. k d a j se nesreča, poraženost in spoznanje o brezuspešnem človeškem up i ran ju res p r e v e š a j o v f i lozof i jo absurda in k d a j to še niso: in k d a j romantična f i lozof i ja s iz i fovskega v z t r a j a n j a pres topa v območ je eksistencial is t ičnega s izifovstva, k d a j pa ne. Zanimiva, vendar nekoliko preveč zaf i lozof irana se zdi tudi formulac i j a , da Prešernu »smrt pos t a j a razlog absurda in možnost p r e s e g a n j e absurda« . Razloge absurda , če j e vse to res absurd, namreč Pre- šeren legit imira bo l j enostavno, s a j o m e n j a p regan javce , krivice in vrsto drugih zadev, ki n ima jo s smr t jo nobenega opravka . In če bi mu bila smrt res p r e s e g a n j e absurda , ne pa konec č loveka z n jegovimi absurdi vred, bi j o na jb rž predstavi l nekol iko drugače , kot j o je . Eks i s tencia lna vnema nad So- neti nesreče pr ipe l j e pisca razprave tudi do i z p r e m i n j a n j a nekaterih stilnih de j s tev . T a k o v 5. sonetu nenadoma odkr iva elipse namesto navadnega govor- niško obrn jenega besednega reda, odkr iva » skora j neart ikul irano« izražanje , celo »ekspres ionist ične krče» in p r i h a j a do sklepa , da ima opraviti z jez ikom, ki j e že »popolnoma tuj klasični in klasicistični poetiki«, s k r a t k a z » jez ikom moderne poezi je« , podre j ene neposredni ekspres i j i . S tvar i niso tako hude. S k o r a j d a vsa f igurat ivna sredstva, ki j ih Prešeren tu uporab l j a , posebno pa sintaktični stilemi, sodi jo še v območ je klas ične topike in j ih lahko označu- j e m o z nomenklaturo klas ične retorike in poetike. Med in terpre tac i j ska pre- s topan ja j ez ikovne realnosti besedi la spada tudi r a z p r a v l j a n j e o ideji samo- mora. G r e za de js tvo, da Prešeren spregovori o smrti kot rešitel j ici pa nič več. Problematično j e tudi b r a n j e i roni je v j ez iku 5. soneta. Do s lovniško nepravi lnega r a z u m e v a n j a pa j e priš lo ob st ihu: tàk s i romak ti v bran, so- vražna s reča / stoji . Taki zagoni v skra jnos t , ki sicer niso značilni za večj i del r a z p r a v l j a n j , Martinoviču hodi jo nekoliko narobe pri razlagi z a d n j e g a soneta, ki j e zani- miva in zuna j v l iterarni zgodovini prece j utr jenih, vendar poenostavl jenih tez o Prešernovi totalni rcs ignaci j i . K l jubova lno držo, ki j e p a z l j i v c j š a raz- č lemba zadn jega soneta ne more prezreti k l j u b temu, da se p o j a v l j a znotra j res ignaci je same, Martinovie namreč navezu je na klas ično f i lozof i jo stoicizma. Dobro bi bilo, če bi med Prešernovim »stoičnim heroizmom« — če povemo po Brnčičevo, lahko pa hi šli po pomoč tudi k Zigonovim razmeroma preciznim oznakam tega po java — in f i lozofi jo absurda oziroma njenimi zarodki, potegnil bol j natančne meje , ne da bi se pri tem odrekel svoj i inovaci j ski vol j i . Ob Sonetih nesreče in njihovi formalni ure jenost i naznaču je tudi že drugi del s v o j e teze: da j e Prešeren disonantnemu dož iv l j an ju sveta našql pomirit- veno n a s p r o t j e v harmoničnost i forme. Teza ima s v o j e prvo dozorelo poreklo že pri Zigonu, v novejš i l iterarni zgodovini pu jo j e na novo aktual iz ira l pred- vsem J a n k o Kos. Martinovie to razlagalno smer r azv i j a še napre j , j o radika- lizira, pos tav l j a med disharmoničnost jo vsebine in harmoničnost jo obl ike popolno zarezo in ta pogled izbere za temel jni pogled na obliko Prešernovega pesništva. Ta Prešernov problem poenači z B a u d e l a i r j e v i m problemom odtu- j e v a n j a med vsebino in obliko, kot ga j e videl Hugo Fr iedr ich pri n j e m in v s imptomatiki moderne poezi je sploh. Seveda j e Fr iedrich modernist ično o d t u j e v a n j e med obliko in vsebino raz laga l z idejnim nihilizmom oziroma s »praznimi idcal itetami«, ki so bile zada j , podobno kot Gott fr ied Benn z no- t ran j im ničem, ki se j e odreševal v formo. Pri Prešernu ne moremo govoriti o po javu, ki bil dobil take razsežnosti , čeprav bi se dalo odkrivat i podobne začetne procese. Če hočemo Prešernov problem naspro t j a med disharmonično vsebino in harmonično obliko spravit i na pravo mero, ga j e treba postaviti v območje romantične poetike, ki j e ta problem poznala in ga formul ira la , na j i z raz i te j e v teori j i bratov Schleglov. To teori jo j e Čop dodobra poznal, v glavnih obrisih pa gotovo tudi Prešeren, ki j i j e dal svo jo docela osebno noto in aktua lno vsebino, nasprotu jočo ideologi j i bratov Schleglov. Poleg tega sta v miselnih plasteh Prešernovega pesniš tva oba protipola, d i sharmoni j a in harmoni ja , nenehoma prisotna in v spopadu, čeprav na različnih ravninah ene ali d ruge sile, ki ima Martinovič paz l j ivo sledi. Lahko bi šel še korak napre j in uvidel, da ima potemtakem harmoni j a oblike svo je razloge tudi v idejnih predelih poezi je , pa ne samo v sebi nasprotnih, ampak tudi v vzpo- rednih, konvergentnih pojavih. Za obrobno napako, povzeto od S lodn jaka , j e treba šteti povezovan je Prešerna z družinsko janzenist ično tradici jo . Lenkini spomini demant i ra jo tako sk lepan je , s a j p r ina ša jo vrsto dokazov oziroma iz jav , da j e bila pesni- kova mati izrazita nasprotnica j anzenizma in z n jo vred tudi sestre. Pri obravnavi Prešernove literarno programske usmerjenosti, natančneje razč lenjene ob pesnikovi satiri iz prve polovice 30-ih let, se Martinovič za- nes l j i ve j e drži zgodovinske mere po javov , pri čemer p r i h a j a do cele vrs te zanimivih označitev. Zelo mu uspe pr ikaz in po jasni lo »paradoksnega po j ava« , da j e Prešeren svoj narodno prebudili program uresničeval z izrazito sub jek- tivno liriko in v prvi vrsti celo s poezijo, ki j e izražala »absurdno in tragično viz i jo« č lovekovega položa ja v svetu, tako da so neposredne, mobi l izac i j ske rodol jubne pesnitve pri n j em razmeroma redke. Temu nenavadnemu p o j a v u j e našel logične zgodovinske, sociološke in l i terarne razloge. Tudi razloge, z a k a j j e K o p i t a r j e v slovstveni koncept lahko uspel v Srbi j i , ne pa na Slo- venskem, dobro razume, vendar se j ih tokrat žal samo dotakne, n a j b r ž zato, ker j c problem pozorne je def iniral že v neki drugi razpravi . Pri sicer uspeš- nem poglav ju bi bilo potrebno nekoliko več previdnosti ob nekaterih posa- meznih označevanj ih : npr. na mestu, k j e r r a z p r a v l j a o Čopovem dozdevno »zelo rezerv iranem stališču do l j u d s k e g a s lovstva« in Prešernovem na prvi pogled čisto drugačnem odnosu do pesni ške folklore. Tu Martinoviču ni dovol j j a sno teoretsko za l ed j e stvari , ki vodi k Schleglovi poetiki, ob kater i nam stvari pos tane jo mnogo bol j j a s n e pa tudi razl ike med Čopovim in Prešerno- vim razmer jem do l judskega pesništva se močno izravnajo . Seveda pa tu ni mogel mimo nejasnost i in zmot, ki o b s t a j a j o v s lovenski l iterarni zgodovini prav ob tem vpra šan ju . Ob Sonetnem vencu je izhodiščna teza o absurdu in odtujenosti doživl jala trdo pre izkušn jo sa j gre za pesnitev, ki j e po svo jem programskem us t ro ju tako rekoč sccla na drugem miselnem bregu Prešernovega opusa. Vse tri temel jne k a t e g o r i j e Prešernovega nazora, l jubezen, poez i j a in narod, namreč d o ž i v l j a j o v Sonetnem vencu n a j v i š j o mit izaci jo in so pos tav l j ene — z iz jemo rahle l jubezenske skepse — v trden, tako rekoč neprebo jen varnostni sistem. Martinovič se j e problema lotil paz l j ivo in na odprt način, tako da n jegova interpretac i j a ne prezre nobene bistvene vsebinske sestavine pesnitve in za- znamuje vse g lavne točke n jenega ide jnega tlorisa. Poglavitna smer razlage poteku iz mnenju, du Prešeren v Sonetnem vencu p o s k u š a preseči svo jo tra- gično vizi jo sveta oziroma svo jo viz i jo a b s u r d a in priti do »totalne harmo- ni je« , toda tokrat ne samo v območju forine, a m p a k tudi vsebine. D o tod gre za razlago, ki se u j e m a z vrsto drugih, le da u p o r a b l j a b o l j eksis tencialno terminologi jo. Z več jo pozornost jo kot kdo dos le j pa Martinovie išče in od- kr iva skeptične in disonantne ide jne plasti , izpovedane ali po ta j ene v Vencu. Pri tem o p o z a r j a na več novih vsebinskih in oblikovnih momentov. Preprič- l j ivo j e tudi n jegovo krit ično p r e v e r j a n j e Vidrnar jeve znane, p rece j poeno- s tav l j ene raz lage mag i s t ra lnega soneta. Skra tka , Mart inoviceva raz i skava pesnitve j e v mnogočem sveža in opazovalno spretna. Vendar sta ga tudi ob Sonetnem vencu tezna shema in vnema na posamič- nih mestih nekoliko zanesli . N a j b o l j izrazit pr imer na jdemo pri obravnavi 8. soneta V ihar jov jeznih mrzle domači je , k j e r p r i h a j a do trditve, da j e »absurd potr jen tudi v s fer i nacionalne zgodovine«. V imenu Prešernove »ko- herentne v iz i je sveta« — tore j dos lednega d e l o v a n j a zavest i o absurdu in odtujenosti na vseh ravninah pesnikove ž i v l j e n j s k e tematike, od f i lozof i je do erot ike in narodove usode — j e šel predaleč. S lovenska zgodovina, kot j o gleda Prešeren, j e resda nesrečna in k r v a v a in v kulturni rasti zadušena, toda ni absurdna v sodobnem pomenu besede, tudi razlogi nesreče so pesniku razvidni in ne p r i p o v e d u j e j ih brez namena, ta n jegov namen pa ni v izpo- vedovan ju f i lozof i je absurda . Po drugi strani pa pisec razprave prav iz Sonetnega venca potegne čisto prepr ič l j ivo spoznanje , da j e za Prešerna (in ne samo v te j pesnitvi, ampak na sploh) narod apr iorna, »neminl j iva katego- r i ja« , kot j e apr ioren in neminl j iv tudi n jegov humanistični s istem vrednot. Č e j e to res, potem j e seveda treba sodobne eksis tencialne po jme, kot so »absurd« , »totalna odtujenost« in »revolta« uporab l j a t i s pr idržki ali v s a j s pr imernim pojasni lom. Tu pa tam se pokaže, da j e ob Prešernu tudi u p o r a b l j a n j e baudela i rov- skega modela konf l ik ta med (disharmonično) vsebino in (harmonično) obliko problematično. Ponekod pr ivede do nekol iko zračnih konstrukci j . Medn je spada sklep, da se v Sonetnem vencu harmoni j a forme absolutizira , čemur bi se dalo pritrditi , in da se »njeni principi t ransponi ra jo tudi v vsebino«, pri čemer pa se naše p r i t r j e v a n j e nekol iko obotav l ja . O po jav ih in razlogih harmonične vsebine oziroma pesnikovih teženj k n j e j j e Martinovie sam nanizal že toliko dobrih argumentov, da tako si lovita genetična inverz i ja (od forme v vsebino) ni potrebna, čeprav j e v n j e j lahko drobec resnice. Tudi pri obrobnem gradivu bi ponekod kaza lo nekoliko pomiriti nekatere formulac i je . T a k o na pr imer pri humorno j eznem sonetu Kupido, ti in tvo ja lepa s tarka res ne kaže odkrivat i » fenomen sveta, totalno sovražnega č loveku« in zraven »človekovo absolutno nemoč« pa še »revolto« povrhu. Tudi če ne upoštevamo ps ihološkega in st i lnega m e d i j a stvari , nam jez ikovna resničnost besedi la t akega b r a n j a ne dopušča, tudi če bi bili še tako s labe vol je . Martinoviču v prid pa j e treba priznati , da z vmesnimi ali naknadnimi fo rmulac i j am taka štr leča mesta sain izravna ali popravi . Krst pri Savici, Prešernovo najbol j zapleteno delo, ki dopušča še vedno nove interpretac i je in ki j e n a j b r ž res »na jb l i ž j e senzibiliteti sodobnega bralca« , j e potegnilo nase n a j v e č Martinovičeve pozornosti . Tu j e zbral iz jemne raz- lagalne energ i je , se znova lotil na j t ež j ih v p r a š a n j in pogumno odprl vrsto novih, tehtnih in lucidno pos tav l jen ih problemov. T r u d ni bil zaman in po- g l a v j e o Krstu pri Savici , ki mu j e dal p rogramsk i nas lov Konec i luzi je in harmoni je in ga razvil kot antitezo Sonetnemu vencu, j e n a j b o l j š e p o g l a v j e kn j ige . Za glavno smer raz lage Črtomirovega problema si j e izbral tisto smer nove j še l i terarne vede, ki ne p r i s t a j a več na nobeno od obeh poenostavl jenih tradicionalnih tez, niti na tezo o Črtomirovi verniško spreobrnitveni odrešitvi niti na tezo o Črtomirovi totalni res ignaci j i , ampak v pos lednj i Črtomirovi odločitvi (ki sledi popolnemu porazu n jegove družbene akc i j e in nato še porazu v i skan ju osebne l jubezenske odrešitve) odkr iva p r i s t a j a n j e na edino v novih razmerah še možno de javno in smiselno obs ta j an je , čeprav ob globoki notranj i nezadoščenosti in res ignaci j i nad osebnimi upi. Ta okvirni tloris nove j še raz lage črtomirstva, znotra j ka terega obs ta j a mnogo zapletenih mest, pa Martinovič tehtno dopo ln ju je s pogledi iz svo jega zornega kota. I z h a j a j o č iz teze o absurdu in a l ienaci j i kot glavnih določil Prešernove poezi je b o l j kot kdorkoli dos le j razkr iva protis lovne plasti Čr tomirove osebnosti na poti n je- nih odločitev. Pri tem iz jemno pozornost posveča problemu Črtomirove krivde, in sicer krivde, ki n a j bi bila že v n jegovi uvodni, j u n a š k i a jdovsk i akci j i . Ne odkr iva pa samo nasprot i j znotra j j u n a k o v e g a osebnega etosa, temveč tudi na spro t j a med n jegovo in narodovo usodo, natančneje , razkr iva n jegovo odtujenost in izločenost iz skupnosti . Novih in mestoma zelo prodornih interpretac i j sk ih zarezov v problemat iko Črtomirovih in Bogomilinih d e j a n j kot znakov Prešernove b i v a n j s k e zavesti j e še več in mar s ika te re bo treba spre jet i . Martinovič pa tudi tokrat ne prezre nasprotnega, in tegrac i j skega toka znotra j Črtomirovih početi j , ki skozi vse zunan je premene, pre lome in »absurde« k a ž e j o napeto pr izadevan je , da bi ostal zvest svo jemu temel jnemu družbenemu in l jubezenskemu etosu. Ta svo jevr s tna črta j u n a k o v e notran je kontinuitete j e v resnici taka, da se iz globin upira sistemu absurda in pri- vede do tega, da Črtomir , kot ugo tav l j a tudi Martinovič sain, naposled n a j d e »možnost ponovnega v z p o s t a v l j a n j a smis la svo je eksistence«, n a j d e stik s skupnost jo , seveda na novi ravnini zgodovinske danosti. Pisec razprave k l j u b vneti pripadnosti svoj i tezi gradiva v bistvu ne reducira, proti tokova povezu je z zanimivo in zahtevno dialektiko. Y Krstu pri Savici tudi prvič odkriva »pro- ces dez integrac i je forme in n jenega p r i l a g a j a n j a disharmonični vsebini«. Misel opira na p o j a v e nesimetričnosti v gradn j i povednih enot in v u p o r a b l j a n j u različnih kitičnih oblik. O p a ž a n j e j e tehtno, posebno kadar ne gre v s k r a j n e sklepe, in upošteva tudi nasprotni oblikovalni proces, namreč tektonsko kom- poniranje , ki iz pesnitve ni izginilo in se v uvodu ravna še scela po načelu tridelne in strogo simetrične g r a d n j e osrednj ih povednih enot. Formulac i j e , ki pod lega jo teznemu shematizmu, so d o k a j redke, vendar j ih n e k a j j e in med nj imi so take, ki bi j ih kazalo na novo premisliti . Ob Črtomirovi družbeni akci j i in n jenem porazu, kot ju pr inaša Uvod Krsta pri Savici , nenadoma spet odkr iva »Prešernovo vizi jo sveta, vizijo, v kater i j e v sako človekovo de lovan je apriori absurdno in v sako p r e d p o s t a v l j a n j e lastne suverenost i in možnosti načr tovan ja a k c i j e i luzorno«; v isti zvezi r a z p r a v l j a tudi o »človekovi apriorni nemoči, da bi vodil akc i jo kot suvereni sub jekt« . V p r a š a j m o se n a j p r e j , ali v e l j a to tudi za V a l j h u n a ? In če ne v e l j a zanj , k a k o na j bi potem ve l j a lo za Čr tomira? N a j b r ž tudi ni mogoče spre jet i na s l edn je fo rmulac i j e Črtomirove a j d o v s k e kr ivde : »Črtomirova tragična kr ivda j e v tem, da je svojo akci jo zasnoval na iluziji o suverenosti človeka in naroda in se tako upiral historični nujnost i , medlem ko j e V a l j h u n . . . itd.*. Črtomir v resnici natanko ve za možnost popolnega poraza in te možnosti v svo jem nagovoru brani lcem A j d o v s k e g a gradu prav nič ne skriva , narobe. Sicer pa Martinovie na tem mestu nato pomeša f i lozof i jo a b s u r d a še s pragmat ičnim hegel janstvom. Vse s k u p a j p r i h a j a v očitno navzkr iž j e s Črtomirovim in Prešernovim etosom uporništva, ki j e bil integralni , ne pa odtujeni del n ju- nega humanizma. Na srečo druga mesta Martinovičeve interpretac i je poprav- l j a j o navedeno čudnost. Martinovičeva raz laga Kr s ta pri Savici bi zasluži la tudi terminološko po- zornost. N j e g o v a o s r e d n j a tezna p o j m a (absurd, a l ienaci ja ) se večkrat po jav- l j a t a v neposredni družbi s pojmi , ki r a h l j a j o n juno eksistencial ist ično eks- kluzivnost. ju re la t iv iz i ra jo in odp i r a jo š iršim pomenom. Na pr imer : Črtomi- rova »tragična paradoksa lnos t« ali »absurdnost in paradoksa lnost celotnega po loža ja« ali »totalno osaml jeni in poraženi tragični j u n a k « ali » tragična usoda j u n a k a in naroda« in podbno. R a z š i r j a n j e označevan ja ni nak l jučno in kaže odprtost tezne sheme več j i individual izaci j i in zgodovinski določe- nosti pojavov, čeprav še vedno obs t a j a na abstraktni ravnini. Osebno se na- gibam k mnenju, da j e p a r a d o k s ena izmed temel jnih s trukturnih zakonitosti Prešernove v iz i je sveta in oksimoron eno njenih n a j b o l j značilnih stilnih sredstev, temel jni topos n jegove poezi je že dolgo pred Slovesom od mladosti . Č e bi šlo za dosleden, pravi in s k r a j n i absurd, bi po v se j ver je tnost i mora la biti med zelo opaznimi stilnimi us t ro j i n j egove poezi je groteska . N a j d e m o pa lahko k v e č j e m u d a l j n e zarodke groteske in še to samo v določenih zvrsteh. rl'u bi Martinovie moral biti bol j radoveden. V zadnjem poglav ju je strnil obravnavo precej obsežnega obdobja, ki za- vzema Prešernovo pesnjenje zadnje faze, natančneje , od Krsta pri Savici na- pre j pa do leta 1846. Tu pr inaša razprava razmeroma dosti novega. Še posebe j v e l j a to za razlago Prešernovega pesništva 40-ih let. ki se j e tako močno od- makni lo od n jegove p r e j š n j e , izrazito ar t i f ic i rane poetike in se nagnilo v smer prepros tega , neposrednega , napol l j u d s k e g a pesništva. Ta Prešernov premik j e v s lovenski slovstveni zgodovini obdelan razmeroma s labo in Martinovie j e v to motno cono pre šernos lov ja zaoral prece j izrazito in po svo je uspešno, čeprav nekako naglo in ponekod po bližnjici . Zavedal se j e de j s tva , da j e r a z u m e v a n j e zadn jega pesn ikovega obdobja močno odvisno od r a z u m e v a n j a Krs ta pri Savici , posebno pa sk lepa Črtomi- rove usode. Zato j e izhodišče svo je raz lage navezal na obe temel jni zakl jučni b ivan j sk i plasti epa : na osebno resignirano, vendar tvorno o b s t a j a n j e sredi ž i v l j e n j s k e danosti . Seveda si j e v sk ladu s svo j im zornim koloni n a j b o l j natančno ogledal p o j a v e r a z p a d a n j a nekdan j ih Prešernovih harmonizaci j sk ih središč, ki so p r e d s t a v l j a l a izrazito odporna mesta v drami pesnikovega ab- surda. T a k o poteka glavni del razprave ob odkr ivan ju dez integrac i j sk ih procesov, ki po sega jo v o s redn ja področ ja Prešernovega poznega p e s n j e n j a . Na prvem mestu na j bi to ve l j a lo za p o j m o v a n j e poez i je same, ki du v Pre- šernovi zavesti i zgubl ja moč avtonomne vrednote, z n jo vred pa tudi moč harnionizira joče forme in estetske ambici je . Podobno v e l j a za erotiko, ki prav tako izgubl ja svo jo absolutno in odreši tveno moč ter podlega real ist ičnemu relativizmu. Edinole družbena in narodna misel o s t a j a t a trdni in zuna j dezin- tegrae i j skega procesa . Toda Martinovičevo r a z k r i v a n j e teh strani Prešernove poezi je , ki mu j e v bistvu treba pritegniti , ima tudi posluh za nasprotne, ohranjeva lne , in tegrac i j ske procese. O p a ž a j ih v vseh treh glavnih tematskih krogih — v poetološkem, erotičnem in patriotičnem. Z dia lekt iko pomenskih obratov j ih sicer ponekod o m e j u j e in relat ivizira, vendar do tvegane mere samo pri razlagi Neiz t ro lmjenega srca in deloma pri Zdravl j ic i . Tudi interpre- tac i j a pesmi Pevcu j e presenet l j ivo skopa in bežna, odr in jena nekam na rob d o g a j a n j a . K l j u b takim odstopanjem v prid osebni tezi se Martinovičevo raz- i skovan je naposled konča ob spoznanju, da Prešeren v svo jem delu prav za prav nikoli, niti v trenutkih porazov ni pos tav l ja l pod v p r a š a j temel jnih človeških vrednot, bol je , svo jega izhodiščnega humanist ičnega s istema vred- not. Še več, v zadn jem obdobju , ko j e uk in ja l vizi jo osebne sreče pa tudi vizi jo poez i je kot absolutne vrednote, j e svo jo pesem odprl l judem in družbi bol j kot kda jko l i pre j . Pred nami j e torej sklep, ki v bistvu reducira problem- Prešernovega absurda oziroma omogoča v n j em tudi realno in zgodovinsko mero stvari . Problem zadn je faze Prešernovega p e s n j e n j a pa ni zanimiv samo s f i lozofske in b i v a n j s k e strani. Premik n jegovega pesniš tva v 40-ih letih bi bilo treba opazovati tudi na ravnini l i terarne evoluci je , v tem pr imeru njenih smerokazov iz območ ja romantičnega v območje real ist ičnega idejno-st i lnega sistema. R a z p a d a n j e erotičnega in poetološkega mita s celo vrsto spreml j a - jočih slogovnih po javov n a p o v e d u j e j o ta premik d o k a j razločno. Toda to so že v p r a š a n j a , ki sodi jo čez me jo namenov Martinovičeve razprave . Iz navedenih opažan j bi sledilo, da Martinovičevo delo pomeni pozornosti vreden in kreat iven poseg v nove j še prešernos lov je , ki ga tehtno dopo ln ju j e v območju eks is tencia lne interpretaci je . Metoda, ki si j o j e izbral , mu j e omogočila tudi nova razkr i t j a nekaterih b ivan j sk ih plasti Prešernove poezi je , posebno še tistih njenih s k r a j n i h mest, ki se odp i ra jo območju »absurda« in »alienacije«. Problematična mesta razprave pa se odpira jo tam, kjer Martinovič ne upoš teva zgodovinske določenosti in razsežnosti teh po javov , a m p a k j ih opomenja iz čisto sodobne eksis tencia lne per spekt ive ali ne ločuje obeh rav- nin pomenov. K l j u b takim posameznim popuščan jem subjekt ivni aktual izac i j i g rad iva pa mu j e uspelo dramo« Prešernovega b i v a n j s k e g a konf l ikta med »absurdom« in »harmonijo na splošno dovol j trdno vkl juči t i v n jene zgodo- vinske koordinate . Zato n jegovo delo ni samo zanimivo aktual iz iran ese j o Prešernu, temveč tudi tehtna l i terarnozgodovinska razprava . Boris Paternu, Fi lozofska fakulteta , L j u b l j a n a